Zadeva T‑810/14

Portugalska republika

proti

Evropski komisiji

„Neizvršitev sodbe Sodišča, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti države — Denarna kazen — Odločba o izračunu denarne kazni — Razveljavitev nacionalne zakonodaje, ki ni skladna s pravom Unije — Datum prenehanja neizpolnitve obveznosti — Razglasitev ničnosti prejšnje odločbe o izračunu denarne kazni, naložene za izvršitev iste sodbe Sodišča — Pravnomočnost — Tožba, ki je očitno brez pravne podlage“

Povzetek – Sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 27. junija 2016

1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Sodba Sodišča, s katero je ugotovljena neizpolnitev obveznosti – Neizpolnitev obveznosti izvršiti sodbo – Denarne sankcije – Trenutek prenehanja neizpolnitve obveznosti – Začetek veljavnosti predpisa, ki razveljavlja predpis, nezdružljiv s pravom Unije – Pristojnost Komisije, da naloži denarno kazen za obdobje med izrekom sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti in prenehanjem te neizpolnitve

   (člen 260(2) PDEU)

2. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Sodba Sodišča, s katero je ugotovljena neizpolnitev obveznosti izvršitve sodbe in naložena denarna kazen – Pristojnost Komisije za izterjavo denarne kazni, ki jo je določilo Sodišče – Obseg – Meje

   (člen 260(2) PDEU)

3. Pravo Evropske unije – Načela – Varstvo legitimnih pričakovanj – Pogoji – Jasna zagotovila uprave – Pravna varnost – Zahteva po jasnosti in natančnosti aktov s pravnimi učinki

4. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Sodba Sodišča, s katero je ugotovljena neizpolnitev obveznosti izvršitve sodbe in naložena denarna kazen – Izračun denarne kazni z odločbo, razglašeno za nezakonito – Pristojnost Komisije za izračun denarne kazni z novo odločbo – Kršitev načela ne bis in idem – Neobstoj

   (člen 260(2) PDEU, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 50)

1.  Kadar je prenehanje neizpolnitve obveznosti odvisno od sprejetja nacionalnega ukrepa, kot je ukrep razveljavitve, je treba upoštevati datum začetka veljavnosti tega ukrepa za določitev datuma prenehanja neizpolnitve obveznosti. V primeru neizpolnitve obveznosti, ki je bila ugotovljena s sodbo Sodišča in zajema obstoj zakonodaje, nezdružljive s pravom Unije, navedena neizpolnitev obveznosti preneha, ko nacionalni zakon, ki razveljavlja to nezdružljivo zakonodajo, začne veljati. Komisija zato utemeljeno meni, da iz take sodbe izhaja, da je treba zadevni državi članici naložiti denarno kazen od izreka navedene sodbe za obdobje, v katerem je zakonodaja, nezdružljiva s pravom Unije, ostala v veljavi.

   (Glej točko 34.)

2.  Komisija je kot odredbodajalec in računovodja proračuna Unije načeloma pristojna za izterjavo zneskov, ki jih dolgujejo države članice, kadar jim Sodišče naloži denarno kazen na podlagi člena 260(2) PDEU. Ta pristojnost pomeni, da lahko Komisija presodi, ali so pogoji, ki jih Sodišče določi v sodbi, s katero se izreče denarna kazen, izpolnjeni, da določi datum prenehanja zadevne neizpolnitve obveznosti. Ta pristojnost pa ne vključuje možnosti, da Komisija presodi skladnost predpisa ali ravnanja države članice s pravom Unije, do katere Sodišče ni predhodno sprejelo stališča.

   Kadar neizpolnitev obveznosti, ki jo je ugotovilo Sodišče, zajema neobstoj razveljavitve nacionalne zakonodaje, nezdružljive s pravom Unije, Komisije ne more preseči preverjanja resničnosti te razveljavitve. Ne more torej ugotoviti, da razveljavitev nezdružljive nacionalne zakonodaje ni zadostna, in skleniti, da lahko ta nezdružljivost preneha le z novo zakonodajo. S tem Komisija namreč presoja skladnost nove ureditve s pravom Unije, čeprav Sodišče ni imelo možnosti izreči se o tem vprašanju.

   Komisija pa ostane v mejah načelne pristojnosti, ki jo ima na področju izvrševanja proračuna Unije, kadar izračuna denarno kazen, ne da bi opravila samostojno analizo skladnosti nove zakonodaje s pravom Unije, in zgolj ugotovi datum začetka veljavnosti nacionalnega predpisa, ki razveljavlja nezdružljivo zakonodajo, za kar je Sodišče pojasnilo, da zadostuje za prenehanje ugotovljene neizpolnitve obveznosti.

   (Glej točke od 40 do 42.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 62, 63 in 65.)

4.  Neločljivi del mehanizma iz člena 260(2) PDEU je, da je izračun, ki ga opravi Komisija, le izvršitev naložitve plačila denarne kazni zadevni državi članici, ki izhaja iz sodbe Sodišča. Zato je Komisija, če je prvič izračunala denarno kazen v odločbi, katere nezakonitost je kaznovalo sodišče Unije, upravičena in celo dolžna opraviti ponoven izračun v novi odločbi, ne da bi sicer s tem kršila načelo ne bis in idem.

   (Glej točko 72.)