Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62014CJ0593

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 21. decembra 2016.
Masco Denmark ApS in Damixa ApS proti Skatteministeriet.
Predhodno odločanje – Svoboda ustanavljanja – Davčna zakonodaja glede podkapitalizacije hčerinskih družb – Vključitev obresti za posojila, ki jih plača hčerinska družba posojilojemalka nerezidentka, v obdavčljivi dobiček družbe posojilodajalke – Oprostitev obresti, ki jih plača hčerinska družba posojilojemalka rezidentka – Pravična porazdelitev davčne pristojnosti med državami članicami – Potreba po preprečevanju izogibanja plačilu davka.
Zadeva C-593/14.

Court reports – general

Zadeva C‑593/14

Masco Denmark ApS
in
Damixa ApS

proti

Skatteministeriet

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Vestre Landsret)

„Predhodno odločanje – Svoboda ustanavljanja – Davčna zakonodaja glede podkapitalizacije hčerinskih družb – Vključitev obresti za posojila, ki jih plača hčerinska družba posojilojemalka nerezidentka, v obdavčljivi dobiček družbe posojilodajalke – Oprostitev obresti, ki jih plača hčerinska družba posojilojemalka rezidentka – Pravična porazdelitev davčne pristojnosti med državami članicami – Potreba po preprečevanju izogibanja plačilu davka“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 21. decembra 2016

Svoboda ustanavljanja – Davčna zakonodaja – Davek od dohodkov pravnih oseb – Davčna oprostitev – Nacionalna zakonodaja, ki iz obdavčljivega dohodka matične družbe izključuje obresti, ki jih plača hčerinska družba posojilojemalka rezidentka, ki ni upravičena do odbitka navedenih obresti – Izključitev navedene oprostitve, če hčerinska družba posojilojemalka nerezidentka plača obresti – Nedopustnost

(člena 49 in 54 PDEU)

Člen 49 PDEU v povezavi s členom 54 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji države članice, ki družbi rezidentki zagotavlja davčno oprostitev glede obresti, ki jih plača hčerinska družba rezidentka, če ta ustreznih stroškov ni mogla odbiti zaradi pravil, ki omejujejo pravico do odbitka plačanih obresti v primeru podkapitalizacije, hkrati pa oprostitev, ki bi izhajala iz uporabe njene lastne zakonodaje glede podkapitalizacije, izključuje, če je hčerinska družba rezidentka v drugi državi članici.

Izključitev matične družbe rezidentke iz takšne ugodnosti glede obresti, ki ji jih plača hčerinska družba, ki je rezidentka v drugi državi članici, če teh obresti na podlagi zakonodaje te države članice o podkapitalizaciji ni mogoče odbiti od obdavčljivega dobička te hčerinske družbe, lahko namreč povzroči, da je izvrševanje svobode ustanavljanja manj privlačno za matično družbo, ker je odvrnjena od ustanavljanja hčerinskih družb v drugih državah članicah. Ta različna obravnava, ki je izključno posledica pravil države, katere rezidentka je matična družba, je dopustna samo, če se nanaša na položaje, ki objektivno niso primerljivi, ali če je upravičena z nujnim razlogom v splošnem interesu. Vendar davčna oprostitev, katere namen je, da se prepreči, da bi bile matične družbe rezidentke, obdavčene glede obresti, ki so jih prejele od hčerinskih družb za posojila, odobrena zadnjenavedenim, kadar njihove hčerinske družbe stroškov, ki ustrezajo tem obrestim, v celoti ali deloma ne morejo odbiti zaradi pravil, ki v primeru podkapitalizacije omejujejo pravico do odbitka plačanih obresti, pomeni, da sta na eni strani položaj matične družbe rezidentke, ki je odobrila posojilo hčerinski družbi rezidentki, za katero veljajo pravila o podkapitalizaciji, in na drugi strani položaj matične družbe rezidentke, ki je odobrila posojilo hčerinski družbi nerezidentki, za katero takšna pravila veljajo v državi članici, v kateri je davčna rezidentka, objektivno primerljiva glede navedenega cilja. V obeh primerih namreč obstaja možnost, da bodo dohodki od obresti, ki jih prejme matična družba, predmet ekonomskega dvojnega obdavčevanja ali verižnega obdavčevanja, kar želi davčna oprostitev glede obresti preprečiti.

Dalje, ureditev države članice, ki zadevno oprostitev omejuje na obresti, ki jih plača hčerinska družba rezidentka, je primerna za ohranitev uravnotežene porazdelitve davčne pristojnosti med zadevnimi državami članicami, pri čemer bi se brez take omejitve država članica, katere rezidentka je matična družba, glede na izbiro, ki so jo sprejele družbe v razmerju medsebojne odvisnosti, zaradi pravil o podkapitalizaciji, ki jih je sprejela država članica sedeža hčerinskih družb, odpovedala svoji pravici, da obdavči obresti, ki jih je prejela ta družba. Svobode ustanavljanja se namreč ne more razumeti tako, da je država članica dolžna prilagajati svoja davčna pravila tistim v drugi državi članici, da bi se v vseh položajih zagotovila obdavčitev, ki odpravlja vsakršno neenakost nacionalnih davčnih ureditev, ker imajo lahko odločitve, ki jih sprejme družba v zvezi z določanjem poslovne strukture v tujini, glede na posamezen primer prednosti ali slabosti za tako družbo. Člen 49 PDEU v povezavi s členom 54 PDEU državi članici, v kateri ima sedež matična družba, ki je odobrila posojilo hčerinski družbi, ki je rezidentka v drugi državi članici, zato ne more naložiti, naj naredi več kot določi oprostitev za to matično družbo za znesek stroškov obresti, ki jih hčerinska družba ne bi mogla odbiti, če bi se uporabila pravila prve države članice glede podkapitalizacije.

Vendar, če država članica pozna sistem preprečevanja ali zmanjšanja verižne obdavčitve ali ekonomskega dvojnega obdavčevanja za dividende, ki jih družbe rezidentke izplačajo rezidentom, mora dividende, ki jih rezidentom izplačajo družbe nerezidentke, obravnavati enako. V zvezi s tem v okoliščinah, v katerih matična družba iz ene države članice, katere hčerinska družba je rezidentka v drugi državi članici, v kateri se uporabljajo strožja pravila glede podkapitalizacije, davčna oprostitev, ki bi jo država članica, v kateri ima matična družba sedež, za to družbo glede obresti, ki ji jih plača ta hčerinska družba, določila v mejah zneska, ki ga ta hčerinska družba ob uporabi pravil o podkapitalizaciji zadnjenavedene države članice ne bi mogla odbiti, namreč ne bi ogrozila uravnotežene porazdelitve davčne pristojnosti in bi pomenila manj omejevalen ukrep za svobodo ustanavljanja od tistega, ki je določen z ureditvijo iz postopka v glavni stvari.

(Glej točke 27, 28, 30, 31, 38, od 40 do 43 in 47 ter izrek.)

Top