This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62009CJ0331
Povzetek sodbe
Povzetek sodbe
1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Nespoštovanje odločbe Komisije o državni pomoči – Obveznost zagotovitve vračila dodeljenih pomoči – Referenčni datum
(člen 88(2), drugi pododstavek, ES)
2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Uporaba nacionalnega prava – Pogoji in meje
(člen 88(2) ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 14(3))
3. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Nespoštovanje obveznosti zagotovitve vračila nezakonitih pomoči – Sredstva obrambe – Absolutna nemožnost izpolnitve – Merila za presojo – Težave pri izvršitvi
(člen 88(2) ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 14(3))
1. Upoštevni datum za presojo tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, vložene na podlagi člena 88(2), drugi pododstavek, ES, je datum, ki je bil določen v odločbi, katere neizvršitev se izpodbija, ali glede na okoliščine primera datum, ki ga je Komisija naknadno določila. Ker v nasprotju s členom 226 ES ta določba namreč ne določa predhodne faze, Komisija ne izda obrazloženega mnenja, s katerim se državam članicam naloži rok za uskladitev z njeno odločbo.
Kljub temu je za določitev roka za izvršitev treba upoštevati morebitno odložitev izvršitve odločbe Komisije, odrejeno s sklepom predsednika Splošnega sodišča.
(Glej točki 50 in 52.)
2. V skladu s členom 14(3) Uredbe št. 659/1999 o uporabi člena 88 Pogodbe ES je treba vračilo nezakonite pomoči, naloženo z odločbo Komisije, zagotoviti nemudoma in v skladu s postopki, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne države članice, če ti omogočajo takojšno in učinkovito izvršitev navedene odločbe.
Glede podjetij, ki so prejela pomoči, razglašene za nezdružljive s skupnim trgom, in ki so v stečaju, je vzpostavitev prejšnjega stanja in odpravo izkrivljanja konkurence, ki je nastala zaradi nezakonitega izplačila pomoči, načeloma mogoče doseči z vpisom obveznosti v zvezi z vrnitvijo nezakonite pomoči v bilanco stanja tega podjetja.
(Glej točki 59 in 60.)
3. Edini razlog, na katerega se država članica lahko sklicuje pri obrambi v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jo Komisija vloži na podlagi člena 88(2) ES, je absolutna nezmožnost pravilne izvršitve odločbe o zagotovitvi vračila. Pogoj absolutne nezmožnosti izvršitve ni izpolnjen, kadar država članica le obvesti Komisijo o pravnih, političnih ali dejanskih težavah, ki so povezane z izpolnitvijo odločbe, ne da bi zoper zadevna podjetja dejansko ukrepala z namenom pridobitve vračila pomoči in ne da bi Komisiji predlagala druga postopkovna pravila za izpolnitev odločbe, s katerimi bi lahko premostila te težave. Tega, da država članica ne spoštuje svojih obveznosti na podlagi prava Unije, tudi ni mogoče upravičiti s strahom pred notranjimi težavami v okviru izvrševanja odločbe o zagotovitvi vračila državne pomoči, ki je bila razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom.
(Glej točke 69, 70 in 72.)