Keywords
Summary

Keywords

1. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Podjetja, ki jim je mogoče očitati kršitev v obliki sodelovanja pri celotnem omejevalnem sporazumu – Merila

(člen 81(1) ES)

2. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Elementi za presojo

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

3. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Naložitev odgovornosti podjetju – Odgovornost za ravnanja drugih družb v okviru iste kršitve – Dopustnost – Merila

(člen 81(1) ES)

4. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Določitev globe sorazmerno z elementi za presojo teže kršitve – Relativna pomembnost majhnosti upoštevnega trga

(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2))

5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Pomembnost prometa, ustvarjenega s proizvodi, ki so bili predmet omejevalnih ravnanj

(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Merjenje dejanske zmožnosti povzročitve škode na upoštevnem trgu

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Finančni položaj zadevnega podjetja

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

9. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Udeleževanje srečanj podjetij, ki so imela protikonkurenčni cilj – Dolžnost zadevnega podjetja, da dokaže neizvajanje sporazumov, sklenjenih na srečanjih

(člen 81(1) ES)

10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Pasivna ali posnemovalna vloga podjetja

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točki 2 in 3)

11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Znižanje globe obdolženemu podjetju v zameno za sodelovanje – Pogoji

(Uredba Sveta št. 17, člen 11(4) in (5))

12. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Protipravnost – Škoda – Vzročna zveza – Pojem – Dokazno breme

(člen 288, drugi odstavek, ES)

Summary

1. Podjetje je lahko odgovorno za celoten omejevalni sporazum, tudi če je dokazano, da je neposredno sodelovalo le pri enem ali nekaj delih tega omejevalnega sporazuma.

Dejstvo, da so različna podjetja imela različne vloge pri uresničevanju skupnega cilja, ne izključuje enakosti protikonkurenčnega namena in s tem kršitve, če je vsako podjetje na svoji ravni prispevalo k uresničevanju skupnega cilja.

Pri sporazumih in usklajenih ravnanjih, ki so zaradi svojega enakega namena del sistemov rednih srečanj ter določanja ciljnih cen in kvot, ti sistemi pa so bili del številnih prizadevanj podjetij za izkrivljanje razvoja cen, ne gre za ločene kršitve, temveč za enotno kršitev.

Če je podjetje vedelo za protipravna ravnanja drugih udeležencev pri enotni kršitvi ali bi jih lahko razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje, je to podjetje odgovorno tudi za ravnanja drugih podjetij v okviru iste kršitve v vsem obdobju svojega sodelovanja pri navedeni kršitvi. Taka ugotovitev ni v nasprotju z načelom, da je odgovornost za take kršitve osebna.

Zadostuje, da Komisija, zato da zadostno dokaže sodelovanje navedenega podjetja pri omejevalnem sporazumu, dokaže, da se je zadevno podjetje udeleževalo srečanj, na katerih so bili sklenjeni protikonkurenčni sporazumi, ne da bi to podjetje temu očitno nasprotovalo. Če je bila udeležba na takih srečanjih ugotovljena, mora to podjetje predložiti dokaze, da je bila njegova udeležba na navedenih srečanjih brez kakršnega koli protikonkurenčnega cilja, tako da dokaže, da je svojim konkurentom naznanilo, da se teh srečanj udeležuje z drugačnim namenom kot oni. Razlog, ki utemeljuje to pravno načelo, je, da je podjetje, ker se je udeležilo teh srečanj, ne da bi javno zavrnilo njihovo vsebino, preostalim udeležencem dalo vtis, da se strinja z rezultatom teh srečanj in da se mu bo ustrezno prilagodilo. To velja tudi za sodelovanje podjetja pri izvajanju enotnega sporazuma. Za ugotovitev sodelovanja podjetja pri takem sporazumu mora Komisija dokazati, da je nameravalo navedeno podjetje s svojim ravnanjem prispevati k skupnim ciljem, za katere so si prizadevali vsi udeleženci, in da je bilo seznanjeno z dejanskim ravnanjem, ki so ga predvidela ali izvajala druga podjetja, da bi dosegla iste cilje, ali da je lahko to ravnanje razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje.

(Glej točke 32, 33 in 37.)

2. Ne sme prihajati do zamenjave med presojo teže kršitve, ki se uporablja za določitev splošnega izhodiščnega zneska globe, in presojo relativnega obsega sodelovanja vsakega od zadevnih podjetij pri kršitvi, kar je treba preučiti pri morebitni uporabi obteževalnih ali olajševalnih okoliščin.

Poleg tega se izhodiščni znesek globe določi na podlagi kršitve, njena relativna teža pa se določi ob upoštevanju številnih drugih dejavnikov, glede katerih ima Komisija pri določitvi globe široko diskrecijsko pravico. Poleg tega je iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, razvidno, da se presoja teže kršitve opravi v dveh fazah. V prvi fazi se splošna teža presoja zgolj glede na elemente kršitve, kot sta njena teža in vpliv na trg, v drugi fazi pa se presoja teže kršitve spreminja glede na okoliščine zadevnega podjetja, zaradi česar Komisija upošteva ne samo morebitne obteževalne okoliščine, ampak tudi, odvisno od primera, olajševalne okoliščine. Ta korak zlasti ob kršitvah, v katere je vpletenih več podjetij, omogoča, da se pri presoji teže kršitve upoštevata različna vloga vsakega podjetja in njegov odnos do Komisije med postopkom.

(Glej točki 46 in 48.)

3. Podjetje, ki je pri mnogovrstni kršitvi konkurenčnih predpisov Skupnosti sodelovalo s svojim ravnanjem, ki je ustrezalo pojmoma sporazum ali usklajeno ravnanje s protikonkurenčnim ciljem v smislu člena 81(1) ES in ki naj bi pripomoglo k uresničitvi kršitve v celoti, je lahko odgovorno tudi za ravnanja drugih družb v okviru iste kršitve, če se ugotovi, da je zadevna družba vedela za protipravna ravnanja drugih udeležencev ali da bi jih lahko razumno predvidela in da je bila pripravljena sprejeti tveganje.

(Glej točko 33.)

4. Načelo sorazmernosti zahteva, da ukrepi Skupnosti ne smejo prekoračiti tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev želenega cilja.

Pri izračunu glob je treba težo kršitve določiti glede na več dejavnikov in hkrati nobenemu pripisovati nesorazmernega pomena glede na druge dejavnike presoje.

Načelo sorazmernosti v teh okoliščinah pomeni, da mora Komisija določiti globo sorazmerno z dejavniki, ki se upoštevajo pri določitvi teže kršitve, in da mora te dejavnike upoštevati skladno in objektivno upravičeno.

Komisija lahko na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe podjetjem naloži globe, katerih višina ne presega 10 % prometa, ki ga je v predhodnem poslovnem letu ustvarilo posamezno podjetje, ki je sodelovalo pri kršitvi. V skladu s temi določbami je treba pri določitvi globe v tem razponu upoštevati težo in trajanje kršitve. Poleg tega Komisija v skladu s Smernicami o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, določi izhodiščni znesek glede na težo kršitve, pri tem pa upošteva njeno naravo, dejanski vpliv na trg, če ga je mogoče izmeriti, in obseg geografskega trga.

Tako niti Uredba št. 17, niti Uredba št. 1/2003, niti Smernice ne določajo, da je treba globo določiti neposredno glede na velikost upoštevnega trga, saj je to zgolj eden od upoštevnih dejavnikov. S tem pravnim okvirom se torej Komisiji samo po sebi izrecno ne nalaga, naj upošteva majhnost trga proizvoda. Vendar je dolžnost Komisije, da pri presoji teže kršitve upošteva veliko dejavnikov, katerih narava in pomembnost se spreminjata glede na vrsto obravnavane kršitve in posebne okoliščine zadevne kršitve. Ni mogoče izključiti, da bi bila med temi dejavniki, ki dokazujejo težo kršitve – če je to primerno – tudi velikost trga proizvoda. Čeprav velikost trga lahko pomeni dejavnik, ki ga je treba upoštevati kot dokaz teže kršitve, pa se njegova pomembnost spreminja glede na vrsto kršitve in posebne okoliščine zadevne kršitve.

Prakse izmenjave občutljivih informacij o cenikih in/ali cenah za določene stranke, dogovarjanja o zvišanjih cen in/ali ciljnih cenah, preprečevanja medsebojne konkurence s cenami, nižjimi od cen uveljavljenih dobaviteljev, in razdeljevanja strank pomenijo v smislu Smernic horizontalne omejitve, vrste „cenovni kartel“, in so torej „zelo resne“. V teh okoliščinah je domnevna majhnost upoštevnega trga, če je ugotovljena, manj pomembna od vseh drugih elementov, ki dokazujejo težo kršitve.

(Glej točke od 60 do 65.)

5. Edina izrecna navedba celotnega prometa podjetja, ki je sodelovalo pri kršitvi, v členu 15(2) Uredbe št. 17 in členu 23(2) Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe se nanaša na zgornjo mejo, ki je globa ne sme preseči. Komisija lahko ob upoštevanju te meje načeloma določi globo na podlagi prometa, ki ga izbere glede na ozemlje in zadevne proizvode, ne da bi morala upoštevati ravno celotni promet ali promet, ustvarjen na geografskem trgu ali trgu zadevnih proizvodov. Poleg tega, čeprav Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, ne določajo, da je treba globe izračunati glede na določen promet, ne nasprotujejo temu, da se promet, ki ga zadevna podjetja ustvarijo na upoštevnem trgu, upošteva pri določanju zneska globe, da bi se spoštovala splošna načela prava Skupnosti in kadar tako zahtevajo okoliščine. Promet je tako lahko v skladu s točko 1 A, četrti in šesti odstavek, Smernic eden od dejavnikov za izračun glob.

Iz tega je mogoče sklepati, da lahko Komisija promet upošteva po svoji izbiri, samo da se njena odločitev ne zdi nerazumna glede na okoliščine v zadevnem primeru. Prav tako Komisija, če se globe naložijo več podjetjem, ki so vpletena v isto kršitev, ni dolžna zagotoviti, da končni zneski glob odražajo vse razlikovanje med zadevnimi podjetji glede na njihov celotni ali upoštevni promet.

Glede odločitve za en in/ali drugi promet, ki jo lahko sprejme Komisija, je pri analizi dejanske gospodarske zmožnosti kršiteljev, da povzročijo škodo konkurenci, ki zajema presojo dejanske pomembnosti teh podjetij na upoštevnem trgu, torej njihovega vpliva nanj, celotni promet zgolj nepopoln pokazatelj dejanskega položaja. Ni mogoče izključiti, da je močno podjetje, ki ima veliko različnih dejavnosti, na trgu posamičnega proizvoda prisotno samo postransko. Ravno tako ni mogoče izključiti, da ima podjetje, ki je pomembno na geografskem trgu, ki ni geografski trg Unije, na trgu Unije ali na trgu Evropskega gospodarskega prostora zgolj šibek položaj. V teh primerih zgolj dejstvo, da zadevno podjetje ustvari velik celotni promet, nujno ne pomeni, da ima na prizadetem trgu odločilen vpliv. Zato je promet podjetja, ki ga ustvari na upoštevnem trgu, čeprav ne more biti odločilen za ugotovitev, da podjetje pripada gospodarsko močnemu subjektu, vendarle upošteven pri ugotavljanju, kakšen je vpliv tega podjetja na trg.

Tako lahko del prometa, ki je bil ustvarjen s prodajo blaga, na katero se nanaša kršitev, da primerno informacijo o razsežnosti kršitve na upoštevnem trgu. Promet, ustvarjen s prodajo blaga, na katero se nanaša kršitev, namreč lahko da primerno informacijo o odgovornosti posameznega zadevnega podjetja na upoštevnem trgu, saj je objektivno merilo, ki natančno odraža škodljivost protipravnega ravnanja za običajno delovanje konkurence in je torej dober pokazatelj zmožnosti kršiteljev, da povzročijo škodo konkurenci.

(Glej točke od 76 do 79.)

6. Komisija sme svojo presojo dejanske gospodarske zmožnosti kršiteljev konkurenčnih predpisov, da drugim subjektom povzročijo večjo škodo, za namene presoje teže te kršitve in določitve izhodiščnega zneska globe opreti na podatke o prometu in tržnih deležih na upoštevnem trgu, razen če posebne okoliščine, kot so značilnosti tega trga, ne zmanjšajo znatno pomena teh podatkov in ne povzročijo, da je treba za presojo vpliva podjetij na trg upoštevati druge upoštevne dejavnike, kot sta, odvisno od primera, vertikalna integracija in obseg palete proizvodov.

(Glej točko 82.)

7. Komisija pri določanju zneskov glob glede na težo in trajanje zadevne kršitve ni dolžna zagotoviti, da če se globe izrečejo več podjetjem, vpletenim v isto kršitev, končni zneski glob, naloženih več podjetjem, ki so vpletena v isto kršitev, odražajo vse razlike med zadevnimi podjetji glede na njihov celotni ali upoštevni promet.

Člen 15(2) Uredbe št. 17 in člen 23(2) Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe v zvezi s tem tudi ne zahtevata, da če so globe naložene več podjetjem, ki sodelujejo pri isti kršitvi, znesek globe, naložene malemu ali srednje velikemu podjetju, kot odstotek od prometa ne sme preseči zneska glob, naloženih večjim podjetjem. Iz teh določb je namreč razvidno, da je treba tako pri malih in srednje velikih podjetjih kot tudi pri večjih podjetjih pri določitvi globe upoštevati težo in trajanje kršitve. Če Komisija podjetjem, ki sodelujejo pri isti kršitvi, naloži globe, ki so v primeru posameznega podjetja upravičene na podlagi teže in trajanja kršitve, ji ni mogoče očitati, da je za nekatere med njimi globa glede na promet višja kot za druga podjetja.

(Glej točki 89 in 90.)

8. Komisija pri določanju globe ni dolžna upoštevati slabega finančnega položaja podjetja. Z upoštevanjem tega bi se zagotavljala neupravičena konkurenčna prednost podjetjem, ki so najmanj prilagojena tržnim pogojem. Tudi če ukrep, ki ga sprejme institucija, povzroči likvidacijo podjetja v njegovi pravni obliki, ta ukrep – čeprav lahko škodi finančnim interesom lastnikov, delničarjev ali imetnikov deležev – vseeno ne pomeni, da osebni, opredmeteni in neopredmeteni elementi, ki jih zajema podjetje, tudi sami izgubijo vrednost.

(Glej točki 95 in 96.)

9. Podjetje, ki ga zadeva upravni postopek, uveden zaradi omejevalnega sporazuma, mora v dokaz neizvajanja sporazumov, sklenjenih na srečanjih s protikonkurenčnim ciljem, pokazati, da se je v obdobju, v katerem je pristopilo h kršitvenim sporazumom, dejansko izognilo njihovemu izvajanju s tem, da se je na trgu obnašalo konkurenčno, ali vsaj, da je očitno in bistveno kršilo obveznosti za izvajanje tega omejevalnega sporazuma, tako da je motilo njegovo delovanje.

(Glej točko 111.)

10. Pasivna vloga, ki se lahko na podlagi Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, obravnava kot olajševalna okoliščina pri izvajanju prepovedanega omejevalnega sporazuma, pomeni, da podjetje „ni izstopalo“, to pomeni, da ni dejavno sodelovalo pri oblikovanju enega ali več protikonkurenčnih sporazumov. Med elementi, ki kažejo na pasivno vlogo podjetja v okviru omejevalnega sporazuma, je mogoče upoštevati njegovo, v primerjavi z „navadnimi“ udeleženci omejevalnega sporazuma, znatno manj redno udeležbo na srečanjih in pozen vstop na trg, ki je predmet kršitve, neodvisno od trajanja njegovega sodelovanja pri tej kršitvi, oziroma tudi obstoj izrecnih izjav, ki so jih o tem dali predstavniki tretjih podjetij, ki so bila udeležena pri kršitvi.

To, da podjetje, za katero se ugotovi sodelovanje pri nezakonitem usklajevanju na podlagi člena 81(1) ES, na trgu ni ravnalo skladno s tem, kar se je dogovorilo s konkurenti, namreč ne pomeni nujno dejstva, ki ga je treba upoštevati. Podjetje, ki kljub uskladitvi s konkurenti nadaljuje politiko, ki odstopa od dogovorjene, lahko namreč le poskuša uporabiti omejevalni sporazum v svojo korist.

(Glej točke 119, 120 in 129.)

11. Sodelovanje pri preiskavi, ki ne presega tega, kar izhaja iz obveznosti podjetij na podlagi člena 11(4) in (5) Uredbe št. 17, v okviru določanju glob za kršitev konkurenčnih predpisov Skupnosti ne utemeljuje zmanjšanja njihovega zneska. Nasprotno pa je tako zmanjšanje utemeljeno, kadar je podjetje poslalo informacije, ki presegajo tiste, ki jih Komisija lahko zahteva na podlagi člena 11 Uredbe št. 17.

Kadar obdolženo podjetje ne predloži zgolj podatkov v zvezi z dejanskim stanjem, temveč tudi pomembne dokaze za zadevno kršitev, in ne zanika resničnosti dejanskega stanja, na katero Komisija opira svoje obtožbe, je navedeno podjetje u pravičeno do tega, da se mu prizna višje zmanjšanje od tistega, ki je bilo priznano podjetjem, katerih sodelovanje je Komisija opredelila kot nekoristno v primerjavi s sodelovanjem zadevnega podjetja.

(Glej točke od 147 do 151.)

12. Stranka, ki uveljavlja odgovornost Skupnosti, mora predložiti dokaze v zvezi z obstojem oziroma obsegom škode, na katero se sklicuje, ter dokazati dovolj neposredno vzročno zvezo med škodo in očitanim ravnanjem te institucije. Kadar gre v zvezi s tem za ugotavljanje višine izgubljenega dobička in torej nujno za ugotavljanje vrednosti hipotetičnih gospodarskih transakcij, je lahko za tožečo stranko težko ali celo nemogoče, da natančno oceni škodo, za katero trdi, da ji je nastala. V podobnih primerih lahko sodišče uporabi zgolj ocene na podlagi povprečnih statističnih vrednosti. Vendar to tožeče stranke ne more razbremeniti celotnega dokaznega bremena glede zatrjevane škode. Čeprav je višina izgubljenega dobička nujno hipotetičen podatek, ki ga je treba oceniti, saj ga je nemogoče z gotovostjo izračunati, pa ostane dejstvo, da podatke, na katerih temelji ta ocena, lahko dokaže – in mora dokazati, če je to mogoče – stranka, ki se nanje sklicuje.

(Glej točki 167 in 168.)