Vračanje kulturnih predmetov, protipravno odstranjenih iz druge države EU

Ta zakonodaja Evropske unije (EU) pojasnjuje in razširja obstoječa pravila o vračanju vseh predmetov, ki jih določena država članica EU šteje za nacionalno bogastvo in so bili protipravno odstranjeni z njenega ozemlja po 1. januarju 1993.

AKT

Direktiva 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (prenovitev)

POVZETEK

ČEMU JE DIREKTIVA NAMENJENA?

Ta zakonodaja Evropske unije (EU) pojasnjuje in razširja obstoječa pravila o vračanju vseh predmetov, ki jih določena država članica EU šteje za nacionalno bogastvo in so bili protipravno odstranjeni z njenega ozemlja po 1. januarju 1993.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Zakonodaja zajema predmete zgodovinske, paleontološke, etnografske, numizmatične ali znanstvene vrednosti. Predmeti so lahko del javne ali druge zbirke oziroma so posamezni predmeti. Pridobljeni so lahko iz zakonitih ali nezakonitih izkopavanj, vendar morajo biti uvrščeni v nacionalno bogastvo ali tako opredeljeni.

Ni več nujno, da predmeti spadajo v kategorijo ali so v skladu z mejnimi vrednostmi, povezanimi z njihovo starostjo in/ali njihovo finančno vrednostjo, da bi izpolnjevali pogoje za vračilo iz te direktive.

Sodelovanje med državami članicami EU

Nacionalne vladne agencije iz držav članic EU morajo medsebojno učinkovito sodelovati in si izmenjevati informacije o protipravno odstranjenih predmetih kulturne dediščine, in sicer z uporabo informacijskega sistema za notranji trg EU.

Časovne omejitve za preverjanje in vračilo

Ko država članica EU obvesti drugo državo članico o odkritju predmeta, mora slednja v roku šestih mesecev preveriti, ali je ta predmet res del nacionalnega bogastva.

Država članica, iz katere je bil predmet protipravno odstranjen, lahko postopek za vračilo sproži v roku treh let od datuma, ko je izvedela za lokacijo predmeta in identiteto njegovega lastnika ali imetnika.

Postopek za vračilo se ne sme sprožiti več kot 30 let po datumu, ko je bil predmet protipravno odstranjen z ozemlja države članice, ki zahteva vračilo. Ta časovna omejitev se poveča na 75 let v primeru predmetov, ki so del javnih zbirk ali spadajo v inventar verskih ustanov (v državah, kjer zanje velja poseben varstveni režim).

Nadomestilo

Glede na okoliščine primera in samo pod pogojem, da lahko lastnik dokaže, da je pri pridobitvi predmeta ravnal z dolžno skrbnostjo (npr. da ni mogel/mogla vedeti za nezakonito trgovanje), mora pristojno sodišče države članice, od katere se zahteva vračilo, lastniku prisoditi pošteno nadomestilo. Pri tovrstnem odločanju se upoštevajo dokumentacija o izvoru predmeta, morebitna dovoljenja za iznos predmeta na podlagi prava države članice, ki zahteva vračilo, plačana cena in ali je lastnik imel vpogled v dostopne registre ukradenih predmetov kulturne dediščine.

KDAJ ZAČNE DIREKTIVA VELJATI?

Direktiva 2014/60/EU razveljavlja obstoječo zakonodajo, Direktivo 93/7/EGS, z učinkom od 19. decembra 2015.

Zadnja posodobitev 10.09.2015