Medsebojna pravna pomoč v kazenskih zadevah med državami EU

 

POVZETEK:

Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami EU

Akt sveta o ustanovitvi Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami EU

KAJ JE NAMEN TE KONVENCIJE IN TEGA AKTA?

Namen te konvencije je spodbuditi in pospešiti medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah med sodnimi, policijskimi in carinskimi organi ter izboljšati hitrost in učinkovitost pravosodnega sodelovanja. Dopolnjuje Konvencijo Sveta Evrope o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah iz leta 1959 in njen protokol iz leta 1978.

Z aktom se odobri konvencija v imenu EU.

KLJUČNE TOČKE

Zaprosila za medsebojno pomoč

• Zaprosila morajo biti v pisno obliki, pošiljajo in izvršujejo pa jih neposredno nacionalni sodni organi.
• Zaprosila za začasno premestitev ali tranzit pridržanih oseb in za pošiljanje izpisov podatkov iz sodne evidence je treba posredovati preko osrednjih organov držav EU.
• V nujnih zadevah se lahko zaprosila pošljejo preko Interpola ali drugih pristojnih organov po predpisih, sprejetih v skladu s Pogodbo o Evropski uniji.
• Država EU, ki se zaprosi za medsebojno pravno pomoč (zaprošena država), mora ravnati v skladu s formalnimi predpisi in postopki, ki jih navede država EU, ki je zaprosila za medsebojno pravno pomoč (država prosilka), in mora izvršiti zaprosilo za pomoč čim prej, pri čemer čimbolj upošteva navedene roke in druge roke.
• Države EU morajo poslati postopkovne dokumente, namenjene osebam, ki se nahajajo v drugi državi EU, neposredno tem osebam po pošti, v nekaterih primerih pa se lahko dokumenti pošljejo preko pristojnih organov zaprošene države.
• Sodni organ ali osrednji organ v eni državi EU lahko naveže neposreden stik s policijskimi ali carinskimi organi v drugi državi EU ali v primeru zaprosil za medsebojno pravno pomoč glede postopkov z upravnim organom v drugi državi EU. Države lahko zavrnejo uporabo te klavzule ali pa jo uporabljajo samo pod določenimi pogoji.
• Države EU si lahko brez zaprosila izmenjujejo informacije o kaznivih dejanjih in upravnih kršitvah, katerih kaznovanje ali obravnavanje je v pristojnosti organa prejemnika.

Posebne oblike medsebojne pravne pomoči

• Ukradeni predmeti, najdeni v drugi državi EU, se dajo na razpolago državi prosilki, da jih lahko vrne lastnikom.
• Če obstaja sporazum med organi, se lahko oseba, pridržana na ozemlju države prosilke, začasno premesti v državo, v kateri bo potekala preiskava. Če to zahteva ena od držav, mora oseba pred premestitvijo privoliti.
• Sodni organi druge države lahko opravijo zaslišanje priče ali strokovnjaka prek videokonference, če to ni v nasprotju s temeljnimi načeli zaprošene države in če se vse udeležene strani strinjajo.
• Nadzorovane pošiljke* so lahko dovoljene na ozemlju druge države EU v okviru preiskav kaznivih dejanj, za katera se lahko zahteva izročitev. Organi zaprošene države jih morajo usmerjati in nadzorovati.
• Dve ali več držav lahko na podlagi medsebojnega sporazuma za posebne namene in za določen čas ustanovijo skupno preiskovalno enoto. Uradnik iz države, v kateri enota deluje, usklajuje in vodi njene dejavnosti.
• Preiskave lahko opravljajo tudi uradniki, ki delujejo pod tajno ali lažno identiteto, ob upoštevanju nacionalne zakonodaje in postopkov.

Prestrezanje telekomunikacij

• Telekomunikacije se lahko prestrezajo, če za to zaprosi pristojni organ iz druge države EU, ki je imenovan za to v tej državi EU.
• Komunikacije se lahko prestrežejo in prenesejo neposredno v državo prosilko ali snemajo in pozneje prenesejo.
• Prestrezanje se lahko izvaja tudi v državi EU, v kateri se nahaja satelitska zemeljska oprema. Če tehnična pomoč te države ni potrebna, prestrezanje izvajajo ponudniki storitev v državi prosilki. Kadar se prestrezanje zaradi nahajanja osebe izvaja v določeni državi, vendar ni potrebna tehnična pomoč, bi morala država, ki izvaja prestrezanje, o svojem ukrepanju obvestiti drugo državo.

Posebna pravila za določene države EU

Posebna pravila so predvidena za:

• Irsko in Združeno kraljestvo (1) (pošiljanje zaprosil za pomoč),
• Luksemburg (varstvo osebnih podatkov) in
• Norveško in Islandijo (pravila, povezana s schengenskimi pravili in začetkom veljavnosti konvencije).

OD KDAJ SE TA AKT IN KONVENCIJA UPORABLJATA?

Konvencija je začela veljati 23. avgusta 2005.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Pravosodno sodelovanje (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENTI

Konvencija, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije – Izjava Sveta o členu 10(9) – Izjava Združenega kraljestva (1) o členu 20 (UL C 197, 12.7.2000, str. 3–23).

Akt sveta z dne 29. maja 2000 o ustanovitvi Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 197, 12.7.2000, str. 1–2).

POVEZANI DOKUMENTI

Protokol h Konvenciji, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (UL C 326, 21.11.2001, str. 2–8).

Sporočilo generalnega sekretarja Evropske unije na podlagi člena 30(2) Konvencije, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (UL C 197, 12.7.2000, str. 24).

Zadnja posodobitev 10.09.2018

---

(1) Združeno kraljestvo 1. februarja 2020 izstopi iz Evropske unije in postane tretja država (ki ni članica EU).