Zavajajoče in primerjalno oglaševanje

KLJUČNE TOČKE

Zavajajoče oglaševanje

Oglasi, ki zavajajo ali bi lahko zavajali ljudi, ki jih prejmejo, so prepovedani. Zavajajoča narava teh oglasov bi lahko vplivala na ekonomsko obnašanje potrošnikov in trgovcev ali bi bila lahko škodljiva za konkurenta.

Zavajajoča narava oglasov je odvisna od vrste meril:

• značilnosti blaga ali storitev (razpoložljivost, narava ali sestava, metoda izdelave ali dobave, poreklo itn.), rezultatov, ki jih lahko pričakujemo od njihove uporabe, in rezultatov opravljenih preizkusov kakovosti;
• cene ali načina izračunavanja cen;
• pogojev, ki veljajo za dobavo blaga ali storitev;
• narave, lastnosti in pravic oglaševalca (identitete in premoženja, usposobljenosti, pravic intelektualne lastnine itn.).

Primerjalno oglaševanje

Primerjalno oglaševanje se izrecno ali z nakazovanjem sklicuje na konkurenta ali konkurenčno blago ali storitve.

Tovrstno oglaševanje je dovoljeno samo, kadar ni zavajajoče. Lahko je legitimno sredstvo obveščanja potrošnikov o tem, kaj je v njihovem interesu. Primerjave se morajo zato zlasti:

• nanašati na blago in storitve, ki zadovoljujejo iste potrebe ali imajo enak namen;
• nanašati na izdelke z enako navedbo porekla;
• objektivno obravnavati bistvene, pomembne, preverljive in reprezentativne lastnosti takega blaga ali storitev, s čimer so mišljene tudi cene;
• izogibati ustvarjanju zmede pri trgovcih in ne smejo diskreditirati, posnemati ali izkoriščati trgovskih znamk ali trgovskih imen konkurenta.

Pritožba

Države Evropske unije (EU) morajo zagotoviti, da lahko osebe ali organizacije z legitimnim interesom vložijo tožbo ali upravno pritožbo proti nezakonitemu oglaševanju;

Zato morajo biti sodišča ali upravni organi iz držav EU sposobni, da:

• odredijo umik nezakonitega oglaševanja, celo v odsotnosti dokazov, dejanske škode ali namere ali malomarnosti ali
• prepovedo nezakonito oglaševanje, ki še ni bilo objavljeno.