Medsebojna pravna pomoč EU–Japonska

KLJUČNE TOČKE

Sporazum se uporablja za zaprosilo in zagotavljanje medsebojne pravne pomoči v zvezi s preiskavo, kazenskim pregonom ali drugim postopkom v kazenskih zadevah. Ne uporablja se za izročitev, prenos kazenskega postopka¹ in izvrševanje kazni, razen za odvzem.

Pravna pomoč obsega:

• sprejemanje izpovedb, tudi s pomočjo videokonference;
• preiskave in zaseg predmetov;
• pridobivanje informacij o bančnih računih;
• preiskovanje, izsleditev ali identifikacijo oseb, predmetov ali krajev;
• posredovanje predmetov, ki jih imajo organi ene pogodbenice, organom druge pogodbenice;
• vročanje dokumentov (predaja pravnega dokumenta stranem, vključenim v pravni postopek);
• premestitev osebe, ki ji je odvzeta prostost, zaradi pričanja;
• zamrznitev ali zaseg in odvzem koristi.

Vsaka posamezna država EU in Japonska morajo imenovati osrednji organ, ki je pristojen za pošiljanje in prejemanje zaprosil za pomoč ter odgovarjanje nanje. Ti organi so pristojni tudi za izpolnjevanje ali posredovanje zaprosil organom, ki so sodno pristojni za njihovo izpolnjevanje.

Zaprosilo za pomoč

Država prosilka mora poslati pisno zaprosilo za pomoč. V nujnih primerih se lahko zaprosilo pošlje po drugi zanesljivi komunikacijski poti. Zaprosilo za pomoč mora vsebovati podrobne informacije, kot določa sporazum.

Zaprošena država lahko zaprosi za dodatne informacije, če so potrebne za izpolnitev zaprosila za pomoč.

Zaprosilu in vsem priloženim dokumentom je treba dodati prevod v en oziroma vse uradne jezike zaprošene države ali v drug jezik, ki ga odobri zaprošena država.

Izpolnjevanje zaprosil

Zaprošena država:

• mora izpolniti zaprosilo, kakor hitro je to mogoče, in v skladu s svojo nacionalno zakonodajo;
• lahko odloči izpolnitev zaprosila ali zaprosilo izpolni pod določenimi pogoji, če bi lahko izpolnjevanje zaprosila oviralo preiskavo, kazenski pregon ali drug postopek, ki je v teku;
• mora državi prosilki posredovati rezultate izpolnitve zaprosila, vključno z izpovedbo ali pridobljenimi predmeti. Če zaprosila ne more izpolniti v celoti ali delno, mora državo prosilko obvestiti o razlogih;
• lahko pod določenimi pogoji zavrne pomoč, na primer, če zaprosilo zadeva kaznivo dejanje, za katerega je v državi prosilki predvidena smrtna kazen. Zaprošena država mora v primeru zavrnitve pomoči navesti razloge.

Izpovedbe in izjave

Država prosilka lahko izpovedbe, izjave, predmete ali informacije uporabi samo pri preiskavah, kazenskih pregonih ali drugih postopkih, v zvezi s katerimi je zaprosila zanje.

Zaprošena država lahko zahteva zaupnost ali določi druge pogoje za uporabo teh podatkov. Določi lahko tudi pogoje za prevoz, vzdrževanje in vračanje predmetov.

Zaprošena država sprejema izpovedbe ali izjave in lahko v ta namen izvede prisilne ukrepe, če so ti nujni in če so upravičeni v skladu z njeno nacionalno zakonodajo. Če je treba osebo zaslišati kot pričo v postopku države prosilke, lahko zaprošena država pristojnim organom omogoči, da sprejmejo izpovedbo ali izjavo preko videokonference.

Osebe, predmeti in kraji

Zaprošena država lahko pri preiskovanju oseb, predmetov ali krajev izvede prisilne ukrepe, če so taki ukrepi nujni in upravičeni v skladu z njeno nacionalno zakonodajo.

Zaprošena država mora državi prosilki posredovati:

• informacije v zvezi z bančnimi računi preiskovane osebe, če ima zadevna banka te podatke;
• vse javno dostopne predmete, ki jih imajo njeni zakonodajni, upravni ali pravosodni organi;
• vse predmete, ki niso na voljo javnosti, kot so kazenske evidence, ki jim imajo ti organi, v enakem obsegu in pod enakimi pogoji, pod katerimi so ti predmeti na voljo njenim preiskovalnim organom in organom pregona.

Zaprošena država mora vročiti dokumente in sodni poziv (sklep o zglasitvi pred sodiščem) osebi, ki je pozvana, da se zglasi pri pristojnem organu države prosilke. Če se od osebe, ki ji je odvzeta prostost, zahteva pričanje, lahko zaprošena država začasno premesti to osebo v državo prosilko. Vendar pa mora oseba, ki jo je treba premestiti, najprej s tem soglašati, premestitev pa mora dovoljevati zakonodaja zaprošene države.

Odvzem premoženjskih koristi

Zaprošena država bi morala državi prosilki pomagati, če to dovoljuje njena zakonodaja, pri postopkih v zvezi z zamrznitvijo ali zasegom in odvzemom premoženjskih koristi.

Država prosilka mora svojemu zaprosilu priložiti sklep sodišča ali drugega pravosodnega organa, ki odredi odvzem. Če so premoženjske koristi pod nadzorom zaprošene države, jih ta lahko v celoti ali delno prenese v državo prosilko.