Uredba uvaja pravila in postopke za ukrepanje Evropske unije (EU), da se zagotovi učinkovita zaščita interesov EU in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo s strani tretje države (države zunaj EU). Glavni cilj je odvrniti države zunaj EU od uporabe gospodarske prisile. Kjer pride do gospodarske prisile, je cilj odgovoriti na gospodarsko prisilo z namenom zaustavitve prisile.

Določa okvir za odziv EU z:

preučevanjem in ugotavljanjem primerov gospodarske prisile;
sodelovanjem z državo zunaj EU z namenom ustavitve prisile v posameznih primerih;
uvedbo ukrepov za preprečevanje prisile kot zadnjega sredstva v posameznih primerih;
zahtevanjem odškodnine za škodo, ki jo je zaradi gospodarske prisile povzročila EU ali njene države članice.

KLJUČNE TOČKE

1.
Pregled in določitev
Gospodarska prisila obstaja, kadar država zunaj EU, uporablja ali grozi z uporabo ukrepa, ki vpliva na trgovino ali naložbe, da bi preprečila ali dosegla prenehanje, spremembo ali sprejetje določenega akta s strani EU ali države članice, s čimer posega v zakonite suverene izbire EU ali države članice.
Evropska komisija in Svet Evropske unije pri ugotavljanju, ali se ukrep države zunaj EU, na temelju zgornjih pogojev šteje za gospodarsko prisilo, upoštevata naslednje:
- njegovo intenzivnost, resnost, pogostost, trajanje, širino in razsežnost, vključno z vplivom na trgovinske ali naložbene odnose z EU, ter kakršen koli pritisk, ki izhaja iz tega na EU ali državo članico;
- ali je zadevna država zunaj EU vključena v vzorec vmešavanja, katerega namen je preprečiti ali pridobiti določena dejanja od EU, države članice ali druge države zunaj EU;
- obseg, v katerem ukrep posega v območje suverenosti EU ali države članice;
- ali država zunaj EU deluje na podlagi mednarodno priznanega upravičenega pomisleka;
- ali je zadevna država zunaj EU v dobri veri resno poskušala rešiti zadevo z mednarodnim usklajevanjem ali razsojanjem, preden je uvedla svoj ukrep.
Komisija lahko preuči kateri koli ukrep države zunaj EU na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve. Pregled Komisije mora biti običajno opravljen v štirih mesecih. Komisija opravi pregled na podlagi utemeljenih informacij, ki jih zbere na lastno pobudo ali jih prejme iz katerega koli zanesljivega vira, vključno z državami članicami in zainteresiranimi stranmi.
Svet z izvedbenim aktom na predlog Komisije ugotovi obstoj gospodarske prisile. Svet ima za dokončanje tega koraka največ osem tednov. Svet lahko porabi več kot osem tednov (vendar načeloma ne več kot deset tednov), pod pogojem, da obvesti Komisijo o razlogih za zamudo. Svet se lahko tudi odloči, da EU od države, ki izvaja prisilo, zahteva, da popravi škodo, ki jo je povzročila gospodarska prisila.
2.
Sodelovanje
Komisija preučuje možnosti sodelovanja z državo, ki izvaja prisilo, da bi ustavila prisilo in po potrebi pridobila odškodnino za škodo, kjer je to primerno. Sodelovanje s tretjo državo, ki izvaja prisilo, mora temeljiti na prizadevanjih te države zunaj EU v dobri veri.
3.
Odzivni ukrepi EU
EU naloži odzivne ukrepe z izvedbenimi akti Komisije, ko so izpolnjeni vsi trije pogoji:
- prizadevanja (npr. sodelovanje s tretjo državo, ki izvaja prisilo) niso obrodila rezultatov v razumnem časovnem okviru (država zunaj EU namreč ni končala gospodarske prisile ali ni odpravila škode, kjer je to primerno);
- odzivni ukrepi EU so potrebni za zaščito interesov in pravic EU in držav članic v posameznem primeru glede na razpoložljive možnosti;
- odzivni ukrepi EU so v interesu EU.
Možni ukrepi za boj proti gospodarski prisili vključujejo:
- nove ali povečane carine;
- omejitve izvoza in uvoza, vključno z nadzorom izvoza;
- ukrepi, ki se uporabljajo za blago v tranzitu, ali notranji ukrepi, ki se uporabljajo za blago;
- izključitev dobaviteljev, blaga ali storitev iz javnega naročanja ali uporaba prilagoditev rezultatov pri ponudbah blaga ali storitev;
- ukrepi, ki vplivajo na trgovino s storitvami;
- ukrepi, ki vplivajo na dostop neposrednih tujih naložb v EU;
- omejitve varstva pravic intelektualne lastnine ali njihovega komercialnega izkoriščanja;
- omejitve bančništva, zavarovalništva, dostopa do kapitalskih trgov EU in drugih dejavnosti finančnih storitev;
- nove ali povečane omejitve dostopa kemikalij na trg EU;
- nove ali povečane omejitve dostopa blaga, ki spada pod sanitarne in fitosanitarne pravne akte EU, na trg EU.
Ti ukrepi lahko povzročijo neizpolnjevanje mednarodnih obveznosti EU do države zunaj EU, ki izvaja prisilo, če gospodarska prisila pomeni mednarodno protipravno dejanje.
Komisija se zanaša na sklop objektivnih meril za izbiro in oblikovanje ustreznih odzivnih ukrepov EU. Posebna določba določa določitev interesa EU v zvezi z odzivnimi ukrepi EU.
Odzivni ukrepi EU so lahko ukrepi splošne uporabe ali pa se lahko uporabljajo za osebe, ki so povezane z vlado države zunaj EU.
Izvedbeni akt Komisije o odzivnih ukrepih EU določa naslednje.
- Določa rok (praviloma v treh mesecih) za uporabo ukrepov, razen če država zunaj EU, ki izvaja prisilo, preneha z gospodarsko prisilo in po potrebi popravi škodo, povzročeno EU. Rok je treba dodatno podaljšati, če obstajajo verodostojne informacije, da država zunaj EU, ki izvaja prisilo, že sprejema ukrepe za zaustavitev prisile, tako da lahko Komisija sprejme to odločitev.
- Določa, da Komisija pozove državo zunaj EU, da nemudoma preneha s prisilo in po potrebi popravi škodo; ponudi pogajanja o rešitvi s tretjo državo; in obvesti tretjo državo, da se bodo odzivni ukrepi EU uporabili, razen če bo gospodarska prisila prenehala in bo po potrebi izvedena odškodnina, kjer je to primerno.
- Izjemoma bodo veljali odzivni ukrepi EU, ne da bi Komisija prej pozvala državo, ki izvaja prisilo, naj preneha s prisilo in odpravi škodo, ter jo obvestila o uporabi ukrepov, kjer je to potrebno, zlasti zaradi učinkovitosti ukrepov.
- Če gospodarsko prisilo sestavlja grožnja z uporabo ukrepov, ki vplivajo na trgovino ali naložbe, se lahko odzivni ukrepi EU uporabljajo šele od datuma, ko se grožnja uresniči.
Uredba določa, da Komisija izvaja zbiranje informacij za pridobitev mnenj in informacij glede ustreznih ukrepov, ki jih je treba uvesti v posameznem primeru. To je učinkovita priložnost za zainteresirane strani, da zagotovijo svoj prispevek, ki ga mora Komisija upoštevati pri izbiri in oblikovanju ustreznih ukrepov.
Komisija lahko z izvedbenim aktom začasno zamrzne, spremeni ali prekine odzivne ukrepe EU v primerih, opredeljenih v uredbi. Izvedbeni akti, ki se začnejo uporabljati takoj, so možni v ustrezno utemeljenih nujnih primerih.
Komisija lahko nadaljuje s prizadevanji za rešitev vprašanja v posvetovanju z državo, ki izvaja prisilo, z možnostjo začasne opustitve odzivnih ukrepov EU.
4.
Mednarodno sodelovanje
Mednarodno sodelovanje z drugimi državami zunaj EU lahko poteka skozi celoten postopek in vzporedno z drugimi prizadevanji za reševanje vprašanja gospodarske prisile v posameznih primerih. Posvetovanja in sodelovanje lahko vključujejo izmenjavo ustreznih informacij in usklajevanje odziva ali pa potekajo v okviru ustreznih mednarodnih forumov.
5.
Horizontalna pravila
Uredba podeljuje Komisiji prenesena pooblastila za spreminjanje pravil o poreklu in državljanstvu v Prilogi II.
Zagotavlja vzpostavitev enotne kontaktne točke za zainteresirane strani, določa pravila za zaupno obravnavo informacij ter določa obveznosti pregleda in poročanja za Komisijo.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 27. decembra 2023.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Zaščita pred prisilo (Evropska komisija)
Vprašanja in odgovori v zvezi z instrumentom proti prisili – Evropska komisija (Evropska komisija)
Enotna kontaktna točka (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2023/2675 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o zaščiti Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države (UL L, 2023/2675, 7.12.2023).

POVEZANI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji – Naslov I – Skupne določbe – Člen 3 (prejšnji člen 2 PEU) (UL C 202, 7.6.2016, str. 17).

Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji – Naslov V – Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije in posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki – Poglavje 1 – Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije – Člen 21 (UL C 202, 7.6.2016, str. 28–29).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Peti del – Zunanje delovanje Unije – Naslov II – Skupna trgovinska politika – Člen 207 (prejšnji člen 133 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 140–141).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Peti del – Zunanje delovanje Unije – Naslov V – Mednarodni sporazumi – Člen 218 (prejšnji člen 300 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 144–146).

Uredba Sveta (ES) št. 2271/96 z dne 22. novembra 1996 o zaščiti pred učinki ekstrateritorialne uporabe zakonodaje, ki jo sprejme tretja država, in dejanji, ki na tej zakonodaji temeljijo ali iz nje izhajajo (UL L 309, 29.11.1996, str. 1–6).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 2271/96 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 09.02.2024

Top

All