Namen te direktive je izboljšati čezmejno razpoložljivost televizijskih in radijskih programov na enotnem trgu EU z olajšanjem ureditve avtorske in sorodnih pravic¹ za nekatere spletne storitve radiodifuznih organizacij ter retransmisijo² televizijskih in radijskih programov razen kabelske retransmisije.
Direktiva vsebuje tudi pravila za programe, ki se prenašajo z neposrednim oddajanjem³.

KLJUČNE TOČKE

Načelo države izvoraNačelo države izvora: radiodifuzne organizacije morajo urediti avtorsko pravico samo v svoji državi EU, v kateri imajo sedež (tj. državi izvora), da bi pripravljali radijske programe, televizijske novice in aktualni informativni program in v celoti financirane lastne produkcije, ki so na voljo na spletu v vseh državah EU. za nekatere spletne storitve, ki jih zagotavljajo radiodifuzne organizacije

Poleg tradicionalnih oblik radiodifuznega oddajanja radiodifuzne organizacije čedalje pogosteje ponujajo sočasne prenose prek spleta (sočasno oddajanje) in možnost ogleda ali poslušanja programa prek spleta po določenem času (časovno zamaknjene storitve).
Direktiva določa tudi, da morajo radiodifuzne organizacije za vključitev nekaterih programov v svoje spletne storitve, ki so na voljo v drugih državah, pridobiti samo dovoljenje imetnikov pravic pri delu in drugem predmetu varstva, ki je vsebovan v teh programih, za državo EU, v kateri imajo svoj glavni sedež.
To načelo „države izvora“ (ki se že uporablja za satelitsko radiodifuzno oddajanje v Direktivi 93/83/EGS) se uporablja za vse radijske programe in nekatere vrste televizijskih programov:
- novice in aktualni informativni program (razen športnih dogodkov in zaščitenih predmetov varstva, ki so v njih vključeni) in
- programe, ki jih pripravlja in v celoti financira radiodifuzna organizacija.
Obstoječe pogodbe ostajajo nespremenjene štiri leta od začetka veljavnosti Direktive (do 7. junija 2023).

Obvezno kolektivno upravljanje pravic za retransmisijo radijskih in televizijskih programov, razen kabelske retransmisije

Direktiva olajšuje tudi pridobivanje dovoljenja imetnikov avtorske in sorodnih pravic za retransmisijo televizijskih in radijskih programov iz drugih držav EU. Imetniki pravic lahko uveljavljajo svojo pravico do izdaje ali zavrnitve izdaje dovoljenja za take retransmisije samo v okviru organizacij za kolektivno upravljanje pravic⁵, razen za pravice, ki jih zadevne radiodifuzne organizacije že imajo. To velja za sočasno, nespremenjeno in neskrajšano transmisijo s katerimi koli sredstvi, razen za kabelsko retransmisijo, vključno z odprtim internetom (vendar samo, kadar retransmisija prek interneta poteka v varnem okolju in je namenjena skupini pooblaščenih uporabnikov). Kabelska retransmisija je zajeta v Direktivi 93/83/EGS.
Države EU morajo zagotoviti mediacijo, da bi pogodbenicam pomagale pri sklepanju pogodb za licence za retransmisijske storitve.
Države EU imajo tudi izrecno dovoljenje za uporabo zgoraj opisanih pravil, kadar se prenosi in retransmisije izvajajo na njihovem ozemlju.

Neposredno oddajanje

Direktiva določa pravila, ki urejajo uporabo varovanih del ali predmetov varstva z „neposrednim oddajanjem“, tj. tehniko, s katero radiodifuzna organizacija prenaša signal distributerjem prek zasebne linije – tako da teh signalov med prenosom ne more prejeti javnost –, distributer pa nato ponudi programe javnosti.
Pri uporabi neposrednega oddajanja in kadar sama radiodifuzna organizacija ne izvaja vzporednih prenosov istih programov, se šteje, da radiodifuzna organizacija in distributer signala sodelujeta v enotnem dejanju priobčitve javnosti. To pomeni, da morata obe pogodbenici pridobiti dovoljenje za svoje sodelovanje v navedeni dejavnosti.
Obstoječe pogodbe ostajajo nespremenjene šest let od začetka veljavnosti Direktive (do 7. junija 2025).

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Uporablja se od 6. junija 2019, države EU pa jo morajo v svojo zakonodajo prenesti do 7. junija 2021.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

Posodobitev pravil EU o avtorski pravici (Evropska komisija),
EU krepi čezmejni dostop do spletnih vsebin – obvestilo za javnost (Svet Evropske unije).

KLJUČNI POJMI

Sorodne pravice: pravice, podeljene izvajalcem, producentom in radiodifuznim organizacijam (v nasprotju z avtorsko pravico), ki imetnikom pravice omogoča nadzor nad uporabo njihovih del in drugega zaščitenega gradiva ter nadomestilo za njihovo uporabo.
Retransmisija: v okviru Direktive (EU) 2019/789 licenciranje pravic za retransmisijo radijskih in televizijskih programov prek drugih radijskih in televizijskih kanalov ter prek interneta (vzporedni prenosi/sočasno oddajanje ali časovno zamaknjene storitve, ki uporabnikom omogočajo, da gledajo/poslušajo programe kasneje, kot so bili prvotno predvajani).
Neposredno oddajanje: tehnični postopek, s katerim radiodifuzna organizacija prenaša svoje nosilne signale programa do distributerja tako, da ti signali med tem prenosom niso dostopni javnosti.
Načelo države izvora: radiodifuzne organizacije morajo urediti avtorsko pravico samo v svoji državi EU, v kateri imajo sedež (tj. državi izvora), da bi pripravljali radijske programe, televizijske novice in aktualni informativni program in v celoti financirane lastne produkcije, ki so na voljo na spletu v vseh državah EU.
Organizacije za kolektivno upravljanje pravic: organizacije, ki pobirajo, upravljajo in delijo prihodek iz izkoriščanja pravic in na katere so imetniki pravic prenesli odgovornost za te pravice.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva (EU) 2019/789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, in spremembi Direktive Sveta 93/83/EGS (UL L 130, 17.5.2019, str. 82–91).