Boj proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava

 

POVZETEK:

Direktiva (EU) 2018/1673 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Opredeljuje kazniva dejanja in sankcije na področju pranja denarja s ciljem:
  • olajšanja policijskega in pravosodnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije (EU) in
  • preprečevanja, da bi storilci kaznivih dejanj izkoristili milejše pravne sisteme.
• Njen namen je inkriminacija pranja denarja, če gre za naklepno storjeno dejanje in z vedenjem, da je bilo premoženje* pridobljeno s kaznivo dejavnostjo.
• Državam članicam omogoča tudi inkriminacijo pranja denarja, če je storilec sumil ali bi moral vedeti, da premoženje izvira iz kaznive dejavnosti.

KLJUČNE TOČKE

Kazniva dejanja

• Naslednja dejanja so kazniva, če so storjena naklepno:
  • prenos ali preoblikovanje premoženja (sredstev katere koli vrste) z vedenjem, da izvira iz kaznive dejavnosti za prikrivanje ali skrivanje njegovega nezakonitega izvora ali za pomoč vsem vpletenim, da se izognejo pravnim posledicam svojih dejanj;
  • skrivanje ali prikrivanje resnične narave, vira, lokacije, razpolaganja, gibanja, pravic v zvezi s premoženjem ali lastništva z vedenjem, da izvira iz kaznive dejavnosti;
  • pridobivanje, posedovanje ali uporaba premoženja, pri čemer se je ob prejemu vedelo, da izvira iz kaznive dejavnosti;
  • pomoč in podpiranje, napeljevanje in poskus teh kaznivih dejanj.

Kazniva dejavnost (ali „predhodno kaznivo dejanje“)

• Za namene te direktive se naslednja ravnanja štejejo za kaznivo dejavnost, torej za kaznivo dejanje pranja denarja:
  • kakršna koli udeležba pri zagrešitvi kaznivega dejanja, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo kaznuje z zaporom ali priporom za najmanj 6 mesecev ali največ za več kot 1 leto, in
  • kazniva dejanja na seznamu 22 označenih kategorij kaznivih dejanj, vključno z vsemi kaznivimi dejanji, opredeljenimi v zakonodaji EU, ki jih določa ta direktiva, če niso že zajeta v zgornji kategoriji.

Dodatni dejavniki

• Kazniva dejanja se razširijo na premoženje, pridobljeno z ravnanjem v drugi državi članici EU ali državi zunaj EU, kadar bi to ravnanje pomenilo kaznivo dejavnost, če bi bilo storjeno na nacionalnem ozemlju.
• Države članice morajo zagotoviti, da so osebe, ki so storile ali so bile vpletene v to kaznivo dejanje, kaznovane. Dodatni dejavniki vključujejo:
  • kazensko odgovorni so tudi vsi, ki zakrivijo dejanje pranja premoženjske koristi iz lastnih kriminalnih dejavnosti („lastno pranje denarja“);
  • predhodna ali istočasna obsodba za kaznivo dejavnost, iz katere je bilo pridobljeno premoženje, ni nujni pogoj za obsodbo zaradi pranja denarja;
  • obsodba je mogoča, ne da bi bilo treba ugotoviti vsa dejstva v zvezi s kaznivo dejavnostjo, vključno z identiteto storilca.

Obteževalne okoliščine, ki prispevajo k resnosti kaznivih dejanj

• Te vključujejo naslednje primere:
  • kaznivo dejanje bilo storjeno v okviru hudodelske združbe, kot je opredeljena v Okvirnem sklepu 2008/841/PNZ, oz.
  • storilec je kaznivo dejanje storil, ko je opravljal svojo poklicno dejavnost kot „pooblaščeni subjekt“, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive (EU) 2015/849 (glej povzetek).
• Države članice se lahko odločijo, da bodo kot oteževalne okoliščine obravnavale tudi naslednje:
  • kadar gre za visoko vrednost premoženja, namenjenega pranju, ali
  • kadar je bilo premoženje, namenjeno pranju, pridobljeno z izsiljevanjem, terorizmom, trgovino z ljudmi, trgovino z drogami in korupcijo.

Kazni in sankcije

• Kazen mora biti učinkovita, sorazmerna in odvračilna. Države članice bi morale uvesti najvišjo kazen zapora najmanj štirih let in po potrebi uporabiti dodatne sankcije ali ukrepe, vključno z ukrepi, ki pozivajo pravne subjekte k odgovornosti, kot so:
  • odvzem pravice do upravičenosti do državnih ugodnosti ali pomoči;
  • izključitev iz dostopa do javnih sredstev, vključno z razpisi, nepovratnimi sredstvi in koncesijami;
  • prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti;
  • sodni nadzor;
  • sodni nalog za prenehanje pravne osebe;
  • zapiranje prostorov, ki so se uporabljali za storitev kaznivega dejanja;
  • zamrznitev ali zaplemba zadevnega premoženja.

Zakonodajni sveženj

• Direktiva je del zakonodajnega svežnja, ki vključuje Uredbo (EU) 2018/1672 o kontroli gotovine, ki se vnaša v EU ali iznaša iz nje, in dopolnjuje ter krepi uporabo Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Preiskovalna orodja in sodelovanje

• Države članice morajo zagotoviti, da so učinkovita preiskovalna orodja, kot so tista, ki se uporabljajo v boju proti organiziranemu kriminalu ali drugim hudim kaznivim dejanjem, na voljo tistim, ki so odgovorni za preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj.
• Direktiva s pojasnili, katera država ima pristojnosti, kako države sodelujejo in kako vključiti Eurojust, odpravlja tudi ovire na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja med državami članicami.

Pranje denarja, ki vpliva na finančne interese EU

• Direktiva (EU) 2017/1371 določa pravila o kaznivih dejanjih in kaznih za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije (glej povzetek). Te dejavnosti vključujejo pranje denarja.
• Člen 22(1) Uredbe (EU) 2017/1939 o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (EJT) (glej povzetek) daje EJT pooblastila v zvezi s kaznivimi dejanji, ki vplivajo na finančne interese Unije, ki so določeni v Direktivi (EU) 2017/1371.

OD KDAJ SE UPORABLJA DIREKTIVA?

Uporablja se od 2. decembra 2018 in so jo države članice morale vključiti v zakonodajo do 3. decembra 2020.

OZADJE

Direktiva je povezana tudi z zakonodajo o:

• boju proti goljufijam;
• boju proti terorizmu;
• preprečevanju zlorabe finančnega sistema za namene pranja denarja in terorizma;
• zaščiti pred ponarejanjem;
• začasnem zavarovanju in odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (UL L 284, 12.11.2018, str. 22–30).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138–183).

Uredba (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005 (UL L 284, 12.11.2018, str. 6–21).

Zaporedne spremembe Uredbe (EU) 2018/1672 so bile vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica je samo dokumentarne vrednosti.

Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva („EJT“) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1–71).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29–41).

Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6–21).

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73–117).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2014/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ (UL L 151, 21.5.2014, str. 1–8).

Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 39–50).

Glej prečiščeno različico.

Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42–45).

Zadnja posodobitev 02.03.2022