Boj proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava

KLJUČNE TOČKE

Kazniva dejanja

• Naslednja dejanja so kazniva, če so storjena naklepno:
  • prenos ali preoblikovanje premoženja (sredstev katere koli vrste) z vedenjem, da izvira iz kaznive dejavnosti za prikrivanje ali skrivanje njegovega nezakonitega izvora ali za pomoč vsem vpletenim, da se izognejo pravnim posledicam svojih dejanj;
  • skrivanje ali prikrivanje resnične narave, vira, lokacije, razpolaganja, gibanja, pravic v zvezi s premoženjem ali lastništva z vedenjem, da izvira iz kaznive dejavnosti;
  • pridobivanje, posedovanje ali uporaba premoženja, pri čemer se je ob prejemu vedelo, da izvira iz kaznive dejavnosti;
  • pomoč in podpiranje, napeljevanje in poskus teh kaznivih dejanj.

Kazniva dejavnost (ali „predhodno kaznivo dejanje“)

• Za namene te direktive se naslednja ravnanja štejejo za kaznivo dejavnost, torej za kaznivo dejanje pranja denarja:
  • kakršna koli udeležba pri zagrešitvi kaznivega dejanja, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo kaznuje z zaporom ali priporom za najmanj 6 mesecev ali največ za več kot 1 leto, in
  • kazniva dejanja na seznamu 22 označenih kategorij kaznivih dejanj, vključno z vsemi kaznivimi dejanji, opredeljenimi v zakonodaji EU, ki jih določa ta direktiva, če niso že zajeta v zgornji kategoriji.

Dodatni dejavniki

• Kazniva dejanja se razširijo na premoženje, pridobljeno z ravnanjem v drugi državi članici EU ali državi zunaj EU, kadar bi to ravnanje pomenilo kaznivo dejavnost, če bi bilo storjeno na nacionalnem ozemlju.
• Države članice morajo zagotoviti, da so osebe, ki so storile ali so bile vpletene v to kaznivo dejanje, kaznovane. Dodatni dejavniki vključujejo:
  • kazensko odgovorni so tudi vsi, ki zakrivijo dejanje pranja premoženjske koristi iz lastnih kriminalnih dejavnosti („lastno pranje denarja“);
  • predhodna ali istočasna obsodba za kaznivo dejavnost, iz katere je bilo pridobljeno premoženje, ni nujni pogoj za obsodbo zaradi pranja denarja;
  • obsodba je mogoča, ne da bi bilo treba ugotoviti vsa dejstva v zvezi s kaznivo dejavnostjo, vključno z identiteto storilca.

Obteževalne okoliščine, ki prispevajo k resnosti kaznivih dejanj

• Te vključujejo naslednje primere:
  • kaznivo dejanje bilo storjeno v okviru hudodelske združbe, kot je opredeljena v Okvirnem sklepu 2008/841/PNZ, oz.
  • storilec je kaznivo dejanje storil, ko je opravljal svojo poklicno dejavnost kot „pooblaščeni subjekt“, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive (EU) 2015/849 (glej povzetek).
• Države članice se lahko odločijo, da bodo kot oteževalne okoliščine obravnavale tudi naslednje:
  • kadar gre za visoko vrednost premoženja, namenjenega pranju, ali
  • kadar je bilo premoženje, namenjeno pranju, pridobljeno z izsiljevanjem, terorizmom, trgovino z ljudmi, trgovino z drogami in korupcijo.

Kazni in sankcije

• Kazen mora biti učinkovita, sorazmerna in odvračilna. Države članice bi morale uvesti najvišjo kazen zapora najmanj štirih let in po potrebi uporabiti dodatne sankcije ali ukrepe, vključno z ukrepi, ki pozivajo pravne subjekte k odgovornosti, kot so:
  • odvzem pravice do upravičenosti do državnih ugodnosti ali pomoči;
  • izključitev iz dostopa do javnih sredstev, vključno z razpisi, nepovratnimi sredstvi in koncesijami;
  • prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti;
  • sodni nadzor;
  • sodni nalog za prenehanje pravne osebe;
  • zapiranje prostorov, ki so se uporabljali za storitev kaznivega dejanja;
  • zamrznitev ali zaplemba zadevnega premoženja.

Zakonodajni sveženj

• Direktiva je del zakonodajnega svežnja, ki vključuje Uredbo (EU) 2018/1672 o kontroli gotovine, ki se vnaša v EU ali iznaša iz nje, in dopolnjuje ter krepi uporabo Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Preiskovalna orodja in sodelovanje

• Države članice morajo zagotoviti, da so učinkovita preiskovalna orodja, kot so tista, ki se uporabljajo v boju proti organiziranemu kriminalu ali drugim hudim kaznivim dejanjem, na voljo tistim, ki so odgovorni za preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj.
• Direktiva s pojasnili, katera država ima pristojnosti, kako države sodelujejo in kako vključiti Eurojust, odpravlja tudi ovire na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja med državami članicami.

Pranje denarja, ki vpliva na finančne interese EU

• Direktiva (EU) 2017/1371 določa pravila o kaznivih dejanjih in kaznih za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije (glej povzetek). Te dejavnosti vključujejo pranje denarja.
• Člen 22(1) Uredbe (EU) 2017/1939 o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (EJT) (glej povzetek) daje EJT pooblastila v zvezi s kaznivimi dejanji, ki vplivajo na finančne interese Unije, ki so določeni v Direktivi (EU) 2017/1371.