Humanitarna pomoč in civilna zaščita EU – letno poročilo 2016

 

POVZETEK:

Letno poročilo (COM(2017) 662 final) o politiki EU na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite ter njenem izvajanju v letu 2016

KAJ JE NAMEN TEGA POROČILA?

To poročilo predstavlja glavne ukrepe EU na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite, ki so se izvajali v letu 2016 za:

• zagotovitev pomoči za ublažitev humanitarnih kriz po svetu,
• krepitev sodelovanja med organi EU za civilno zaščito pri odzivanju na naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek, v EU in drugje po svetu.

To poročilo je pripravila Evropska komisija v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/96, ki zahteva, da se letno pripravi poročilo o glavnih dejavnostih in rezultatih politike EU na področju humanitarne pomoči za predhodno leto, vključno s povzetkom o financiranju delovanja.

KLJUČNE TOČKE

Leta 2016 so bile humanitarne krize še pogostejše, kompleksnejše in še bolj neizprosne:

• po vsem svetu je bilo aktivnih več kot 50 oboroženih spopadov,
• več kot 95 milijonov ljudi v 40 državah je leta 2016 potrebovalo humanitarno pomoč,
• skoraj 65 milijonov ljudi (od tega polovica otrok) je bilo prisilno razseljenih, kar je največ doslej.

Ukrepi

• Begunska kriza v Siriji: Velik del proračuna EU (454 milijonov EUR) je bil porabljen za podporo beguncem v državah, ki jih je kriza v Siriji (predvsem Jordanija in Libanon) najbolj prizadela, in prebivalcem Sirije, potrebnim humanitarne pomoči.
• Instrument za begunce v Turčiji: Leta 2016 vzpostavljen Instrument podpira skoraj tri milijone beguncev:
  • 1,4 milijarde EUR vreden humanitarni del Instrumenta za leti 2016 in 2017 je osredotočen predvsem na podporo beguncev, ki ne živijo v taboriščih, tj. največji delež beguncev, ki so najbolj ranljivi.
• Afrika: Pomoč EU je osredotočena predvsem na zapletene izredne razmere v Sahelu in Afriškem rogu ter na območju Čadskega jezera, kjer so prehranske krize spremljali tudi številni dolgotrajni konflikti:
  • 747 milijonov EUR je bilo dodeljenih krizam na območju podsaharske Afrike. Največ sredstev je bilo dodeljenih Sudanu in Južnemu Sudanu (192 milijonov EUR) ter Afriškemu rogu (203 milijonov EUR) in Zahodni Afriki (140 milijonov EUR);
  • Tako v Afriškem rogu kot tudi Sahelu se je strategija Komisije osredotočila na zagotavljanje tesnega sodelovanja z razvojno pomočjo EU in krepitev odpornosti prizadetim skupnostim.
• Irak, širši Bližnji vzhod in Severna Afrika: EU je zagotovila:
  • Pomoč žrtvam konflikta v Iraku (159 milijonov EUR) in podpora mednarodnim zagovorniškim prizadevanjem. Prav tako je EU z mehanizmom EU na področju civilne zaščite pomagala pri pošiljanju in koordiniranju pomoči, ki so jo države EU zagotovile v zvezi s konfliktom v Mosulu;
  • Precejšna podpora operacijam humanitarne pomoči v Jemnu (70 milijonov EUR) in v Palestini (25 milijonov EUR);
  • Nadaljevanje podpore za begunce etnične skupine Sahravi v Severni Afriki, vključno s prebivalci Libije, prizadetimi zaradi konflikta.
• Ukrajina: EU je ena izmed največjih donatoric humanitarne pomoči (28,4 milijonov EUR), ki zagotavlja hrano, zatočišča, zdravstvene storitve in psihološko podporo najbolj ranljivim osebam, ki trpijo zaradi konflikta v vzhodni Ukrajini.

Odziv na naravne nesreče

Hiter in učinkovit odziv na naravne nesreče je bila ključna prednostna naloga Komisije v letu 2016. Odziv temelji na humanitarni pomoči, ki jo zagotavljajo partnerske organizacije, in na mehanizmu EU na področju civilne zaščite.

• Komisija je dodelila 298 milijonov EUR za nujno humanitarno pomoč ljudem, ki jih je prizadel pojav El Niño.
• EU je zagotovila finančna sredstva za podporo žrtvam tropskega ciklona Winston na Fidžiju in suše v Papui Novi Gvineji ter pomagala prizadetim zaradi potresa v Ekvadorju leta 2016.

Ostale zadeve

• Izobraževanje v izrednih razmerah – Komisija je več kot 4 % svojega prvotnega proračuna za humanitarno pomoč dodelila izobraževalnim programom v humanitarnih krizah.
• Povezava humanitarne pomoči in razvoja:
  • Službe Komisije so tesno sodelovale pri odzivu na orkan Matthew na Haitiju in zapleteno krizo v Nigeriji;
  • Službe Komisije so tesno sodelovale z Evropsko službo za zunanje delovanje pri podpori operacij na terenu za uvedbo celovitega, v razvoj usmerjenega pristopa v zvezi s prisilnimi razselitvami.
• Pozabljene krize – vsaj 15 % prvotnega proračuna za humanitarno pomoč je namenjenih podpiranju žrtev pozabljenih kriz. Gre za humanitarno podporo beguncem etnične skupine Sahravi v Alžiriji, notranje razseljenim osebam v Mjanmaru in Sudanu, prebivalstvu v Pakistanu, ki ga je prizadel konflikt, ter beguncem iz Darfurja v Čadu.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Civilna zaščita in humanitarna pomoč (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Letno poročilo o politiki Evropske unije na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite ter njenem izvajanju v letu 2016 (COM(2017) 662 final z dne 13. novembra 2017).

POVEZANI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Dostojno življenje: od odvisnosti od pomoči do samozadostnosti – Prisilno razseljevanje in razvoj (COM(2016) 234 final z dne 26. aprila 2016).

Sklep z dne 24. novembra 2015 o usklajevanju ukrepov Unije in držav članic z mehanizmom usklajevanja – instrumentom za pomoč beguncem v Turčiji (UL C 407, 8.12.2015, str. 8–13).

Nadaljnje spremembe Sklepa so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924–947).

Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1–6)

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 12.06.2018