Zaradi uvedbe evra 1. januarja 1999 je morala Evropska unija (EU) ponovno opredeliti monetarne odnose z državami in ozemlji, ki so pred tem uporabljali francoski frank in portugalski eskudo.
Podobno je bilo treba določiti novo monetarno osnovo s sosedami EU, kot so Monako, San Marino in Vatikan. Te niso imele svojih nacionalnih valut, temveč so uporabljale valute držav, ki so sprejele evro.

KLJUČNE TOČKE

Nove ureditve so določene v naslednjih sporazumih:

1.
Zadeve, povezane z deviznimi tečaji
- Francija je lahko ohranila sporazume z zahodnoafriško ekonomsko in monetarno unijo, srednjeafriško ekonomsko in monetarno unijo ter Komori. Zagotavljali so menjavo franka CFA (Communauté Financière Africaine) in komorskega franka v francoske franke po nespremenljivem tečaju, dokler je francoski frank obstajal.
- Portugalska je lahko ohranila sporazum z Zelenortskimi otoki. Zagotavljal je stabilnost deviznega tečaja med valutama obeh držav ter predvideval finančno in tehnično pomoč Portugalske, dokler eskudo ni prenehal obstajati.
- Francija in Portugalska sta morali obveščati Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) ter Ekonomsko-finančni odbor o vseh dogodkih, ki bi lahko vplivali na monetarno politiko in politiko deviznega tečaja.
2.
Monetarne ureditve
- Francoski ozemlji Saint Pierre in Miquelon blizu vzhodne kanadske obale ter Mayotte v Indijskem oceanu, ki nista del EU, sta francoski frank zamenjali z evrom. Bankovce in kovance franka sta lahko uporabljali do 30. junija 2002.
3.
Monetarni odnosi
- Monako, San Marino in Vatikan so podpisali monetarne sporazume z EU pred uvedbo bankovcev in kovancev evra leta 2002. Ti sporazumi so bili nato spremenjeni, da bi odpravili nekatere pomanjkljivosti. Tem trem državam omogočajo, da uporabljajo evro kot uradno valuto. Morajo:
  - ne smejo izdajati bankovcev ali kovancev evra, razen če je to dovoljeno v sporazumu,
  - morajo upoštevati predpise EU o bankovcih in kovancih evra, avtorskih pravicah ter zamenjavi poškodovanih bankovcev,
  - morajo ščititi bankovce in kovance evra pred ponarejanjem.
- Sporazumi dovoljujejo vsaki od teh treh držav, da izda omejeno število kovancev evra:
  - Monako (1/500 količine kovancev, skovanih v Franciji, letno),
  - San Marino (največ 1 944 000 EUR nominalne vrednosti letno),
  - Vatikan (največ 1 milijon EUR nominalne vrednosti letno).
- Andora je 15. julija 2003 zaprosila za monetarni sporazum z EU. Sklenjen je bil 30. junija 2011 ter državi omogočil, da uporablja evro kot uradno valuto in od julija 2013 izdaja svoje kovance evra.

OD KDAJ SE TI SKLEPI IN SPORAZUMI UPORABLJAJO?

Od 1. januarja 1999 za frank CFA, francoski frank (Saint Pierre in Miquelon ter Mayotte), komorski frank in zelenortski eskudo.
Od 1. januarja 2010: Vatikan – ta sporazum je nadomestil predhodni monetarni sporazum, sklenjen leta 2000 med Evropsko skupnostjo, ki jo je zastopala Italija v sodelovanju s Komisijo in ECB, in Vatikansko mestno državo.
1. december 2011: Monako – ta sporazum je zamenjal sporazum, sklenjen leta 2001 s Francijo v sodelovanju s Komisijo in ECB.
1. april 2012: Andora.
1. september 2012: San Marino – ta sporazum je nadomestil predhodni sporazum med Italijo, v imenu Evropske skupnosti, in San Marinom.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Evro zunaj evroobmočja (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENTI

Odločba Sveta 98/683/ES z dne 23. novembra 1998 o zadevah, povezanih z deviznimi tečaji franka CFA in komorskega franka (UL L 320, 28.11.1998, str. 58–59).

Nadaljnji amandmaji Sklepa 98/683/ES so vključeni v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Odločba Sveta 98/744/ES z dne 21. decembra 1998 o zadevah, povezanih z deviznim tečajem zelenortskega eskuda (UL L 358, 31.12.1998, str. 111–112).

Odločba Sveta 1999/95/ES z dne 31. decembra 1998 o monetarni ureditvi v francoskih teritorialnih skupnostih Saint Pierre in Miquelon ter Mayotte (UL L 30, 4.2.1999, str. 29–30).

Odločba Sveta 1996/96/ES z dne 31. decembra 1998 o stališču Skupnosti do sporazuma o monetarnih odnosih s Kneževino Monako (UL L 30, 4.2.1999, str. 31–32).

Odločba Sveta 1999/97/ES z dne 31. decembra 1998 o stališču Skupnosti do sporazuma o monetarnih odnosih z Republiko San Marino (UL L 30, 4.2.1999, str. 33–34).

Odločba Sveta 1999/98/ES z dne 31. decembra 1998 o stališču Skupnosti do sporazuma o monetarnih odnosih z Vatikansko mestno državo (UL L 30, 4.2.1999, str. 35–36).

Odločba Sveta 2004/548/ES z dne 11. maja 2004 o stališču Skupnosti do sporazuma o monetarnih odnosih s Kneževino Andoro (UL L 244, 16.7.2004, str. 47–49).

Sklep Sveta 2004/750/ES z dne 21. oktobra 2004 o začetku pogajanj glede sporazuma o monetarnih odnosih s Kneževino Andoro (UL L 332, 6.11.2004, str. 15).

Monetarni sporazum med Evropsko unijo in Vatikansko mestno državo (UL C 28, 4.2.2010, str. 13–18).

Glej prečiščeno različico.

Monetarni sporazum med Evropsko unijo in Kneževino Andoro (UL C 369, 17.12.2011, str. 1–13).

Glej prečiščeno različico.

Monetarni sporazum med Evropsko unijo in Republiko San Marino (UL C 121, 26.4.2012, str. 5–17).

Glej prečiščeno različico.

Monetarni sporazum med Evropsko unijo in Kneževino Monako (UL C 310, 13.10.2012, str. 1–11).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 26.08.2021

Top