Gospodarska in finančna kriza – regionalna in urbana razsežnost

KLJUČNE TOČKE

Regionalni vpliv

• Zaradi krize se je končalo dolgo obdobje, v katerem so se zmanjšale regionalne razlike v BDP na prebivalca in brezposelnost. Zlasti:
  • BDP: v dveh tretjinah regij EU se je BDP med letoma 2007 in 2010 zmanjševal za do –6 % na leto, v eni od dveh regij pa se je celotna zaposlenost v istem obdobju zmanjšala;
  • brezposelnost: v več kot štirih od petih regij se je brezposelnost med letoma 2008 in 2010 povečala. V letu 2008 je bil v 52 regijah brezposeln eden od treh mladih ljudi, sposobnih za delo;
  • migracije: v obdobju med letoma 2009 in 2011 je letno povečanje števila državljanov EU, ki bivajo zunaj svoje države državljanstva, znašalo 0,9 milijona, med letoma 2004 in 2008 pa 1,5 milijona.

Vpliv na mestna območja

• Poročilo preučuje vpliv krize na regije z več kot 250 000 prebivalci, ki so znane kot velemestne regije, in mesta. Obravnava naslednje točke.
  • Velemestne regije: v dveh od treh držav EU se je BDP na prebivalca glede na državo kot celoto med letoma 2007 in 2010 v povprečju povečal. V istem obdobju se je v treh od petih regij zmanjšal, zlasti v manjših regijah.
  • Mesta: leta 2011 so bili ljudje v mestih v „starih“ državah EU (EU-15) bolj izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti kot ljudje, ki so živeli zunaj mest. Mesta v bolj razvitih državah EU so imela običajno nižje stopnje zaposlenosti in višje stopnje brezposelnosti kot manjša mesta, predmestja in podeželska območja.

Vpliv kohezijske politike

• Zaradi krize se večina držav EU sooča z naslednjim:
  • nižje ravni BDP in zaposlenosti v primerjavi z ravnmi iz obdobja pred krizo,
  • višje stopnje brezposelnosti, revščine in izključenosti,
  • nižji dohodki gospodinjstev, zaradi česar se zmanjšujeta potrošnja in uvoz,
  • doslej najvišje ravni javnega dolga in potreba po fiskalni konsolidaciji (tj. za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in dolga).
• Komisija priporoča, da prihodnji kohezijski programi:
  • odražajo drugačno intenzivnost težav, s katerimi se soočajo po vsej EU,
  • namenjajo poseben poudarek naložbam za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest,
  • osredotočijo sredstva na izbrana področja, predvsem
    • zaposlovanje, zlasti mladih ljudi,
    • usposabljanje in izobraževanje,
    • socialno vključenost,
    • inovacije in MSP,
    • energetsko učinkovitost in nizkoogljično gospodarstvo,
    • informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno z digitalnim gospodarstvom.
• Dodatni statistični dokazi so zagotovljeni v delovnemu dokumentu služb Komisije, priloženem poročilu.