Instrument EU za mednarodno javno naročanje – IPI

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2022/1031 o instrumentu za mednarodno javno naročanje – IPI

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba Evropske unije (EU) o instrumentu za mednarodno javno naročanje (IPI) je namenjena spodbujanju vzajemnosti pri dostopu do mednarodnih trgov javnih naročil.

Določa tudi postopke za Evropsko komisijo, da:

• razišče domnevne ukrepe ali prakse, ki negativno vplivajo na dostop podjetij, blaga in storitev EU do trgov javnih naročil zunaj EU, in se posvetuje z zadevnimi državami zunaj EU;
• kot zadnjo možnost uvede ukrepe instrumenta za mednarodno javno naročanje za omejitev dostopa do postopkov javnega naročanja EU za podjetja, blago in storitve iz zadevnih držav zunaj EU.

KLJUČNE TOČKE

Uporaba

Uredba se uporablja za vse postopke javnega naročanja, ki jih zajema:

• Direktiva 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb – glej povzetek;
• Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju – glej povzetek; in
• Direktiva 2014/25/EU o javnem naročanju v sektorju gospodarskih javnih služb (voda, energija, transport in poštne storitve) – glej povzetek.

Ukrepi instrumenta za mednarodno javno naročanje se lahko uporabljajo le za podjetja, blago ali storitve iz držav zunaj EU, ki niso pogodbenice večstranskega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o javnih naročilih ali dvostranskih ali večstranskih trgovinskih sporazumov, sklenjenih z EU, ki vključujejo zaveze o dostopu do javnih naročil oz. koncesijskih trgov ali podjetij, blaga ali storitev iz držav, ki so pogodbenice takšnih sporazumov, vendar le v zvezi s postopki javnega naročanja blaga, storitev ali koncesij, ki niso zajeti v teh sporazumih.

Preiskave in svetovanja

Na lastno pobudo ali po utemeljeni pritožbi zainteresirane strani v EU ali države članice EU, Komisija:

• lahko začne preiskavo domnevnega ukrepa ali prakse države zunaj EU, tako da objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije in povabi zainteresirane strani in države članice, da predložijo informacije;
• na začetku povabi zadevno državo zunaj EU, da predloži svoja stališča, zagotovi ustrezne informacije in začne posvetovanja za odpravo ali popravilo domnevnega ukrepa ali prakse;
• lahko kadar koli prekine preiskavo in posvetovanja, če država zunaj EU:
  • sprejme zadovoljive korektivne ukrepe za odpravo ali popravilo ukrepa ali prakse, ali
  • se zaveže, da bo ukrep ali prakso končala v 6 mesecih.

Preiskava in posvetovanja se morajo zaključiti v 9 mesecih (ali 14 mesecih v utemeljenih primerih).

Po zaključku preiskave in posvetovanj Komisija objavi poročilo, ki navaja glavne ugotovitve in predlagane ukrepe. Komisija:

• prekine preiskavo, če se domnevni ukrepi ali prakse ne ohranijo ali ne povzročijo resne in ponavljajoče se omejitve dostopa podjetij, blaga ali storitev EU;
• sprejme ukrep instrumenta za mednarodno javno naročanje, če je obstoj domnevnega ukrepa ali prakse potrjen.

Ukrepi instrumenta za mednarodno javno naročanje

Če preiskava ugotovi, da taki ukrepi ali prakse obstajajo, Komisija, če meni, da je to v interesu EU, sprejme ukrep instrumenta za mednarodno javno naročanje (ukrep, ki z izvedbenim aktom omejuje dostop podjetij, blaga ali storitev s poreklom iz držav zunaj EU do trga javnih naročil ali koncesij EU).

Interes EU bo upošteval vse različne interese kot celoto, vključno z interesi podjetij EU.

Ukrep instrumenta za mednarodno javno naročanje:

• je lahko oblikovan kot prilagoditev rezultatov ponudbam, ki so jih predložili ponudniki iz držav zunaj EU, ali popolnoma izključi ponudbe;
• velja za vse postopke javnega naročanja nad pragom 15 000 000 € (brez DDV) za gradnje in koncesije oziroma 5 000 000 € (brez DDV) za blago in storitve, vključno z dinamičnimi nabavnimi sistemi in okvirnimi sporazumi;
• poteče po 5 letih, vendar se lahko podaljša za nadaljnjih 5 let.

Obveznosti za ponudnike

Za vse postopke javnega naročanja, za katere veljajo ukrepi instrumenta za mednarodno javno naročanje, uspešni ponudniki (ne glede na izvor):

• ne smejo oddati dela podizvajalcem za več kot 50 % skupne vrednosti naročila storitve podjetjem zunaj EU, za katera velja ukrep instrumenta za mednarodno javno naročanje;
• ne smejo dobavljati ali zagotavljati blaga ali storitev s poreklom iz države, za katero velja ukrep instrumenta za mednarodno javno naročanje, ki bi predstavljalo več kot 50 % celotne vrednosti pogodbe, katere predmet je dobava blaga;
• morajo v primeru neupoštevanja zgornjih obveznosti plačati 10–30 % skupne vrednosti pogodbe.

Izjeme

Komisija lahko na zahtevo države članice sprejme seznam lokalnih naročnikov v državi članici s sedežem na območjih z manj kot 50 000 prebivalci, ki so izvzeti iz uporabe te uredbe.

Preiskava instrumenta za mednarodno javno naročanje se ne sproži v zvezi z najmanj razvitimi državami.

Izjeme

Javni organi naročniki in naročniki se lahko izjemoma odločijo, da ne bodo uporabili ukrepa instrumenta za mednarodno javno naročanje, če:

• obstajajo le ponudbe podjetij s poreklom iz države zunaj EU, za katero velja ukrep instrumenta za mednarodno javno naročanje; oz.
• je to upravičeno z nujnimi razlogi v zvezi z javnim interesom.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 29. avgusta 2022.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Mednarodno javno naročanje (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2022/1031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2022 o dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz tretjih držav do trgov javnih naročil in koncesij Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz Unije do trgov javnih naročil in koncesij tretjih držav (instrument za mednarodno javno naročanje, IPI) (UL L 173, 30.6.2022, str. 1–16).

POVEZANI DOKUMENTI

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1780 z dne 23. septembra 2019 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1986 (e-obrazci) (UL L 272, 25.10.2019, str. 7–73).

Sporočilo Komisije – Smernice o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU (UL C 271, 13.8.2019, str. 43–66).

Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1–64).

Nadaljnje spremembe Direktive 2014/23/EU so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65–242).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243–374).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (prenovitev) (UL L 269, 10.10.2013, str. 1–101).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1–82).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76, 23.3.1992, str. 14–20).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395, 30.12.1989, str. 33–35).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 08.11.2022