Sistem za zaščito evra pred ponarejanjem

 

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 1338/2001 – zaščita evra pred ponarejanjem

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Vzpostavlja sistem, ki državam članicam Evropske unije (EU) omogoča zbiranje in medsebojno izmenjavo informacij o ponarejenih bankovcih in kovancih, po potrebi pa tudi z Evropsko centralno banko (ECB), Evropsko komisijo, Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in državami, ki niso članice EU.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Uredba Sveta (ES) št. 1339/2001 razširja področje uporabe uredbe na države članice, ki niso del evroobmočja.

Glavne značilnosti sistema za zaščito evra

• Organi držav članic (predvsem nacionalne centralne banke) sistematično posredujejo tehnične podatke o ponarejenih evrskih bankovcih in kovancih ECB; za njihovo hrambo in obdelavo je odgovorna ECB.
• Organi držav članic morajo dovoliti svojemu nacionalnemu analitskemu centru pregled bankovcev, za katere obstaja sum, da so ponarejeni, nacionalnemu analitskemu centru za kovance pa pregled sumljivih kovancev. Ti organi morajo poslati vse nove sumljive tipe bankovcev ECB, vse nove tipe sumljivih kovancev pa Evropskemu tehničnemu in znanstvenemu centru (ETSC).
• Kreditne institucije, drugi ponudniki plačilnih storitev in druge institucije, ki opravljajo razvrščanje bankovcev in kovancev ter njihovo distribucijo v javnost, imajo določene obveze. Države članice morajo zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za institucije, ki jih ne izpolnjujejo.
• Sodelovanje (tudi v okviru programa Pericles, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/840) poteka med zadevnimi organi držav članic (zlasti nacionalnimi centralnimi uradi, ustanovljenimi z Mednarodno konvencijo za preprečevanje ponarejanja valut), ECB, Komisijo in Europolom.
• Informacije o primerih ponarejanja evra so centralizirane na nacionalni ravni in posredovane Europolu.
• Sistem vključuje tudi sodelovanje z državami zunaj EU in mednarodnimi organizacijami (vključno z Mednarodno organizacijo kriminalistične policije (Interpol)).

Države članice morajo Komisiji in ECB sporočiti seznam organov, ki so jim določile pristojnost za ugotavljanje ponarejenih bankovcev in kovancev.

Komisija je ustanovila strokovno skupino o ponarejanju evra, da bi:

• pomagala pri pripravi zakonodajnih predlogov ali pobud politike v zvezi s ponarejanjem bankovcev in kovancev;
• tesno sodelovala s Komisijo, državami članicami, ETSC, ECB in Europolom;
• izmenjevala informacije in opredeljevala dobre prakse na področjih preprečevanja ponarejanja in boja proti ponarejanju ter analizirala njegov vpliv;
• svetovala Komisiji pri izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2001 in programa Pericles.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 1. januarja 2002. Za bankovce in kovance, ki še niso bili izdani, a so namenjeni za izdajo, pa se uporablja od 4. julija 2001.

OZADJE

Namen uredbe (ES) št. 1338/2001, ki je bila vpeljana pred uvedbo evra leta 2002, je zaščititi bankovce in kovance evra pred ponarejanjem.

Uredba dopolnjuje niz predhodno sprejetih odločitev:

• vzpostavitev nacionalni analitski centri in nacionalni analitski centri za kovance;
• vzpostavitev Centra za analize ponaredkov;
• zbiranje tehničnih informacij o ponarejanju evra, ki ga izvajata ECB in ETSC, ki je odgovoren za analizo kovancev evra;
• uvedba kazenskih sankcij za ponarejanje evra.

Več informacij je na voljo na straneh:

• Boj proti ponarejanju (Evropska komisija)
• Zaščita evra (Evropska centralna banka)
• Boj proti ponarejanju (Evropska centralna banka).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito evra pred ponarejanjem (UL L 181, 4.7.2001, str. 6).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EC) št. 1338/2001 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2021/840 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem za obdobje 2021–2027 (program „Pericles IV“) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 331/2014 (UL L 186, 27.5.2021, str. 1).

Sklep Komisije z dne 12. februarja 2016 o ustanovitvi strokovne skupine o ponarejanju eura (UL L 58, 13.2.2016, str. 5).

Sporazum med Evropskim policijskim uradom (Europol) in Evropsko centralno banko (ECB) (UL C 123, 17.4.2015, str. 1).

Direktiva 2014/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ (UL L 151, 21.5.2014, str. 1).

Sklep Evropske centralne banke 2013/211/EU z dne 19. aprila 2013 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (prenovitev) (ECB/2013/10) (UL L 118, 30.4.2013, str. 37).

Glej prečiščeno različico.

Sklep Evropske centralne banke 2010/597/EU z dne 16. septembra 2010 o preverjanju pristnosti in primernosti eurobankovcev ter njihovem ponovnem dajanju v obtok (ECB/2010/14) (OJ L 267, 9.10.2010, str. 1).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 1210/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o preverjanju pristnosti eurokovancev in ravnanju z eurokovanci, neprimernimi za obtok (UL L 339, 22.12.2010, str. 1).

Odločba Sveta 2003/861/ES z dne 8. decembra 2003 o analizi in sodelovanju v zvezi s ponarejenimi kovanci evra (UL L 325, 12.12.2003, str. 44).

Uredba Sveta (ES) št. 1339/2001 z dne 28. junija 2001 o razširitvi učinkov Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi potrebnih ukrepov za zaščito evra pred ponarejanjem na tiste države članice, ki evra niso sprejele za svojo enotno valuto (UL L 181, 4.7.2001, str. 11).

Glej prečiščeno različico.

Sklep Sveta 2001/887/PNZz dne 6. decembra 2001 o zaščiti evra pred ponarejanjem (UL L 329, 14.12.2001, str. 1).

Sklep Evropske centralne banke 2001/912/ES z dne 8. novembra 2001 o nekaterih pogojih v zvezi z dostopom do Sistema za nadzor ponaredkov (CMS) (ECB/2001/11) (UL L 337, 20.12.2001, str. 49).

Zadnja posodobitev 15.02.2023