—

ob upoštevanju členov 6 in 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki opredeljujeta pristojnosti in ukrepe Unije na področju športa,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 (1), zlasti sklopa o medijih,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (2),zlasti poglavja o športu,

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (3),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 15. decembra 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (COM(2020)0825),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 15. decembra 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih) (COM(2020)0842),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. decembra 2020 z naslovom Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju (COM(2020)0784),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o kulturni obnovi Evrope (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o oblikovanju politike za digitalno izobraževanje (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o evropskih medijih v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2021 o športni politiki EU: ocena in možne poti naprej (7) in zlasti poziva institucijam EU, naj začnejo razpravo o prihodnosti in priložnostih e-športov ter zbirajo podatke, da bi ocenile ta sektor in predstavile študijo o njegovem družbenem in gospodarskem vplivu,

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 1. marca 2002 o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, z označevanjem določenih video in računalniških iger glede na starostne skupine (8),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. aprila 2022 o oblikovanju evropske strategije za ekosistem kulturnih in ustvarjalnih sektorjev (9),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (10),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. maja 2022 z naslovom Digitalno desetletje za otroke in mlade: nova evropska strategija za boljši internet za otroke (BIK+) (COM(2022)0212).

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o položaju umetnikov in okrevanju kulturnega sektorja v EU (11),

—

ob upoštevanju odločitve Svetovne zdravstvene organizacije, da vključi motnje igranja videoigric v mednarodno klasifikacijo bolezni (ICD-11),

—

ob upoštevanju odločitve Mednarodnega olimpijskega komiteja, da uvede virtualno olimpijsko serijo,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. maja 2014 o kulturni dediščini kot strateškem viru za trajnostno Evropo (12),

—

ob upoštevanju svoje študije z naslovom E-športi (13),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0244/2022),

A.

ker je ekosistem videoiger postal vodilni kulturni in ustvarjalni sektor po vsem svetu, evropski trg pa je bil po ocenah v letu 2021 vreden 23,3 milijarde EUR (14), vključno z več kot 4 900 igralnih studiev in 200 založnikov iger (15) in ima velik potencial za rast, inovacije, ustvarjalnost in pozitivne spremembe za celotni sektor; ker je eden od redkih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki je med krizo, ki jo je ustvarila pandemija covida-19, ustvaril rast prometa (16);

B.

ker je ekosistem videoiger sestavni del kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki je navdihnil številne druge ustvarjalne in kulturne panoge, kot so filmi in knjige ter črpa iz njih;

C.

ker so se videoigre izkazale za močan medsektorski medij, ki temeljijo na izkušnjah različnih umetniških tehnik in jih povezujejo z inovativnimi tehnologijami;

D.

ker so videoigre kompleksna ustvarjalna dela z edinstveno in ustvarjalno vrednostjo, ki so zaščitena z Direktivo 2009/24/ES (17) o pravnem varstvu računalniških programov in Direktivo 2001/29/ES (18) o avtorskih pravicah, kot priznava Sodišče EU;

E.

ker uspeh evropskih pretočnikov videoiger ter e-športnih klubov in turnirjev kaže, da si mlajše generacije evropskih državljanov dejavno prizadevajo za sodelovanje v novem gospodarstvu ustvarjalcev, ki ga spodbujajo videoigre; ker bi bilo mogoče nacionalne, regionalne in svetovne turnirje e-športov razumeti kot spodbujanje kulturnih izmenjav ter evropske kulture in vrednot;

F.

ker je bilo v Evropi v sektorju videoiger leta 2020 zaposlenih približno 98 000 ljudi (19), od tega je po ocenah le 20 % žensk (20); ker je v e-športih zelo veliko neravnovesje med spoloma; ker bi bilo treba vključevanje večjega števila žensk v videoigre in e-šport videti kot strateško prednostno nalogo;

G.

ker polovica vseh Evropejcev zase meni, da so igralci videoiger, skoraj polovica od tega je žensk, povprečna starost igralcev videoiger v Evropi pa je 31,3 leta; ker v EU igra videoigre 70 % mladih, starih od 6 do 24 let, čeprav je večina igralcev starejših od 18 let (21);

H.

ker sektor videoiger združuje široko paleto spretnosti in znanja za pisanje, oblikovanje, umetniško ustvarjanje, digitalni razvoj, objavo, distribucijo in lokalizacijo; ker je videoigra predvsem delo intelektualne lastnine, na katerem temelji vrednostna veriga; ker vprašanje lastništva intelektualne lastnine in nadzora nad njo vpliva na zapletenost pravne strukture ekosistema in ustvarja nove pravne izzive za pretočnike, razvijalce, založnike in tretje imetnike vsebin;

I.

ker evropski sektor videoiger tvorijo predvsem mala in srednja podjetja, ki so bistvenega pomena za evropsko gospodarstvo, zlasti za kulturni in ustvarjalni sektor;

J.

ker na ekosisteme videoiger in e-športa močno vplivajo raziskave, tehnološke in ustvarjalne inovacije in jih je treba nenehno razvijati; ker je treba priznati tudi inovativno vrednost sektorja in njegovo kulturno dodano vrednost;

K.

ker še vedno niso usklajeni podatki, opredelitve ali pravni okviri, ki jih ti ekosistemi potrebujejo, da bi v celoti izkoristili svoj potencial;

L.

ker je ekosistem videoiger večinoma v zasebni lasti, vendar ima koristi od ukrepov in spodbud na nacionalni ravni in ravni EU; ker je ta podpora včasih neposredno usmerjena, tako kot pri programu Ustvarjalna Evropa, ali pa del skupne podpore za raziskave in inovacije prek programa Obzorje Evropa; ker so javne politike v korist videoiger pogosto vključene v avdiovizualno področje;

M.

ker videoigre in e-šport temeljijo predvsem na zelo mednarodnem trgu, na katerem je zelo malo ovir za pretok blaga in storitev; ker je dostop do najnovejše strojne in programske opreme ključnega pomena za dinamičnost in konkurenčnost evropskih ekosistemov videoiger in e-športa;

N.

ker kljub pomenu, ki ga ima Evropska unija kot akterka v ekosistemu videoiger, v sektorju v veliki meri prevladujejo drugi akterji, ki niso iz Evropske unije; ker trg vključuje številne različne akterje v vrednostni verigi, ki večinoma delujejo prek platform zunaj EU, ki delujejo tudi kot posredniki pri distribuciji evropskih iger po vsem svetu;

O.

ker videoigre in e-šport uporabljajo napredne tehnologije, kot sta umetna inteligenca in virtualna resničnost, ter so začeli ustvarjanje alternativnih virtualnih prostorov, kot so metaversi;

P.

ker so e-športi tekmovanja, kjer posamezniki ali skupine igrajo videoigre, – običajno pred občinstvom – v živo ali prek spleta, za zabavo, nagrade ali denar; ker opredelitev zajema človeško prvino (igralci), digitalno prvino (videoigre) in tekmovalno prvino; ker bi lahko e-šport obravnavali ne le kot del sektorja videoiger, temveč tudi kot del kulturnega in medijskega sektorja;

Q.

ker je e-šport še vedno mlad pojav z veliko možnosti za razvoj in preoblikovanje drugih sektorjev na ravni EU in nacionalni ravni, ki se v državah članicah različno razvija;

R.

ker se e-športi razlikujejo od športov, saj so že po definiciji digitalni; ker je e-šport pojav, ki ga v glavnem organizirajo zasebni subjekti, pri čemer pravice intelektualne lastnine pripadajo založniku iger, tekmovalne pravice pa založniku iger ali pa se organizirajo na podlagi pogodbe;

S.

ker je e-šport vse bolj priljubljena razvedrilna dejavnost, za katero sta značilna velika baza igralcev videoiger in majhno število poklicnih igralcev in ekip; ker se ukvarjanje z e-športom začne na ljubiteljski ravni, ekipe in igralci pa se lahko z njim ukvarjajo tudi napol poklicno ali poklicno;

T.

ker imajo videoigre in e-šport velik potencial za uporabo v izobraževalnih politikah EU in vseživljenjskem učenju; ker uporaba videoiger v učilnici pogosto spodbudi študente, da nadaljujejo poklicno pot na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike, e-šport pa lahko pomaga razviti več znanj in spretnosti, ki so v digitalni družbi bistvenega pomena; ker so videoigre in e-športi široko dostopni in jih je mogoče uporabiti za večjo vključenost in raznolikost v učnih okoljih, na primer v učilnici in skozi vse življenje;

U.

ker lahko videoigre šolsko okolje približajo vsakdanji resničnosti učencev, v kateri so videoigre pogosto zelo prisotne; ker kaže, da so osnovnošolski učitelji, ki so uporabljali videoigre v razredu, v nekaterih primerih opazili znatno izboljšanje več ključnih znanj in spretnosti, kot so reševanje težav ter analitične, socialne in intelektualne spretnosti, koordinacija v prostoru, timsko delo ter izboljšanje koncentracije; ker se lahko e-šport vključi tudi v izobraževanje in prispeva k pridobivanju digitalnih kompetenc ter znanj in spretnosti;

V.

ker so številni igralci videoiger mladi, ki se intelektualno, duševno, družbeno in fizično še razvijajo; ker na te mlade vplivajo izzivi, ki jih prinaša pandemija covida-19, kot so poslabšanje telesne dejavnosti, povečana tesnobnost ali druge oblike duševnih motenj; ker lahko videoigre in e-šport kljub temu številnim igralcem prinesejo znatne koristi za duševno zdravje in lahko širijo pozitivne vrednote, ki bi jih bilo treba uresničevati zlasti za mlajše občinstvo;

W.

ker sektor videoiger ponuja vse več novih zaposlitvenih možnosti za številne kulturne ustvarjalce; ker so delavci v sektorju videoiger tako kot v mnogih ustvarjalnih sektorjih pred izidom igre vpeti v posebej intenziven ritem dela, ko delajo podaljšani delovni čas, ki se pogosto sestoji iz neplačanega nadurnega dela; ker so lahko ti pogoji za delavce škodljivi;

X.

ker so e-šport in videoigre izziv za evropsko družbo tudi na digitalnem področju; ker so nekateri od teh izzivov goljufanje, škodljivi učinki na okoljsko trajnost, spletne funkcije, ki jih je mogoče zlorabiti za spletno nasilje ali nadlegovanje, zlasti nad ženskami, in dezinformacije;

Y.

ker je monetizacija videoiger z mikrotransakcijami, valutami iger in plenilskimi škatlami z naključnimi igralnimi vsebinami pogosta pri nekaterih videoigrah; ker se lahko za plenilske škatle včasih plača s pravim denarjem; ker bi lahko njihova agresivna zasnova imela škodljive finančne posledice za igralce, zlasti za mladoletnike ali najbolj ranljive, in sicer zaradi povzročanja neželene ali nenadzorovane potrošnje; ker lahko v nekaterih primerih plenilske škatle štejejo za mehanizme „plačaj za zmago“; ker je za zagotovitev trdnega varstva potrošnikov potreben enoten pristop EU;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.