—

ob upoštevanju sporazuma Mednarodne komisije za kitolov o popolni omejitvi komercialnega kitolova, ki je začel veljati leta 1986 („moratorij“),

—

ob upoštevanju resolucije št. 2016–3 Mednarodne komisije za kitolov o morskih sesalcih in njihovem prispevku k delovanju ekosistemov,

—

ob upoštevanju resolucije št. 2014–2 Mednarodne komisije za kitolov o izrazito selivskih morskih sesalcih,

—

ob upoštevanju ciljev iz Aičija na področju biotske raznovrstnosti, o katerih so se dogovorili na Mednarodni konvenciji o biološki raznovrstnosti,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 (2) in Uredbe Komisije (EU) št. 791/2012 z dne 23. avgusta 2012 (3),

—

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 792/2012 z dne 23. avgusta 2012 o določitvi pravil za obliko dovoljenj, potrdil in drugih dokumentov iz Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi ter o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o strateških ciljih EU za 17. zasedanje konference pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o ukrepih Skupnosti v zvezi s kitolovom (6),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami za leto 2016,

—

ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o kitolovu na Norveškem (O-000058/2017 – B8-0324/2017),

—

ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker je Mednarodna komisija za kitolov (IWC) leta 1982 vzpostavila moratorij na ves komercialni kitolov, ki je začel veljati leta 1986 in je še vedno v veljavi, da bi vrste in populacije zaščitila pred izumrtjem in jim omogočila okrevanje;

B.

ker je Norveška kljub tej mednarodni prepovedi nadaljevala kitolovne dejavnosti in leta 1993 v celoti znova uvedla komercialni kitolov, v ta namen pa je izrazila uradno nasprotovanje moratoriju ter zahtevala vpis in ohranitev pridržkov glede seznamov CITES;

C.

ker je Norveška 19. decembra 1979 postala pogodbenica CITES in je bila tako med prvimi državami, ki so se zavezale, da bodo spoštovale konvencijo;

D.

ker je po ocenah medijskih virov približno 90 % ubitih kitov samic, večina brejih, kar gre pripisati njihovemu počasnejšemu odzivanju;

E.

ker je Norveška od začetka veljavnosti moratorija leta 1986 pobila že več kot 13 000 kitov (7);

F.

ker kitolov povzroča hudo trpljenje posameznih živali ter ogroža kompleksne socialne strukture inteligentnih sesalcev in stanje ohranjenosti celotnih populacij kitov;

G.

ker so vse vrste velikih kitov navedene v Prilogi A k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97, kar odseva dejstvo, da jim grozi izumrtje in da bi trgovina v kakršnem koli obsegu ogrozila preživetje vrste; ker člen 8(1) navedene uredbe prepoveduje kupovanje, ponujanje v odkup, pridobivanje v komercialne namene, javno prikazovanje v komercialne namene, uporabo za komercialno korist ter prodajo, posedovanje za prodajo, ponujanje za prodajo ali prevažanje za prodajo osebkov vrst iz Priloge A;

H.

ker obstaja vse več znanstvenih dokazov, da kiti vplivajo na večjo produktivnost ekosistemov in so morda pomembni za izravnavanje ravni CO2 v atmosferi;

I.

ker Norveška omejitve ulova enostransko določa sama; ker je Norveška za kitolovno sezono 2017 povečala kvoto za ščukaste kite na 999 (v letu 2016 je bila kvota 880);

J.

ker se je norveški izvoz kitovine v zadnjih letih močno povečal; ker se del tega izvoza pretovori tudi v pristaniščih EU;

K.

ker je bil samo oktobra 2016 ugotovljen izvoz 2 948 kg norveških kitovih izdelkov na Japonsko skozi najmanj tri pristanišča EU (8);

L.

ker je tranzit kitovine skozi pristanišča EU dovoljen, če je v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 pošiljka opremljena z veljavno dokumentacijo CITES;

M.

ker je glavni cilj konvencije CITES varstvo biotske raznovrstnosti, zlasti ohranjanje vrst; ker direktiva o habitatih, ki določa stališče Skupnosti glede kitov (in delfinov), ne dovoljuje obnovitve komercialnega kitolova za noben stalež kitov v vodah EU;

N.

ker je Norveška tesno povezana z Unijo in njenimi politikami prek svojega članstva v Evropskem gospodarskem prostoru; ker to zagotavlja, da narodi in vlade tako Norveške kot EU ohranjajo močne kulturne vezi, zdrave trgovinske odnose in zavezanost ohranjanju vrst;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.