7.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 321/2

(1)

Uredba (EU) št. 1318/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe spremenila Uredbo (ES) št. 1217/2009, da bi jo uskladila s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Da se zagotovi delovanje novega pravnega okvira, ki je posledica navedene uskladitve, bi bilo treba z delegiranimi in izvedbenimi akti sprejeti nekatera pravila. Nova pravila bi morala zamenjati zdajšnja pravila, ki jih je Komisija določila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1217/2009. Zato je primerno razveljaviti uredbi Komisije (ES) št. 1242/2008 (3) in (EU) št. 1291/2009 (4) ter Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 385/2012 (5).

(2)

Uredba (ES) št. 1217/2009 Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih uredb o pravilih v zvezi s podatki za določanje dohodkov in analizo poslovanja kmetijskih gospodarstev. Delegirani akt bi moral zlasti določiti pravila za določitev vrednosti praga, ki razmejujejo področje raziskovanja, za uvedbo načrtov za izbor kmetijskih gospodarstev, za določitev referenčnega obdobja za standardni prihodek, splošnih in glavnih tipov kmetovanja, glavnih skupin podatkov, ki jih je treba zbrati v poročilih s kmetijskih gospodarstev, in splošnih pravil, ki jih je treba v zvezi s tem upoštevati.

(3)

Z vrednostmi praga, ki razmejujejo področje raziskovanja, bi se morali pridobiti reprezentativni rezultati za področje raziskovanja. Z vrednostmi praga bi se moralo doseči čim boljše razmerje med koristmi in stroški, določiti pa bi jih bilo treba z namenom, da se v področje raziskovanja vključijo kmetijska gospodarstva, ki med tržno usmerjenimi kmetijskimi gospodarstvi zajemajo največji možni delež kmetijske proizvodnje, kmetijske površine in delovne sile.

(4)

Načrt izbora bi moral vključevati najmanjše število elementov, ki kažejo, kako se izbere reprezentativni vzorec, in tako omogočijo, da raziskovanje izpolni cilje mreže računovodskih podatkov s kmetij.

(5)

Standardni prihodki temeljijo na povprečnih podatkih za določeno referenčno obdobje. Njihove vrednosti bi bilo treba redno posodabljati, da se upoštevajo gospodarska gibanja in je tipologijo mogoče še naprej smiselno uporabljati. Pogostost posodabljanja bi morala biti povezana z leti, v katerih se izvajajo raziskovanja o strukturi kmetij v Uniji.

(6)

Splošne in glavne tipe kmetovanja je treba določiti tako, da bosta mogoča združitev homogenih skupin kmetijskih gospodarstev, z večjo ali manjšo stopnjo agregacije, in da se lahko izvede primerjava stanja skupin kmetijskih gospodarstev.

(7)

Podatki iz poročil s kmetijskih gospodarstev bi morali omogočati, da se doseže pregled nad dejavniki proizvodnje poročevalskih kmetij, ovrednoti raven kmetijskega dohodka ter pokažejo tehnični, gospodarski in družbeni pogoji zadevnih kmetij. Zato je treba določiti glavne skupine računovodskih podatkov, ki jih je treba zbrati, in splošna pravila za zbiranje podatkov.

(8)

Pravila iz te uredbe se uporabljajo za mrežo računovodskih podatkov s kmetij od obračunskega leta 2015 in za raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev v Uniji od raziskovanja iz leta 2016 –

(a)

prag iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1217/2009;

(b)

načrt iz člena 5a(1) Uredbe (ES) št. 1217/2009;

(c)

„referenčno obdobje“ iz člena 5b(2) Uredbe (ES) št. 1217/2009;

(d)

tipe kmetovanja iz člena 5b(3) Uredbe (ES) št. 1217/2009 in

(e)

zbiranje računovodskih podatkov iz člena 8(3) Uredbe (ES) št. 1217/2009.

(a)

temelji na najnovejših statističnih referenčnih virih;

(b)

pojasni postopek za stratifikacijo področja raziskovanja glede na enote, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1217/2009 ter glede na tip kmetovanja in razrede ekonomske velikosti iz člena 5b(1) Uredbe (ES) št. 1217/2009;

(c)

zagotovi razdelitev kmetijskih gospodarstev na področju raziskovanja glede na tipe kmetovanja in razrede ekonomske velikosti iz člena 5b(1) Uredbe (ES) št. 1217/2009, vsaj glede na glavne tipe, in

(d)

navaja statistične metode za določanje načrta izbora za posamezen stratum, postopke za izbor poročevalskih kmetij in število poročevalskih kmetij, ki se izberejo za vsak sprejeti stratum.