6.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/22

(1)

Vse države članice v okviru skupnih pravil prispevajo k visoki in enotni ravni osebnih kontrol in nadzora zunanjih meja držav članic Evropske unije, vendar nosijo nekatere države članice težje breme kot druge.

(2)

Razlika v bremenih nastaja zaradi različnih izhodiščnih razmer v državah članicah glede na geografske značilnosti njihovih zunanjih meja, število dovoljenih in delujočih mejnih prehodov, stopnjo zakonitega in nezakonitega migracijskega pritiska, tveganj in groženj, s katerimi se soočajo, in nazadnje glede na delovno obremenitev nacionalnih služb v zvezi z obravnavanjem vlog za izdajo vizumov in s samo izdajo vizumov.

(3)

Porazdelitev bremen upravljanja zunanjih mej med državami članicami in Evropsko unijo je eden izmed petih elementov skupne politike za upravljanje zunanjih mej, ki jo je predlagala Komisija v svojem Sporočilu z dne 7. maja 2002„K integriranemu sistemu upravljanja zunanjih meja držav članic Evropske unije“ in jo je podprl Svet v svojem „Načrtu upravljanja zunanjih meja držav članic Evropske unije“ z dne 14. junija 2002.

(4)

Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (4) sicer predstavlja pomemben korak k postopnemu razvoju operativne razsežnosti skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej, vendar bi bilo za izvajanje učinkovitih in skupnih standardov za kontrolo in nadzor zunanjih mej treba vzpostaviti mehanizem finančne solidarnosti Skupnosti, da bi podprli države članice, ki v korist Skupnosti v tem pogledu nosijo trajno in težko finančno breme.

(5)

Skupni korpus zakonodaje, ki ga predstavlja zlasti Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (5), predvideva mejne kontrole, ki bodo pripomogle k boju proti nezakonitemu priseljevanju in proti trgovini z ljudmi ter k preprečevanju groženj notranji varnosti držav članic, in ki hkrati predvideva, da se mejne kontrole izvajajo ob popolnem spoštovanju človekovega dostojanstva.

(6)

Sklad za zunanje meje (v nadaljnjem besedilu „Sklad“) bi moral biti s finančno pomočjo tistim državam članicam, ki uporabljajo schengenske določbe o zunanjih mejah, odraz solidarnosti.

(7)

Finančna pomoč bi morala biti strukturirana tako, da bi predstavljala povezavo s preteklimi finančnimi prispevki Evropske unije državam članicam, ki v trenutku začetka veljavnosti te odločbe še ne uporabljajo vseh delov določb schengenskega pravnega reda, ne da bi predstavljala zgolj nadaljevanje ukrepov, ki so bili prej financirani iz drugih virov v okviru splošnega proračuna Evropske unije. V takšnih primerih bi moral Sklad pomagati navedenim državam članicam pri pripravah na čimprejšnjo polno udeležbo, in sicer v skladu s Haaškim programom z dne 4. in 5. novembra 2004.

(8)

Poleg tega bi moral Sklad upoštevati posebne razmere, kot je tranzit državljanov tretjih držav po kopnem, ki morajo neizogibno prečkati ozemlje ene ali več držav članic, da bi lahko potovali med dvema deloma svoje države, ki se geografsko ne stikata, in sicer ne samo v interesu zadevne (-ih) držav(e) članic(e), ampak tudi v interesu vseh držav članic, ki so opustile kontrole na svojih notranjih mejah. V takšnih primerih bi bilo treba ukrepe, ki se financirajo, izčrpno opredeliti in dodeljevanje sredstev določiti na podlagi dejanske ocene potreb v zvezi s temi ukrepi.

(9)

Da bi se zagotovila enotna in visoko kakovostna kontrola zunanjih meja in prilagodljiv čezmejni promet, bi moral Sklad prispevati k razvoju skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej, kar vključuje vse ukrepe, ki so jih na različnih ravneh in v zvezi s političnim, zakonodajnim in sistematičnim sodelovanjem ter z razporeditvijo bremena, osebja, opreme in tehnologije sprejeli pristojni organi držav članic v sodelovanju in po potrebi z drugimi akterji, med drugim ob uporabi štiristopenjskega modela varovanja meja in celovite analize tveganja Evropske unije.

(10)

V skladu s Protokolom št. 5 Pristopne pogodbe iz leta 2003 (6) o tranzitu oseb po kopnem med območjem Kaliningrada in drugimi deli Ruske federacije bi moral Sklad prevzeti vse dodatne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja posebne določbe pravnega reda v zvezi s takšnim tranzitom.

(11)

Kot dopolnilo operativnemu sodelovanju, razvitemu pod okriljem Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004 (v nadaljnjem besedilu „Agencija“), in kot dodatek sredstvom, dodeljenim državam članicam, naj bi Sklad poleg tega omogočil, da bi se Skupnost lahko odzivala na pomanjkljivosti na strateških mejnih prehodih, in sicer s sofinanciranjem posebnih ukrepov za odpravo teh pomanjkljivosti iz posebnega zneska, ki bi se vsako leto namenil za takšne ukrepe.

(12)

Sklad bi moral vključevati podporo nacionalnim ukrepom in sodelovanju med državami članicami na področju vizumske politike in drugih predmejnih dejavnosti, ki potekajo pred izvajanjem kontrol zunanjih mej. Učinkovito upravljanje dejavnosti, ki jih organizirajo konzularne službe držav članic v tretjih državah, je v interesu skupne vizumske politike, ki je del večplastnega sistema, namenjenega olajšanju upravičenega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju v Evropsko unijo in predstavlja sestavni del skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej.

(13)

Glede na področje uporabe in namen Sklada ta nikakor ne bi smel podpirati ukrepov v zvezi z območji in centri za zadrževanje oseb v tretjih državah.

(14)

Za dodeljevanje razpoložljivih letnih sredstev državam članicam bi bilo treba določiti objektivna merila. Ta merila bi bilo treba razčleniti glede na vrsto meje, ob upoštevanju dotoka in stopnje ogroženosti na zunanjih mejah držav članic.

(15)

Uporabo teh meril bi bilo treba pregledati leta 2010, da bi se omogočilo upoštevanje novih nastalih okoliščin, zlasti tistih, ki izhajajo iz sprememb samih zunanjih mej.

(16)

Glede na nalogo Agencije, da pomaga državam članicam pri izvajanju operativnih vidikov upravljanja zunanjih mej, in da bi se razvilo dopolnjevanje med nalogo Agencije in odgovornostmi držav članic za kontrolo in nadzor zunanjih mej, bi se morala Komisija posvetovati z Agencijo glede osnutka večletnih programov, ki jih predložijo države članice, in glede strateških smernic, ki jih pripravlja Komisija.

(17)

Poleg tega lahko Komisija zahteva od Agencije, da v okviru ocene Komisije predloži podatke o vplivu Sklada na razvoj politike in zakonodaje o nadzoru nad zunanjimi mejami, na sinergije med Skladom in nalogami Agencije ter na ustreznost meril za dodeljevanje sredstev državam članicam glede na cilje, ki Evropska unija zasleduje na tem področju.

(18)

Ta odločba je zasnovana kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (7), Odločbo št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (8) in Odločbo Sveta 2007/.../ES z dne ... o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (9), in je namenjen obravnavanju vprašanja poštene delitve odgovornosti med državami članicami, kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Evropske unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja v skladu z naslovom IV tretjega dela Pogodbe.

(19)

Udeležba države članice v Skladu ne bi smela sovpadati z njeno udeležbo pri prihodnjem začasnem instrumentu, ki bo zasnovan kot pomoč državam članicam za financiranje ukrepov na novih zunanjih mejah Evropske unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in nadzora nad zunanjimi mejami.

(20)

Ukrepi, ki se podpirajo v okviru Sklada, bi se morali medsebojno dopolnjevati z ukrepi, ki se podpirajo z instrumenti Skupnosti za zunanjo pomoč in ki se izvajajo v okviru politike Evropske unije na področju zunanjih odnosov, zlasti strategije za zunanjo razsežnost območja svobode, varnosti in pravice.

(21)

Podpora, ki jo zagotavlja Sklad, bi bila bolj učinkovita in bolje usmerjena, če bi sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na strateškem večletnem programiranju, ki bi jih pripravila vsaka država članica v dogovoru s Komisijo.

(22)

Na podlagi strateških smernic, ki jih sprejme Komisija, bi morala vsaka država članica ob upoštevanju posebnih okoliščin in potreb v državi pripraviti večletni programski dokument, v katerem bi začrtala svojo razvojno strategijo, ki bi predstavljala okvir za pripravo na izvajanje ukrepov, ki naj se navedejo v letnih programih.

(23)

V skladu z načini izvajanja iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (10) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“), bi bilo treba podrobno opredeliti pogoje, pod katerimi Komisija lahko uresničuje svoje pristojnosti pri izvrševanju splošnega proračuna Evropskih unije, pojasniti pa bi bilo treba tudi obveznosti držav članic v zvezi s sodelovanjem. Uporaba teh pogojev bi Komisiji omogočila, da preveri, ali države članice Sklad uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu členov 27 in 48(2) Finančne uredbe.

(24)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora ter za kakovost izvajanja. V ta namen bi bilo treba oblikovati splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati vsi programi.

(25)

Ker Sklad lahko podpira nacionalne ukrepe, ki jih države članice sprejmejo v okviru izvajanja schengenskega pravnega reda na področjih, ki obsegajo tako nadzor zunanje meje kot vizumsko politiko, bi se lahko na različnih ravneh in krajih pritegnilo k sodelovanju po več kot en organ držav članic. Zaradi tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da imenujejo več organov za potrjevanje in revizijskih ali pooblaščenih organov, pod pogojem, da se naloge med takšne organe jasno razdelijo.

(26)

V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale biti države članice tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje in nadzor posegov Sklada.

(27)

Da bi se zagotovilo učinkovito in pravilno izvajanje večletnih in letnih programov, bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti in kršitev zakonodaje Skupnosti. Zlasti bi bilo treba, kar zadeva upravljanje in nadzor, določiti načine, kako države članice zagotovijo, da so ustrezni sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo.

(28)

Brez poseganja v pooblastila Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba spodbuditi sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju.

(29)

Učinkovitost in učinek ukrepov, ki jih podpira Sklad, sta prav tako odvisna od njihovega ovrednotenja in razširjanja njihovih rezultatov. S tem povezane odgovornosti držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja in kakovosti s tem povezanih informacij bi bilo treba formalizirati.

(30)

Ukrepe bi bilo treba ovrednotiti v luči vmesnega pregleda in presoje vpliva, postopek vrednotenja pa bi bilo treba vključiti v ureditve za spremljanje projekta.

(31)

Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti bi morala Komisija ob upoštevanju prakse za druge instrumente deljenega upravljanja, kot so strukturni skladi, predvideti usmeritve, ki bi omogočale, da se ustrezno priznava pomen podpore, ki so jo prejele nevladne organizacije, mednarodne organizacije ali drugi subjekti, ki prejemajo donacije iz Sklada.

(32)

Ta odločba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (11) predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku.

(33)

Ker cilja te odločbe, in sicer spodbujati vzpostavitev skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej, kar med drugim zajema upravljanje dejavnosti, ki jih konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah organizirajo v zvezi z dotokom državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(34)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12).

(35)

Ker je ukrep iz te odločbe, povezan s sprejetjem strateških smernic, splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te odločbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnitvijo te odločbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi ga bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člen 5a Sklepa 1999/468/ES. Zaradi večje učinkovitosti bi bilo treba za sprejetje strateških smernic skrajšati običajne roke za regulativni postopek s pregledom.

(36)

Da se zagotovi pravočasno izvajanje Sklada, bi bilo treba nekatere določbe te odločbe uporabljati od 1. januarja 2007.

(37)

Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta odločba predstavlja razvoj schengenskega pravnega reda, ki sodi na področji iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (13).

(38)

Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Islandije in Norveške omogočila sodelovanje v odborih, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. Takšen dogovor je bil predviden v Izmenjavi pisem med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o odborih, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil (14), in ki je priložena Sporazumu iz uvodne izjave 37.

(39)

Kar zadeva Švico, ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar sodi v področje iz člena 1(A) Sklepa 1999/437/ES, kot se bere v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES (15) o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma v imenu Evropske skupnosti.

(40)

Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Švice omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. Takšen dogovor je bil predviden v Izmenjavi pisem med Evropsko unijo in Švico, ki je priložena Sporazumu iz uvodne izjave 39.

(41)

Za določitev dopolnilnih pravil, potrebnih za izvajanje tega instrumenta, bi bilo treba skleniti sporazum med Skupnostjo ter Islandijo, Norveško in Švico.

(42)

Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi. Glede na to, da ta odločba temelji na schengenskem pravnem redu v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po tem, ko Svet sprejme to odločbo, odloči, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo ali ne.

(43)

Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerega Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (16) in z naknadnim Sklepom Sveta 2004/926/ES z dne 22. decembra 2004 o izvajanju delov schengenskega pravnega reda s strani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (17). Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri njenem sprejetju, zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja.

(44)

Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerega Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (18). Irska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zato zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi.

(45)

V skladu z drugo alineo člena 67(2) Pogodbe je Sklep Sveta 2004/927/ES z dne 22. decembra 2004 o uporabi postopka iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določena področja iz naslova IV tretjega dela te pogodbe (19) omogočil, da se postopek iz člena 251 Pogodbe uporablja na področjih, ki jih pokrivata člen 62(1), (2)(a) in (3) ter člen 63(2)(b) in (3)(b) Pogodbe -

1)

„zunanje meje“ pomenijo kopenske meje držav članic, vključno z mejami na rekah, jezerih in morju, ter njihova letališča, rečna, morska in jezerska pristanišča, za katera se uporabljajo določbe prava Skupnosti o prestopanju zunanjih meja, ne glede na to, ali so te meje začasne ali ne;

2)

„začasne zunanje meje“ pomenijo:

3)

„mejni prehod“ pomeni vsak mejni prehod z dovoljenjem pristojnih organov za prehajanje zunanjih meja, priglašen v skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 562/2006;

4)

„Agencija“ pomeni Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, kot je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004.

(a)

učinkoviti organizaciji nalog, ki zajemajo tako kontrole kot nadzor zunanjih meja;

(b)

učinkovitemu upravljanju tokov ljudi na zunanjih mejah s strani držav članic, da se po eni strani zagotovi visoka stopnja zaščite na zunanjih mejah, po drugi strani pa nemoteno prehajanje zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom in z načeloma spoštljivega obravnavanja in dostojanstva;

(c)

enotni uporabi določb prava Skupnosti o prehajanju zunanjih meja, zlasti Uredbe (ES) št. 562/2006, s strani mejnih straž;

(d)

izboljšanju upravljanja dejavnosti, ki so povezane z dotokom državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic in ki jih organizirajo konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah, ter sodelovanja med državami članicami na tem področju.

(a)

izvajanje priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami na področju mejne kontrole;

(b)

razvoj in uporabo ukrepov, potrebnih za izboljšanje nadzornih sistemov med mejnimi prehodi;

(c)

uvedbo ukrepov ali razvoj učinkovitih sistemov, ki omogočajo metodično zbiranje ustreznih informacij glede na spremembe okoliščin na območju pred, na in neposredno za zunanjimi mejami;

(d)

zagotavljanje ustrezne registracije števila oseb, ki prehajajo vse vrste zunanjih mej (kopenske, morske, zračne);

(e)

uvedbo ali izboljšanje sistema zbiranja statističnih in administrativnih podatkov glede na kategorije potnikov, število in naravo pregledov ter nadzorne ukrepe na različnih vrstah zunanjih mej, ki temelji na registraciji in drugih virih zbiranja podatkov;

(f)

vzpostavitev učinkovite, strukturne, strateške in operativne koordinacije med vsemi organi, ki delujejo na mejnih prehodih;

(g)

izboljšanje zmogljivosti in usposobljenosti mejnih straž pri izvajanju njihovih nalog, povezanih z nadzorom, svetovanjem in kontrolo;

(h)

izboljšanje izmenjave informacij na nacionalni ravni med organi, odgovornimi za upravljanje zunanjih mej, ter med temi organi in drugimi organi, odgovornimi za priseljevanje, azil in druge s tem povezane zadeve;

(i)

spodbujanje standardov upravljanja kakovosti.

(a)

razen za začasne zunanje meje, razvoj novih delovnih metod, logističnih ukrepov in najsodobnejše tehnologije za izboljšanje sistematične osebne kontrole pri vstopu in izstopu na mejnih prehodih;

(b)

spodbujanje uporabe tehnologije in specializiranega usposabljanja za osebje, ki je odgovorno za njeno učinkovito uporabo;

(c)

spodbujanje izmenjave informacij in izboljšanje usposabljanja v zvezi s ponarejenimi ali prenarejenimi potnimi listinami, vključno z razvojem in razširjanjem skupnih orodij in praks za odkrivanje takšnih dokumentov;

(d)

spodbujanje učinkovitih poizvedb v realnem času na mejnih prehodih s pomočjo uporabe obsežnih informacijskih sistemov, kakršna sta Schengenski informacijski sistem (SIS) in Vizumski informacijski sistem (VIS), ter učinkovite izmenjave informacij med vsemi mejnimi prehodi na zunanjih mejah v realnem času;

(e)

zagotavljanje optimalnega uveljavljanja rezultatov analiz tveganja na operativni in tehnični ravni.

(a)

postopno vzpostavitev enotnega izobraževanja, usposabljanja in kvalifikacij mejnih straž v vsaki državi članici, zlasti z izvajanjem skupnega osnovnega učnega načrta za usposabljanje, kot ga je razvila Agencija, in s skladnim dopolnjevanjem dejavnosti Agencije na tem področju;

(b)

podporo in večjo izmenjavo mejnih straž med državami članicami ter njihovo začasno napotitev, in sicer kot dopolnitev smernic in dejavnosti Agencije na tem področju;

(c)

spodbujanje uporabe združljive najsodobnejše tehnologije na zunanjih mejah, kjer koli je to nepogrešljivo za pravilno, učinkovito ali enotno uporabo pravil;

(d)

spodbujanje zmogljivosti organov za uporabo istih postopkov ter sprejemanja doslednih, hitrih in visoko kakovostnih odločitev v zvezi s prehajanjem zunanjih meja, vključno z izdajanjem vizumov;

(e)

spodbujanje uporabe skupnih Praktičnih navodil za mejne straže;

(f)

pripravo in posodabljanje prostorov in centrov za osebe, katerim se zavrne vstop, in za osebe, ki so bile prestrežene potem, ko so nezakonito prestopile mejo, ali ko so se približale zunanjim mejam z namenom, da bi nezakonito vstopile na ozemlje držav članic;

(g)

izboljšanje varnosti na območju mejnih prehodov za zagotavljanje varnosti mejnih straž in zaščite opreme, nadzornih sistemov ter prevoznih sredstev.

(a)

okrepitev operativne zmogljivosti omrežja uradnikov za zvezo za priseljevanje in spodbujanje bolj učinkovitega sodelovanja služb držav članic preko omrežja;

(b)

uvajanje ukrepov za pomoč državam članicam in letalskim prevoznikom pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz Direktive Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o dolžnosti prevoznikov, da posredujejo podatke o potnikih (20), in člena 26 Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (21) (v nadaljnjem besedilu „Schengenska konvencija“) z namenom preprečevanja nezakonitih prihodov na zunanje meje;

(c)

spodbujanje bolj učinkovitega sodelovanja s prevozniki na letališčih države odhoda, vključno z enotnim usposabljanjem osebja prevoznikov v zvezi s potnimi listinami;

(d)

spodbujanje upravljanja kakovosti in kakovostnih storitev ter opreme na ravni infrastrukture v okviru postopka prošenj za vizume;

(e)

spodbujanje sodelovanja med državami članicami pri krepitvi zmogljivosti konzularnih služb za obravnavanje prošenj za vizume;

(f)

spodbujanje skupnih preiskovalnih praks, enotnih upravnih postopkov in odločitev glede vizumov s strani konzularnih služb države članice, ki se nahajajo v različnih tretjih državah;

(g)

spodbujanje sistematičnega in rednega sodelovanja med konzularnimi in drugimi službami različnih držav članic, zlasti v zvezi z VIS, vključno z združevanjem virov in sredstev za izdajanje vizumov, izmenjavo informacij, pregledi in preiskavami v zvezi s prošnjami za vizume ter razvoj skupnih centrov za prošnje za vizume;

(h)

spodbujanje nacionalnih pobud, katerih cilj so skupne preiskovalne prakse, enotni upravni postopki ter enotne odločitve o vizumih s strani konzularnih služb različnih držav članic;

(i)

razvoj skupnih konzularnih uradov.

(a)

infrastrukturo mejnih prehodov in pripadajočih stavb, kot so obmejne postaje, pristajališča za helikopterje, vozni pasovi ali kabine za vozila ali osebe, ki čakajo na mejnih prehodih;

(b)

infrastrukturo, stavbe in sisteme, potrebne za nadzor med mejnimi prehodi in zaščito pred nezakonitim prehajanjem zunanjih meja;

(c)

delovno opremo, kot so senzorji, videonadzor, instrumenti za preverjanje dokumentov, naprave za odkrivanje in premični ali nepremični terminali za poizvedovanje v SIS, VIS, Evropskem sistemu slikovnega arhiviranja (FADO) in v drugih evropskih in nacionalnih sistemih;

(d)

prevozna sredstva za kontrolo zunanjih meja, kot so vozila, plovila, helikopterji in lahki zrakoplovi s posebno elektronsko opremo za nadzor meje in odkrivanje oseb v prevoznih sredstvih;

(e)

opremo za izmenjavo informacij v realnem času med ustreznimi organi;

(f)

sistemi IKT;

(g)

programe za napotitev in izmenjavo osebja, npr. mejnih straž, uradnikov za priseljevanje in konzularnih uradnikov;

(h)

usposabljanje in izobraževanje osebja v ustreznih organih, vključno z jezikovnim usposabljanjem;

(i)

naložbe v razvoj, preskušanje in namestitev najsodobnejše tehnologije;

(j)

študije in pilotne projekte za izvajanje priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami na področju mejne kontrole;

(k)

študije in pilotne projekte, ki so zasnovani v podporo inovacijam, olajšanju izmenjav izkušenj in dobrih praks ter izboljšanju kakovosti upravljanja dejavnosti v zvezi z dotokom državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, ki jih organizirajo konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah, in s tem povezanega sodelovanja med državami članicami.

(a)

naložbe v infrastrukturo;

(b)

usposabljanje osebja, ki izvaja posebno tranzitno shemo;

(c)

dodatni stroški poslovanja, vključno s plačami za osebje, ki je posebej določeno za izvajanje ukrepov posebne tranzitne sheme.

(a)

prispevek h krepitvi dejavnosti, ki jih organizirajo konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah, kar zadeva dotok državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, in s tem povezanega sodelovanja med državami članicami, vključno z dejavnostmi uradnikov za zvezo na področju letalstva in uradnikov za zvezo na področju priseljevanja;

(b)

spodbujanje postopnega vključevanja carinske, veterinarske in fitosanitarne kontrole v dejavnosti integriranega upravljanja mej v skladu z razvojem politike na tem področju;

(c)

zagotavljanje podpornih storitev državam članicam v primeru ustrezno utemeljenih izrednih razmer, ki zahtevajo nujno ukrepanje na zunanjih mejah.

(a)

podpiranje nadaljnjega sodelovanja v Skupnosti pri izvajanju prava Skupnosti in dobrih praks;

(b)

podpiranje vzpostavitve omrežij transnacionalnega sodelovanja in pilotnih projektov, ki temeljijo na transnacionalnih partnerstvih med konzularnimi službami v dveh ali več državah članicah ter so zasnovana, da bi spodbujala inovacije in olajševala izmenjave izkušenj in dobrih praks;

(c)

podpiranje študij, razširjanja in izmenjave informacij o najboljših praksah in vseh drugih vidikih splošnega cilja prispevati h krepitvi dejavnosti, ki jih organizirajo konzularne službe držav članic v tretjih državah, in sodelovanja med državami članicami na tem področju, vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije;

(d)

podpiranje projektov in študij, ki preučujejo možnost novih oblik sodelovanja v Skupnosti in prava Skupnosti na tem področju, zlasti glede skupnih zajemnih centrov;

(e)

podpiranje razvoja in uporabe, s strani držav članic, skupnih statističnih orodij, metod in kazalcev za presojo razvoja politike na področju vizumske politike in konzularnega sodelovanja.

(a)

preverja obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah v skladu s postopki iz člena 34;

(b)

zadrži ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s postopki iz členov 43 in 44, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovedo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki iz členov 47 in 48.

(a)

30 % za zunanje kopenske meje;

(b)

35 % za zunanje morske meje;

(c)

20 % za letališča;

(d)

15 % za konzularne urade.

(a)

70 % za dolžino zunanje meje, ki se bo izračunala na podlagi faktorjev za ponderiranje, določenih v skladu s členom 15(3)(a) za vsak posamezen odsek meje; in

(b)

30 % za delovno obremenitev na njihovih zunanjih kopenskih mejah, kakor je opredeljena v skladu z odstavkom 7(a).

(a)

70 % za dolžino zunanje meje, ki se bo izračunala na podlagi faktorjev za ponderiranje, določenih v skladu s členom 15(3)(b) za vsak posamezen odsek meje; in

(b)

30 % za delovno obremenitev na njihovih zunanjih morskih mejah, kakor je določena v skladu z odstavkom 7(a).

(a)

50 % za konzularne urade držav članic v državah, naštetih v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (24); in

(b)

50 % za delovno obremenitev, ki je povezana z upravljanjem vizumske politike na konzularnih uradih držav članic v državah, naštetih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 539/2001, in ki je določena v skladu z odstavkom 7(c) tega člena.

(a)

se upošteva črta med območji iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 866/2004 z dne 29. aprila 2004 o režimu na podlagi člena 2 Protokola št. 10 k Aktu o pristopu (25) in ne morska meja severno od te črte, čeprav, vse dokler se uporabljajo določbe člena 1 Protokola 10 k Aktu o pristopu iz leta 2003, ne gre za zunanjo kopensko mejo;

(b)

„zunanje morske meje“ pomenijo zunanje meje teritorialnega morja držav članic, kakor je opredeljeno v členih 4 do 16 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu. Vendar so v primerih, ko so potrebna redni in obširni ukrepi za preprečevanje nezakonite migracije/nezakonitega vstopa, to zunanje meje visoko ogroženega območja, ki se določi z upoštevanjem operativnih podatkov zadnjih dveh let, priskrbljenih s strani zadevne države članice. Ta opredelitev „zunanjih morskih meja“ se uporablja izključno za namene te odločbe in vsi ukrepi so v skladu z mednarodnim pravom.

(a)

na zunanjih kopenskih mejah in zunanjih morskih mejah:

(b)

na letališčih:

(c)

na konzularnih uradih:

število vlog za vizume.

(a)

število državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop na zunanji meji;

(b)

število državljanov tretjih držav, ki so bili prijeti ob nezakonitem prehodu ali poskusu nezakonitega prehoda zunanje meje;

(c)

število prijetih posrednikov, ki so namerno pomagali državljanom tretjih držav pri nedovoljenem vstopu;

(d)

število ponarejenih ali lažnih potnih listin ter število potnih listin in vizumov, ki so bili izdani na podlagi lažne utemeljitve, kar je bilo ugotovljeno na mejnih prehodih v skladu s Zakonikom o schengenskih mejah.

(a)

zunanja kopenska meja:

(b)

zunanja morska meja

(a)

položaja in zahtev v zadevni državi članici;

(b)

stroškovne učinkovitosti izdatkov, med drugim glede na število zadevnih oseb po projektu;

(c)

izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki prosi za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij;

(d)

obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge ukrepe, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov.

(a)

študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada;

(b)

ukrepe obveščanja za države članice, končne upravičence in javnost, vključno z akcijami za ozaveščanje in skupno zbirko podatkov o projektih, ki se financirajo v okviru Sklada;

(c)

vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje;

(d)

oblikovanje skupnega okvira za vrednotenje in spremljanje ter sistema kazalcev, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalci;

(e)

izboljševanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah na tem področju;

(f)

ukrepe obveščanja in usposabljanja za organe, ki jih države članice določijo v skladu s členom 27; ti dopolnjujejo prizadevanja držav članic, da svojim organom zagotovijo navodila v skladu s členom 33(2).

(a)

za obdobje 2007–2010, 7 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000 EUR; in

(b)

za obdobje 2011–2013, 4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000 EUR.

(a)

opis trenutnega stanja v državi članici glede infrastrukture, opreme, prevoznih sredstev, sistemov IKT in ureditev za usposabljanje in izobraževanje osebja obmejnih in konzularnih organov;

(b)

analizo zahtev v zadevni državi članici glede infrastrukture, opreme, prevoznih sredstev, sistemov IKT in ureditev za usposabljanje in izobraževanje osebja obmejnih in konzularnih organov ter navedbo operativnih ciljev, ki so zasnovani tako, da izpolnjujejo te zahteve v obdobju, ki ga zajema večletni program;

(c)

predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog;

(d)

navedbo, ali je ta strategija združljiva z drugimi regionalnimi, nacionalnimi instrumenti in instrumenti Skupnosti;

(e)

podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se količinsko opredelijo z uporabo omejenega števila kazalcev za upoštevanje načela sorazmernosti. Kazalci morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog;

(f)

opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela partnerstva iz člena 12;

(g)

osnutek finančnega načrta, ki določa za vsako prednostno nalogo in za vsak letni program predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja;

(h)

določbe za zagotovitev objave večletnega programa.

(a)

njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami iz člena 20;

(b)

ustreznost ukrepov, predvidenih v osnutku večletnega programa, na podlagi predlagane strategije;

(c)

skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih vzpostavi država članica za izvajanje ukrepov Sklada, z določbami te odločbe;

(d)

njegovo skladnost z zakonodajo Skupnosti in predvsem z zakonodajo Skupnosti, katere cilj je prosto gibanje oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi glede kontrole zunanjih mej, azila in priseljevanja.

(a)

splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa;

(b)

opis ukrepov, ki se podprejo na podlagi letnega programa;

(c)

predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe programa in navedbo zahtevanega zneska, ki je potreben za kritje tehnične pomoči iz člena 18 z namenom izvajanja letnega programa.

(a)

opredelitev nalog teles, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu;

(b)

spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih;

(c)

ustrezna sredstva za vsako telo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih sofinancira Sklad;

(d)

postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti izdatkov, prijavljenih v okviru letnih programov;

(e)

zanesljive sisteme računovodstva, spremljanja in finančnega poročanja v računalniški obliki;

(f)

sistem poročanja in spremljanja, v primeru, da pristojno telo izvajanje nalog zaupa drugemu telesu;

(g)

postopkovne priročnike v zvezi z nalogami, ki se izvajajo;

(h)

ureditev za revizijo delovanja sistema;

(i)

sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;

(j)

postopke poročanja in spremljanja nepravilnosti ter vračanja neupravičeno izplačanih zneskov.

(a)

odgovorni organ: telo v sestavi države članice, javni organ ali telo, ki ga imenuje država članica, oziroma telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja poslanstvo javne službe; odgovoren je za upravljanje večletnega programa in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za celotno komunikacijo s Komisijo;

(b)

organ za potrjevanje: javni organ ali telo ali posameznik, ki deluje v vlogi takšnega telesa ali organa, ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih, preden so poslane Komisiji;

(c)

revizijski organ: javni organ ali telo, pod pogojem, da je funkcionalno neodvisen od odgovornega organa in organa za potrjevanje, ki ga imenuje država članica in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora;

(d)

po potrebi pooblaščeni organ.

(a)

je pravna oseba, razen če je telo v sestavi države članice;

(b)

ima potrebno infrastrukturo za enostavno komunikacijo z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo;

(c)

dela v upravnem okviru, ki mu omogoča pravilno izvajanje nalog in izogibanje kakršnemu koli navzkrižju interesov;

(d)

je sposoben uporabljati pravila Skupnosti za upravljanje sredstev;

(e)

ima finančne zmogljivosti in sposobnosti za upravljanje, sorazmerne z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati;

(f)

ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami za administrativno delo v mednarodnem okolju.

(a)

posvetovanje s partnerji v skladu s členom 12;

(b)

predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe, opredeljene v členih 21 in 23;

(c)

po potrebi organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov;

(d)

organizacija postopkov izbire projektov za sofinanciranje v okviru Sklada v skladu z merili iz člena 16(5);

(e)

prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje končnim upravičencem;

(f)

zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja med sofinanciranjem v okviru Sklada ter sofinanciranjem s strani drugih ustreznih finančnih instrumentov države članice in Skupnosti;

(g)

spremljanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev ter spremljanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in da so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;

(h)

zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsak ukrep v okviru letnih programov v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje;

(i)

zagotavljanje, da končni upravičenci in druga telesa, ki so udeležena v izvajanju ukrepov, sofinanciranih v okviru Sklada, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z ukrepom, ne glede na nacionalna računovodska pravila;

(j)

zagotavljanje, da se vrednotenja Sklada iz člena 51 izvedejo v rokih iz člena 52(2) in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico;

(k)

vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 45;

(l)

zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 32(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad;

(m)

zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in preverjanjih, ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil;

(n)

oblikovanje poročil o napredku in končnih poročil, ki se posredujejo Komisiji, in zadevajo izvajanje letnih programov, izjave o izdatkih, ki jih potrdi organ za potrjevanje, zahtevke za plačila ali, kjer je primerno, izjave o povračilu;

(o)

izvedba dejavnosti obveščanja in svetovanja ter širjenje rezultatov glede ukrepov, ki jih podpira Sklad;

(p)

sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah;

(q)

preverjanje izvajanja smernic iz člena 35(6) s strani končnih upravičencev.

(a)

potrdi, da:

(b)

za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvedenih postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki, ki jih vsebujejo izjave o izdatkih;

(c)

za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti;

(d)

hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki;

(e)

po potrebi skupaj z obrestmi preveri povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih nepravilnosti;

(f)

ohranja evidence o izterljivih zneskih in o vračanju zneskov v splošni proračun Evropske unije, če je mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih.

(a)

zagotavlja, da se revizije izvajajo tako, da se preveri učinkovito delovanje sistema upravljanja in nadzora;

(b)

zagotavlja, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program;

(c)

Komisiji v šestih mesecih od potrditve večletnega programa posreduje revizijsko strategijo, ki zajema telesa, ki bodo izvajala revizijo iz točk (a) in (b), ki zagotavlja, da se revidirajo glavni upravičenci sofinanciranja iz Sklada in se revizije enakomerno porazdelijo čez celotno programsko obdobje.

(a)

letno revizijsko poročilo, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede na letni program, in ki poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih upravljanja in nadzora programa;

(b)

mnenje na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa, da se ugotovi, ali delovanje sistema upravljanja in nadzora ustrezno zagotavlja, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, pravilne, in da so poslovni dogodki, povezani z njimi, zakoniti in pravilni;

(c)

izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za plačilo ali izjave o povračilu končne razlike ter zakonitost in pravilnost zadevnih izdatkov.

(a)

potrjeno izjavo o izdatkih, sestavljeno v skladu s členoma 31(1)(a) in 37, ter zahtevek za plačilo razlike ali izjavo o povračilu;

(b)

končno poročilo o izvajanju letnega programa, kakor je določeno v členu 53;

(c)

letno revizijsko poročilo, mnenje in izjavo, ki so predvideni v členu 32(3).

(a)

v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora;

(b)

mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja, po tem ko se je seznanil s podatki, ki so ga opozorili, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.

(a)

obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi; ali

(b)

je izdatek iz potrjene izjave o izdatkih povezan z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena; ali

(c)

država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 33 in 34.

(a)

obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan;

(b)

je izdatek v potrjeni izjavi o izdatkih nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;

(c)

država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 33 pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka.

(a)

poročilo o vrednotenju izvajanja ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad, do 30. junija 2010;

(b)

poročilo o vrednotenju rezultatov in o vplivu ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad, do 30. junija 2012 za obdobje 2007–2010 in do 30. junija 2015 za obdobje 2011–2013.

(a)

poročilo za pregled členov 14 in 15, skupaj s predlogi sprememb, če so potrebne, in sicer do 30. junija 2010;

(b)

vmesno poročilo o doseženih rezultatih in o kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvrševanja Sklada, skupaj s predlogom o prihodnjem razvoju Sklada, do 31. decembra 2010;

(c)

poročilo o naknadnem vrednotenju, do 31. decembra 2012 za obdobje 2007–2010 in do 31. decembra 2015 za obdobje 2011–2013.

(a)

finančno in operativno izvajanje letnega programa;

(b)

napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njegove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo kazalcev, kjer in kadar je to mogoče;

(c)

ukrepi, ki jih je sprejel odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja, zlasti:

(d)

ukrepe, sprejeti za zagotavljanje podatkov in za objavo letnih in večletnih programov.

(a)

čimprej po 7. juniju 2007, najpozneje pa do 22. junija 2007, imenujejo nacionalni odgovorni organ iz člena 27(1)(a) in, kjer je to ustrezno, tudi pooblaščeni organ;

(b)

do 30. septembra 2007 predložijo opis sistemov upravljanja in nadzora iz člena 34(2).

(a)

oceno zneskov, ki se jim dodelijo za finančno leto 2007;

(b)

ocene zneskov, ki naj bi se jim dodelili za finančna leta 2008–2013, izdelane na podlagi ekstrapolacije izračuna ocene za finančno leto 2007, ob upoštevanju predlaganih letnih dodeljenih sredstev za leta med 2007–2013, kot so določena v finančnem okviru.

(a)

Komisija do 1. julija 2007 državam članicam predloži oceno dodeljenih zneskov za finančno leto 2007;

(b)

države članice do 1. decembra 2007 Komisiji predložijo osnutek letnega programa za leto 2007;

(c)

države članice do 1. marca 2008 Komisiji predložijo osnutek letnega programa za leto 2008.