EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02012R0648-20220812
Regulation (EU) No 648/2012 of the European Parliament and of the Council of 4 July 2012 on OTC derivatives, central counterparties and trade repositories (Text with EEA relevance)Text with EEA relevance
Consolidated text: Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
To prečiščeno besedilo morda ne vključuje naslednjih sprememb:
Akt o spremembi | Vrsta spremembe | Zadevni pododdelek | Datum začetka učinkovanja |
---|---|---|---|
32022R1671 | spremenil | člen 89 odstavek 1 neoštevilčeni odstavek 1 | 01/10/2022 |
32022R2554 | spremenil | priloga III oddelek II točka (c) | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | priloga III oddelek II točka (f) | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | člen 79 odstavek 2 | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | člen 56 odstavek 3 neoštevilčeni odstavek 1 | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | člen 80 odstavek 1 | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | člen 26 odstavek 6 | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | člen 79 odstavek 1 | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | priloga I oddelek II točka (c) | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | priloga I oddelek II točka (a) | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | priloga III oddelek III točka (a) | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | člen 34 odstavek 1 | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | priloga I oddelek II točka (b) | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | člen 26 odstavek 3 | 17/01/2025 |
32022R2554 | spremenil | člen 34 odstavek 3 neoštevilčeni odstavek 1 | 17/01/2025 |
02012R0648 — SL — 12.08.2022 — 020.002
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) št. 648/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201 27.7.2012, str. 1) |
spremenjena z:
popravljena z:
UREDBA (EU) št. 648/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 4. julija 2012
o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov
(Besedilo velja za EGP)
NASLOV I
VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Ta uredba se ne uporablja za:
člane ESCB in druge organe držav članic, ki opravljajo podobne funkcije, ter druge javne organe Unije, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga;
Banko za mednarodne poravnave;
centralne banke in javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, v naslednjih državah:
Japonska;
Združene države Amerike;
Avstralija;
Kanada;
Hong Kong;
Mehika;
Singapur;
Švica;
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Z izjemo obveznosti poročanja iz člena 9 se ta uredba ne uporablja za naslednje subjekte:
multilateralne razvojne banke, kakor so navedene v oddelku 4.2 dela 1 Priloge VI k Direktivi 2006/48/ES;
osebe javnega sektorja v smislu točke (18) člena 4(1) Direktive 2006/48/ES, če so v lasti enot centralne ravni držav in imajo izrecne sporazume o jamstvu, ki ga zagotavljajo enote centralne ravni držav;
evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za stabilnost.
V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 17. novembra 2012 predloži poročilo, kjer oceni mednarodno obravnavo javnih organov, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, in centralnih bank.
Poročilo vsebuje primerjalno analizo obravnave teh organov in centralnih bank v pravnem okviru zadostnega števila tretjih držav, vključno z najmanj tremi najpomembnejšimi jurisdikcijami, kar zadeva obseg pogodb, s katerimi se trguje, in standarde za obvladovanje tveganja, ki se uporabljajo za transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, pri katerih so udeleženi ti organi in centralne banke iz teh jurisdikcij. Če se v poročilu ugotovi, zlasti kar zadeva primerjalno analizo, da je potrebna oprostitev monetarnih obveznosti in obveznosti poročanja za centralne banke teh tretjih držav, jih Komisija vključi na seznam iz odstavka 4.
Člen 2
Opredelitve pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„CNS“ pomeni pravno osebo, ki posreduje med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca;
„repozitorij sklenjenih poslov“ pomeni pravno osebo, ki centralno zbira in vzdržuje evidence o izvedenih finančnih instrumentih;
„kliring“ pomeni postopek vzpostavljanja pozicij, vključno z izračunom neto obveznosti, s katerim se obenem zagotavlja, da so za zaščito izpostavljenosti zaradi teh pozicij na voljo finančni instrumenti, denar ali oboje;
„mesto trgovanja“ pomeni sistem, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga v smislu člena 4(1)(1) in 4(1)(13) Direktive 2004/39/ES, ki ni sistematični internalizator, opredeljen v členu 4(1)(7) navedene direktive, in na njem se zbirajo interesi za nakup ali prodajo finančnih instrumentov v okviru sistema, iz česar potem nastane pogodba v skladu z naslovom II ali III navedene direktive;
„izvedeni finančni instrument“ ali „pogodba o izvedenih finančnih instrumentih“ pomeni finančni instrument iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, kakor se uporabljajo v členih 38 in 39 Uredbe (ES) št. 1287/2006;
„razred izvedenih finančnih instrumentov“ pomeni podmnožico izvedenih finančnih instrumentov, ki imajo enake in bistvene značilnosti, vključujejo pa vsaj odnos do osnovnega premoženja, vrsto osnovnega premoženja in valute nominalne vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti, ki spadajo v isti razred, imajo lahko različne roke dospelosti.
„izvedeni finančni instrument OTC“ ali „pogodba o izvedenih finančnih instrumentih OTC“ pomeni pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 2a te uredbe;
„finančna nasprotna stranka“ pomeni:
investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
kreditno institucijo, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );
KNPVP in, kadar je ustrezno, njegovo družbo za upravljanje, ki sta pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES, razen če je ta KNPVP ustanovljen izključno zaradi izvajanja enega ali več programov nakupov delnic za zaposlene;
institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot je opredeljena v točki 1 člena 6 Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );
alternativni investicijski sklad (AIS), kot je opredeljen v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, ki ima sedež v Uniji ali ga upravlja upravitelj alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki je pridobil dovoljenje ali je registriran v skladu z navedeno direktivo, razen če je ta AIS ustanovljen izključno zaradi izvajanja enega ali več programov nakupa delnic za zaposlene ali če je ta AIS subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kot je navedeno v točki (g) člena 2(3) Direktive 2011/61/EU, ter, kadar je ustrezno, njegov UAIS s sedežem v Uniji;
centralno depotno družbo, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ).
„nefinančna nasprotna stranka“ pomeni podjetje s sedežem v Uniji, ki ni subjekt iz točk (1) in (8);
„pokojninska shema“ pomeni:
institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v smislu člena 6(a) Direktive 2003/41/ES, vključno z vsemi pooblaščenimi subjekti, ki so odgovorni za upravljanje takih institucij in delujejo v njihovem imenu, kot je navedeno v členu 2(1) navedene direktive, ter vsemi pravnimi subjekti, ki so ustanovljeni za naložbe teh institucij ter delujejo zgolj in izključno v njihovem interesu;
dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja institucij iz člena 3 Direktive 2003/41/ES;
dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja življenjskih zavarovalnic, ki jih zajema Direktiva 2002/83/ES, pod pogojem, da se za celotno premoženje in vse obveznosti, ki ustrezajo takšnim dejavnostim, vzpostavi ločena obračunska enota ter da se upravljajo in organizirajo ločeno od drugih dejavnosti zavarovalnic brez možnosti prenosa;
vse druge pooblaščene in nadzorovane subjekte, ali sheme, ki delujejo na nacionalni ravni, če:
so priznane po nacionalnem pravu in
je njihov glavni namen zagotavljati pokojnine.
„kreditno tveganje nasprotne stranke“ pomeni tveganje, da nasprotna stranka v poslu postane neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov transakcije;
„dogovor o interoperabilnosti“ pomeni dogovor med dvema ali več CNS, ki vključuje medsistemsko izvajanje transakcij;
„pristojni organ“ pomeni pristojni organ iz zakonodaje iz točke (8) tega člena, pristojni organ iz člena 10(5) ali organ, ki ga določi vsaka država članica v skladu s členom 22;
„klirinški član“ pomeni podjetje, ki sodeluje v CNS in je odgovorno za izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz tega sodelovanja;
„stranka“ pomeni podjetje v pogodbenem razmerju s klirinškim članom CNS, ki podjetju omogoča kliring transakcij s to CNS;
„skupina“ pomeni skupino podjetij, ki jo sestavljajo nadrejeno podjetje in njegova podrejena podjetja v smislu členov 1 in 2 Direktive 83/349/EGS, ali skupina podjetij iz člena 3(1) ter člena 80(7) in (8) Direktive 2006/48/ES;
„finančna institucija“ pomeni podjetje, razen kreditne institucije, katerega osnovna dejavnost je pridobivati kapitalske deleže ali opravljati eno ali več dejavnosti, ki so naštete v točkah 2 do 12 v Prilogi I k Direktivi 2006/48/ES;
„finančni holding“ pomeni finančno institucijo, katere podrejena podjetja so izključno ali pretežno kreditne institucije ali finančne institucije, med katerimi je najmanj eno podrejeno podjetje kreditna institucija, in ki ni mešani finančni holding v smislu člena 2(15) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu ( 6 );
„podjetje za pomožne storitve“ pomeni podjetje, katerega osnovna dejavnost je lastništvo ali upravljanje premoženja, izvajanje storitev obdelave podatkov ali katera koli druga podobna dejavnost, ki je pomožna glede na osnovno dejavnost ene ali več kreditnih institucij;
„kvalificirani delež“ pomeni vsak neposredni ali posredni delež v CNS ali repozitoriju sklenjenih poslov, ki predstavlja najmanj 10 % kapitala ali glasovalnih pravic, kot je določeno v členih 9 in 10 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ( 7 ), ob upoštevanju pogojev o združevanju teh deležev, določenih v členu 12(4) in (5) navedene direktive, ali ki omogoča pomembno vplivanje na upravljanje CNS ali repozitorija sklenjenih poslov, v katerem je ta delež;
„nadrejeno podjetje“ pomeni nadrejeno podjetje, kakor je opisano v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS;
„podrejeno podjetje“ pomeni podrejeno podjetje, kakor je opisano v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS, vključno s podrejenim podjetjem podrejenega podjetja vrhovnega matičnega podjetja;
„obvladovanje“ pomeni odnos med nadrejenim podjetjem in podrejenim podjetjem, kakor je opisano v členu 1 Direktive 83/349/EGS;
„tesne povezave“ pomeni položaj, ko sta dve ali več kot dve fizični ali pravni osebi povezani z:
udeležbo, kar pomeni z neposrednim lastništvom ali z obvladovanjem, z 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala v družbi, ali
obvladovanjem ali podobnim odnosom med katero koli fizično ali pravno osebo in podjetjem ali podrejeno podjetje podrejenega podjetja, ki se prav tako šteje za podrejeno podjetje nadrejenega podjetja, ki je na čelu teh podjetij.
Tudi položaj, v katerem sta dve ali več kot dve fizični ali pravni osebi stalno povezani z eno in isto osebo prek odnosa obvladovanja, se šteje za tesno povezavo med takimi osebami;
„kapital“ pomeni vpisani kapital v smislu člena 22 Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ( 8 ), če je bil vplačan, vključno s presežkom vplačanega kapitala, in če v celoti pokriva izgube v času rednega poslovanja in je pri stečaju ali likvidaciji uvrščen za vsemi drugimi terjatvami;
„rezerve“ pomeni rezerve, kakor so določene v členu 9 Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe ( 9 ), ter prenesene dobičke in izgube iz prejšnjih let, ki izhajajo iz končnih dobičkov ali izgub;
„odbor“ pomeni upravni ali nadzorni odbor, ali oboje, v skladu z nacionalnim pravom družb;
„neodvisni član“ odbora pomeni člana odbora, ki nima poslovnih, družinskih ali drugih povezav, ki pomenijo navzkrižje interesov v zvezi z zadevno CNS ali njenimi obvladujočimi delničarji, njenim vodstvom ali klirinškimi člani, in ki ni imel takšnih povezav pet let, preden je postal član odbora;
„višje vodstvo“ pomeni osebo ali osebe, ki dejansko vodijo poslovanje CNS ali repozitorija sklenjenih poslov, in izvršnega člana ali člane odbora;
„krita obveznica“ pomeni obveznico, ki izpolnjuje zahteve iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013;
„subjekt krite obveznice“ pomeni izdajatelja ali kritno premoženje krite obveznice.
Člen 2a
Odločitve o enakovrednosti za namene opredelitve izvedenih finančnih instrumentov OTC
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2) te uredbe.
Člen 3
Transakcije znotraj skupine
Transakcija znotraj skupine v zvezi s finančno nasprotno stranko pomeni:
pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjeno z drugo nasprotno stranko, ki je del iste skupine, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
finančna nasprotna stranka ima sedež v Uniji ali v tretji državi, pod pogojem, da Komisija sprejme izvedbeni akt iz člena 13(2) v zvezi s to tretjo državo;
druga nasprotna stranka je finančna nasprotna stranka, finančni holding, finančna institucija ali podjetje za pomožne storitve, za katero se uporabljajo ustrezne zahteve skrbnega in varnega poslovanja;
obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidirano poročilo in
za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj;
pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjeno z drugo nasprotno stranko, pri čemer sta obe nasprotni stranki del iste institucionalne jamstvene sheme iz člena 80(8) Direktive 2006/48/ES, če so izpolnjeni pogoji iz točke (a)(ii) tega odstavka;
pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjeno med kreditnimi institucijami, povezanimi z istim centralnim organom, ali med takšno kreditno institucijo in centralnim organom iz člena 3(1) Direktive 2006/48/ES, ali
pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjeno z nefinančno nasprotno stranko, ki je del iste skupine, pri čemer sta obe nasprotni stranki v celoti vključene v isto konsolidirano poročilo in se zanje uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj ter ima ta nasprotna stranka sedež v Uniji ali v tretji državi, za katero je Komisija sprejela izvedbeni akt iz člena 13(2) v zvezi s to tretjo državo.
Za namene tega člena se šteje, da sta nasprotni stranki vključene v isto konsolidirano poročilo, če sta obe:
vključeni v konsolidirano poročilo v skladu z Direktivo 83/349/EGS ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (IFRS), sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 ali, v zvezi s skupino, katere nadrejeno podjetje ima glavni sedež v tretji državi v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli tretje države, potrjenimi za enakovredne standardom IFRS v skladu z Uredbo (ES) št. 1569/2007 (ali računovodski standardi tretjih držav, katerih uporaba je dovoljena v skladu s členom 4 navedene uredbe), ali
če obe zajema isti konsolidirani nadzor v skladu z Direktivo 2006/48/ES ali Direktivo 2006/49/ES ali, v zvezi s skupino, katere nadrejeno podjetje ima glavni sedež v tretji državi, enak konsolidirani nadzor s strani pristojnega organa tretje države, ki je potrjen kot enakovreden tistemu, ki ga določajo načela iz člena 143 Direktive 2006/48/ES ali iz člena 2 Direktive 2006/49/ES.
NASLOV II
KLIRING, POROČANJE IN ZMANJŠEVANJE TVEGANJA ZA IZVEDENE FINANČNE INSTRUMENTE OTC
Člen 4
Obveznost kliringa
Nasprotne stranke izvedejo kliring za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se nanašajo na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega velja obveznost kliringa v skladu s členom 5(2), če te pogodbe izpolnjujejo oba od naslednjih pogojev:
sklenjene so bile na enega od naslednjih načinov:
med dvema finančnima nasprotnima strankama, ki izpolnjujeta pogoje iz drugega pododstavka člena 4a(1);
med finančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 4a(1), in nefinančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 10(1);
med dvema nefinančnima nasprotnima strankama, ki izpolnjujeta pogoje iz drugega pododstavka člena 10(1);
med finančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 4a(1), ali nefinančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 10(1), na eni strani in subjektom s sedežem v tretji državi, za katerega bi, če bi imel sedež v Uniji, veljala obveznost kliringa, na drugi strani;
med dvema subjektoma iz ene ali več tretjih držav, za katera bi veljala obveznost kliringa, če bi imela sedež v Uniji, pod pogojem, da ima pogodba neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji, ali če je takšna obveznost potrebna ali ustrezna za preprečevanje izogibanja kateri koli določbi te uredbe, in
so sklenjene ali prenovljene na datum, od katerega začne veljati obveznost kliringa, ali po njem, pod pogojem, da na datum njihove sklenitve ali prenovitve obe nasprotni stranki izpolnjujeta pogoje iz točke (a).
Izjema iz pododstavka 1 se uporablja samo:
če sta dve nasprotni stranki s sedežem v Uniji, ki pripadata isti skupini, predhodno pisno obvestili pristojne organe, da nameravata uveljaviti izjemo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih skleneta med seboj. Obvestilo se posreduje najpozneje v 30 koledarskih dneh pred uporabo izjeme. V 30 koledarskih dneh po prejemu obvestila lahko pristojni organ nasprotuje uveljavitvi te izjeme, če transakcije med nasprotnima stranema ne izpolnjujejo pogojev iz člena 3, brez poseganja v pravico pristojnega organa, da nasprotuje po tem obdobju 30 koledarskih dni, kadar pogoji niso več izpolnjeni. Če pride do nesoglasja med pristojnimi organi, lahko ESMA v skladu s svojimi pooblastili iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 tem organom pomaga pri doseganju dogovora;
za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC med dvema nasprotnima strankama, ki pripadata isti skupini in imata sedež v državi članici in v tretji državi, kadar ima nasprotna stranka, ki ima sedež v Uniji, dovoljenje svojega pristojnega organa, da v 30 koledarskih dneh po prejemu obvestila nasprotne stranke s sedežem v Uniji uveljavi izjemo, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz člena 3. Pristojni organ o tej odločitvi obvesti ESMA.
Za ta namen nasprotna stranka postane klirinški član, stranka ali vzpostavi posredne ureditve kliringa s klirinškim članom, pod pogojem, da te ureditve ne povečajo tveganja nasprotne stranke in da zagotovijo, da so premoženje in pozicije nasprotne stranke zaščitene z enakim učinkom kot je opredeljeno v členih 39 in 48.
Klirinški člani in stranke lahko nadzorujejo tveganja, povezana s ponujenimi klirinškimi storitvami.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82 za dopolnitev te uredbe v zvezi z določitvijo pogojev, pod katerimi se tržni pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka štejejo za poštene, razumne, nediskriminatorne in pregledne, na podlagi:
zahtev v zvezi s poštenostjo in preglednostjo pristojbin, cen, politik popustov in drugih splošnih pogodbenih pogojev glede cenika brez poseganja v zaupnost pogodbenih dogovorov s posameznimi nasprotnimi strankami;
dejavnikov, ki predstavljajo razumne tržne pogoje za zagotovitev nepristranskih in razumnih pogodbenih dogovorov;
zahtev, ki spodbujajo klirinške storitve na pošten in nediskriminatoren način ob upoštevanju zadevnih stroškov in tveganj, tako da bodo morebitne razlike v zaračunanih cenah sorazmerne s stroški, tveganji in koristmi, ter
meril, ki klirinškemu članu ali stranki omogočajo nadzorovanje tveganj, povezanih s ponujenimi klirinškimi storitvami.
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti kritih obveznic v zvezi s kritimi obveznicami ali subjekti s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi z listinjenjem, v smislu Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ), pod pogojem, da:
v primeru subjektov s posebnim namenom pri listinjenju subjekt s posebnim namenom pri listinjenju izdaja izključno listinjenja, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 18 in členov 19 do 22 ali 23 do 26 Uredbe (EU) 2017/2402 [uredba o listinjenju];
se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC uporabljajo samo za zavarovanje obrestnih ali valutnih neusklajenosti v okviru kritih obveznic ali listinjenja; in
dogovori v okviru kritih obveznic ali listinjenja ustrezno zmanjšujejo kreditno tveganje nasprotnih strank v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenili subjekti kritih obveznic ali subjekti s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi s kritimi obveznicami ali listinjenjem.
Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do 18. julija 2018.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb(EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 ali (EU) št. 1095/2010.
Člen 4a
Finančne nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa
Kadar finančna nasprotna stranka ne izračuna svojih pozicij ali kadar rezultat tega izračuna presega katerega koli od pragov kliringa, določenega v skladu s točko (b) člena 10(4), finančna nasprotna stranka:
o tem takoj uradno obvesti ESMA in zadevni pristojni organ ter, kadar je ustrezno, navede obdobje, uporabljeno za izračun;
v štirih mesecih po uradnem obvestilu iz točke (a) tega pododstavka vzpostavi klirinške ureditve in
zanjo začne veljati obveznost kliringa iz člena 4 za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se nanašajo na vse razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa, in so sklenjene ali prenovljene po preteku štirih mesecev po datumu uradnega obvestila iz točke (a) tega pododstavka;
Finančna nasprotna stranka mora biti zadevnemu pristojnemu organu sposobna dokazati, da izračun skupne povprečne pozicije ob koncu meseca za 12 zadnjih mesecev ne vodi v sistematično podcenjevanje te pozicije.
Ne glede na prvi pododstavek se za KNPVP in AIS pozicije iz odstavka 1 izračunajo na ravni sklada.
Družbe za upravljanje KNPVP, ki upravljajo več kot en KNPVP, in UAIS, ki upravljajo več kot en AIS, morajo biti sposobne dokazati zadevnemu pristojnemu organu, da izračun pozicij na ravni sklada ne vodi v:
sistematično podcenjevanje pozicij skladov, ki jih upravljajo, ali pozicij upravitelja, in
izogibanje obveznosti kliringa.
Zadevni pristojni organi finančne nasprotne stranke in drugih subjektov znotraj skupine vzpostavijo postopke sodelovanja, s katerimi zagotovijo, da bodo pozicije na ravni skupine ustrezno izračunane.
Člen 5
Postopek v zvezi z obveznostjo kliringa
V šestih mesecih po tem, ko je prejel obvestilo v skladu z odstavkom 1 ali je zaključil postopek za priznanje iz člena 25, ESMA po opravljenem javnem posvetovanju in posvetovanju z ESRB ter po potrebi z nadzornimi organi tretjih držav pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov in ga predloži Komisiji v odobritev, v katerem določi naslednje:
razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega bi morala veljati obveznost kliringa iz člena 4;
datum ali datume, na katerega ali katere začne učinkovati obveznost kliringa, tudi vsakršno postopno uvajanje in kategorije nasprotnih strank, za katere velja ta obveznost.
▼M12 —————
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov v skladu s tem odstavkom ne posega v predhodno določbo glede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6, kot je določeno v členu 95 Direktive 2014/65/EU ( 11 ).
ESMA po prejemu obvestila objavi razpis za razvojne predloge za kliring teh razredov izvedbenih finančnih instrumentov.
V osnutkih regulativnih tehničnih standardov za del iz odstavka 2(a) se zaradi poglavitnega cilja zmanjšanja sistemskega tveganja upoštevajo naslednja merila:
stopnja standardizacije pogodbenih pogojev in operacijskih procesov zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC;
velikost in likvidnost zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC;
razpoložljivost pravičnih, zanesljivih in splošno sprejetih informacij o oblikovanju cen v zadevnem razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC;
ESMA lahko pri oblikovanju navedenih osnutkov regulativnih tehničnih standardov upošteva medsebojno povezanost nasprotnih strank, ki uporabljajo ustrezne razrede izvedenih finančnih instrumentih OTC, pričakovani medsebojni učinek na ravni kreditnega tveganja nasprotnih strank ter učinek na konkurenco v vsej Uniji.
Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, kjer podrobneje določi merila iz točk (a), (b) in (c) iz prvega pododstavka.
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Pri osnutkih regulativnih tehničnih standardov za del iz odstavka 2(b) se upoštevajo naslednja merila:
pričakovana velikost zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC;
ugotovitev, ali se prek več kot ene CNS že opravlja kliring istega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC;
zmožnost zadevnih CNS za obvladovanje pričakovane velikosti in za upravljanje tveganja zaradi kliringa zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC;
vrsta in število nasprotnih strank, ki so aktivne ali za katere se pričakuje, da bodo aktivne na trgu zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC;
čas, ki ga nasprotna stranka, za katero velja obveznost kliringa, potrebuje, da uredi izvedbo kliringa za svoje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC prek CNS;
obvladovanje tveganja ter pravna in operativna zmogljivost tistih nasprotnih strank, ki so aktivne na trgu zadevnega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC in za katere bi veljala obveznost kliringa na podlagi člena 4(1).
Člen 6
Javni register
Register vključuje:
razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki so predmet obveznosti kliringa v skladu s členom 4;
tiste CNS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 17 ali so priznane v skladu s členom 25, in datum izdaje dovoljenja oziroma datum priznanja, pri čemer se navedejo tiste CNS, ki imajo dovoljenje ali so priznane za namen obveznosti kliringa;
datume, od katerih obveznosti kliringa veljajo, tudi pri postopnem izvajanju;
razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki jih je ESMA opredelil v skladu s členom 5(3);
▼M12 —————
CNS, ki ga je ESMA priglasil pristojni organ za namen obveznosti kliringa in datuma izdaje dovoljenja za vsakega izmed njih.
ESMA vsak tak osnutek regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 6a
Uvedba mirovanja obveznosti kliringa
ESMA lahko zahteva, da Komisija za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke uvede mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1), kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
določeni razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC na podlagi meril iz prvega pododstavka člena (5)4 in iz člena 5(5) niso več primerni za centralni kliring;
CNS bo verjetno prenehala opravljati kliring za te določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, kliringa zanje pa brez prekinitve ne more opraviti nobena druga CNS;
mirovanje obveznosti kliringa za te določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke je treba uvesti zato, da se prepreči ali odpravi resna grožnja za finančno stabilnost ali za pravilno delovanje finančnih trgov v Uniji, pri čemer je ta uvedba mirovanja sorazmerna s temi cilji.
Za namene točke (c) prvega pododstavka se ESMA pred vložitvijo zahteve iz prvega pododstavka posvetuje z ESRB in pristojnimi organi, določenimi v skladu s členom 22.
Zahtevi iz prvega pododstavka se priložijo dokazi, da je izpolnjen vsaj eden od v njem navedenih pogojev.
Kadar ESMA meni, da je uvedba mirovanja obveznosti kliringa bistvena sprememba meril za začetek veljavnosti obveznosti trgovanja iz člena 32(5) Uredbe (EU) št. 600/2014, lahko zahteva iz prvega pododstavka tega odstavka vključuje tudi zahtevo za uvedbo mirovanja obveznosti trgovanja iz člena 28(1) in (2) navedene uredbe za iste določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, na katere se nanaša zahteva za uvedbo mirovanja obveznosti kliringa.
ESMA v 48 urah po prejemu zahteve pristojnega organa iz prvega pododstavka tega odstavka in na podlagi razlogov in dokazov, ki jih ta navede oziroma predloži, bodisi zahteva, da Komisija uvede mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1), bodisi zahtevo iz prvega pododstavka tega odstavka zavrne. ESMA pristojni organ obvesti o svoji odločitvi. ESMA morebitno zavrnitev zahteve pristojnega organa pisno obrazloži.
Izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejme v skladu s postopkom iz člena 86(3).
Mirovanje obveznosti trgovanja iz odstavka 5 ima enako začetno obdobje veljavnosti.
Izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejme v skladu s postopkom iz člena 86(3).
ESMA dovolj zgodaj pred koncem obdobja mirovanja iz odstavka 7 tega člena ali obdobja podaljšanja iz prvega pododstavka tega odstavka Komisiji izda mnenje, ali razlogi za mirovanje še vedno obstajajo. Za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena se ESMA posvetuje z ESRB in pristojnimi organi, določenimi v skladu s členom 22. ESMA izvod tega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. To mnenje se ne objavi.
Z izvedbenim aktom, ki podaljšuje mirovanje obveznosti kliringa, se lahko tudi podaljša obdobje mirovanja obveznosti trgovanja iz odstavka 7.
Podaljšanje mirovanja obveznosti trgovanja je veljavno za enako obdobje kot podaljšanje mirovanja obveznosti kliringa.
Člen 6b
Odreditev odložitve obveznosti kliringa v primeru reševanja
Kadar CNS izpolnjuje pogoje iz člena 22 Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ), lahko organ za reševanje CNS, določen na podlagi člena 3(1) navedene uredbe, ali pristojni organ, določen v skladu s členom 22(1) te uredbe, na lastno pobudo ali na zahtevo pristojnega organa, odgovornega za nadzor nad klirinškim članom CNS v postopku reševanja, zahteva, naj Komisija odloži obveznost kliringa iz člena 4(1) te uredbe za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali določeno vrsto nasprotne stranke, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
CNS v postopku reševanja ima dovoljenje za opravljanje kliringa za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa, in za katere se zahteva odlog; in
odložitev obveznosti kliringa za te določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali določeno vrsto nasprotne stranke je treba odrediti, da bi preprečili ali odpravili resno grožnjo za finančno stabilnost ali za pravilno delovanje finančnih trgov v Uniji v povezavi z reševanjem CNS, pri čemer mora biti ta odložitev sorazmerna s temi cilji.
Zahtevku iz prvega pododstavka se priložijo dokazi, da sta pogoja iz točk (a) in (b) navedenega pododstavka izpolnjena.
Organ iz prvega pododstavka o obrazloženem zahtevku uradno obvesti ESMA in ESRB obenem s predložitvijo zahtevka Komisiji.
ESMA predloži obrazložen zahtevek organu iz prvega pododstavka odstavka 1 in ESRB obenem s predložitvijo zahtevka Komisiji.
Komisija pri sprejetju izvedbenega akta iz prvega pododstavka upošteva mnenje iz odstavka 2 tega člena, ki ga je izdal ESMA, cilje reševanja iz člena 21 Uredbe (EU) 2021/23, merila iz člena 5(4) in (5) te uredbe v zvezi z zadevnimi razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC ter potrebo po odlogu za preprečitev ali odpravo resne grožnje za finančno stabilnost ali za pravilno delovanje finančnih trgov v Uniji.
Kadar Komisija zavrne zahtevan odlog, to pisno utemelji organu iz prvega pododstavka odstavka 1, ki je zahteval odreditev odloga, in ESMA. Komisija o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter jima pošlje utemeljitev, predloženo organu iz prvega pododstavka odstavka 1, ki je zahteval odreditev odloga, in ESMA. Te informacije se ne objavijo.
Izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejme v skladu s postopkom iz člena 86(3).
Odlog obveznosti trgovanja iz odstavka 6 ima enako začetno obdobje veljavnosti.
Izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejme v skladu s postopkom iz člena 86(3).
Zahtevku se priložijo dokazi, da sta pogoja iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1 še naprej izpolnjena.
Organ iz prvega pododstavka o obrazloženem zahtevku uradno obvesti ESMA in ESRB obenem s predložitvijo zahtevka Komisiji.
Zahtevek iz prvega pododstavka se ne objavi.
ESMA brez nepotrebnega odlašanja po prejemu uradnega obvestila o zahtevku in po potrebi po posvetovanju z ESRB izda za Komisijo mnenje o tem, ali še veljajo razlogi za odreditev odloga, ob upoštevanju potrebe po preprečitvi ali odpravi resne grožnje za finančno stabilnost ali za pravilno delovanje finančnih trgov v Uniji, ciljev reševanja iz člena 21 Uredbe (EU) 2021/23 ter meril iz člena 5(4) in (5) te uredbe. ESMA izvod tega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. To mnenje se ne objavi.
Z izvedbenim aktom, s katerim se podaljša odložitev obveznosti kliringa, se lahko podaljša tudi odlog obveznosti trgovanja iz odstavka 6.
Podaljšanje odloga obveznosti trgovanja je veljavno za enako obdobje kot podaljšanje odložitve obveznosti kliringa.
Člen 7
Dostop do CNS
CNS z dovoljenjem za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC mediskriminatorno in pregledno sprejme kliring takšnih pogodb, tudi kar zadeva zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pristojbine, povezane z dostopom, ne glede na mesto trgovanja. To zlasti zagotovi, da bo imelo mesto trgovanja pravico do nediskriminatorne obravnave pogodb, s katerimi se trguje na tem mestu trgovanja, kar zadeva:
zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pobota ekonomsko enakovrednih pogodb, če vključitev teh pogodb v postopke realizacije in druge postopke pobota CNS, ki temeljijo na veljavni zakonodaji o insolventnosti, ne bi ogrozila tekočega in pravilnega delovanja, veljavnosti ali izvršljivosti teh postopkov; ter
navzkrižno kritje s povezanimi pogodbami, ki jih obračuna ista CNS na podlagi modela tveganja, skladnega s členom 41.
CNS lahko zahteva, da zadevno mesto trgovanja izpolnjuje operativne in tehnične zahteve CNS, tudi zahteve o obvladovanju tveganja.
Pristojni organ mesta trgovanja in pristojni organ CNS lahko zavrne dostop do CNS, potem ko mesto trgovanja zanj uradno zaprosi, le če bi tak dostop utegnil ogroziti nemoteno in pravilno delovanje trgov ali bi negativno vplival na sistemsko tveganje.
Člen 8
Dostop do mesta trgovanja
Dostop CNS do mesta trgovanja se odobri le, če tak dostop ne zahteva interoperabilnosti ali ne ogroža nemotenega in urejenega delovanja trgov, zlasti zaradi drobitve likvidnosti, in če je mesto trgovanja pripravilo ustrezne mehanizme za preprečevanje takšne drobitve.
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 9
Obveznost poročanja
Obveznost poročanja velja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki:
so bile sklenjene pred 12. februarjem 2014 in so še vedno veljavne na ta dan;
so bile sklenjene 12. februarja 2014 ali pozneje.
Ne glede na člen 3 se obveznost poročanja ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjene znotraj iste skupine, pri katerih je vsaj ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka ali bi štela za nefinančno nasprotno stranko, če bi imela sedež v Uniji, in sicer pod naslednjimi pogoji:
obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidacijo;
za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj ter
nadrejeno podjetje ni finančna nasprotna stranka.
Nasprotne stranke o svoji nameri uveljavljanja izjeme iz tretjega pododstavka uradno obvestijo svoje pristojne organe. Izjema je veljavna, razen če se v treh mesecih po datumu uradnega obvestila obveščeni pristojni organi ne strinjajo, da so pogoji iz tretjega pododstavka izpolnjeni.
Za zagotovitev, da ima finančna nasprotna stranka vse podatke, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svoje obveznosti poročanja, nefinančna nasprotna stranka predloži podrobnosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki sta jih sklenili med sabo, za katere ni razumno pričakovati, da jih finančna nasprotna stranka ima. Nefinančna nasprotna stranka je odgovorna za točnost predloženih podrobnosti.
Ne glede na prvi pododstavek se lahko nefinančne nasprotne stranke, ki so že vložile sredstva v sistem poročanja, odločijo, da bodo podrobnosti svojih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC s finančnimi nasprotnimi strankami sporočale v repozitorij sklenjenih poslov. V tem primeru nefinančne nasprotne stranke pred sporočanjem teh podrobnosti o svoji odločitvi obvestijo finančne nasprotne stranke, s katerimi so sklenile pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC. V tem primeru so nefinančne nasprotne stranke odgovorne, tudi pravno, za sporočanje teh podrobnosti in zagotavljanje njihove točnosti.
Nefinančni nasprotni stranki, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega pododstavka člena 10(1) in ki s subjektom s sedežem v tretji državi sklene pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ni treba poročati na podlagi tega člena in ni pravno odgovorna za poročanje ali zagotavljanje točnosti podrobnosti takih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pod pogojem, da:
bi se ta subjekt iz tretje države štel za finančno nasprotno stranko, če bi imel sedež v Uniji;
je bila pravna ureditev za poročanje, ki velja za ta subjekt iz tretje države, določena za enakovredno na podlagi člena 13 ter
je finančna nasprotna stranka iz tretje države take informacije na podlagi pravne ureditve za poročanje te tretje države sporočila repozitorijem sklenjenih poslov, za katere velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 81(3) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov.
Tedaj ESMA zagotovi, da imajo vsi zadevni subjekti iz člena 81(3) dostop do vseh podrobnosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih potrebujejo za izpolnitev svojih odgovornosti in nalog.
Poročevalec ali njegovi direktorji ali zaposleni ne nosijo nobene odgovornosti, ki izhaja iz razkritja.
Poročila iz odstavka 1 in 3 navedejo vsaj:
stranke pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih in, če se razlikuje, upravičenca do pravic in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe;
glavne značilnosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, vključno z njihovo vrsto, osnovno zapadlostjo, nominalno vrednostjo, ceno in datumom poravnave.
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavkov 1 in 3, ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo:
podatkovne standarde in oblike za informacije, ki jih je treba sporočiti, kar vključuje vsaj:
mednarodne identifikatorje pravnih subjektov (LEI);
mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN);
edinstvene identifikatorje sklenjenega posla (UTI);
metode in ureditve za poročanje;
pogostost poročanja;
datum, do katerega je treba sporočiti podatke o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih.
ESMA pri pripravi teh osnutkov izvedbenih tehničnih standardov upošteva mednarodni razvoj ter standarde, dogovorjene na ravni Unije ali na svetovni ravni, in njihovo skladnost z zahtevami glede poročanja iz člena 4 Uredbe (EU) 2015/2365 ( 14 ) in člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.
ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 10
Nefinančne nasprotne stranke
Kadar nefinančna nasprotna stranka ne izračuna svojih pozicij ali kadar rezultat tega izračuna za enega ali več razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC presega pragove kliringa, določene v skladu s točko (b) prvega pododstavka odstavka 4:
ta nefinančna nasprotna stranka o tem takoj uradno obvesti ESMA in zadevni pristojni organ ter, kadar je ustrezno, navede obdobje, uporabljeno za izračun;
ta nefinančna nasprotna stranka v štirih mesecih po uradnem obvestilu iz točke (a) tega pododstavka vzpostavi klirinške ureditve;
za to nefinančno nasprotno stranko začne veljati obveznost kliringa iz člena 4 v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenimi ali prenovljenimi več kot štiri mesece po uradnem obvestilu iz točke (a) tega pododstavka, ki se nanašajo na kategorije sredstev, za katere rezultat izračuna presega pragove kliringa, ali ki se nanašajo - kadar nefinančna nasprotna stranka ne izračuna svoje pozicije – na kateri koli razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega velja obveznost kliringa.
Nefinančna nasprotna stranka mora biti zadevnemu pristojnemu organu sposobna dokazati, da izračun skupne povprečne pozicije ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ne vodi v sistematično podcenjevanje pozicije.
Za zagotovitev dosledne uporabe tega člena ESMA po posvetovanju z ESRB in drugimi zadevnimi organi oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
merila za določitev tega, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja iz odstavka 3, in
višino pragov kliringa, ki se določijo ob upoštevanju sistemske pomembnosti vsote neto pozicij in izpostavljenosti nasprotne stranke na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC.
Po odprtem javnem posvetovanju ESMA Komisiji do 30. septembra 2012 predloži osnutke regulativnih tehničnih standardov.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
ESMA po posvetovanju z ESRB in drugimi zadevnimi organi redno pregleduje pragove kliringa iz točke (b) prvega pododstavka ter po potrebi in ob upoštevanju zlasti medsebojne povezanosti finančnih nasprotnih strank, predlaga spremembo regulativnih tehničnih standardov v skladu s tem odstavkom.
Temu periodičnemu pregledu se priloži poročilo ESMA o tej zadevi.
Člen 11
Tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih brez kliringa prek CNS
Finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke, ki sklenejo pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu OTC brez kliringa prek CNS, z ustrezno skrbnostjo zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni postopki in ureditve za merjenje, spremljanje in zmanjševanje operativnega tveganja in kreditnega tveganja nasprotne stranke, ki vključujejo vsaj:
pravočasno potrditev pogojev zadevne pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu OTC, kjer je mogoče, v elektronski obliki;
formalizirane postopke, ki so zanesljivi, odporni in preverljivi, za uskladitev portfeljev, upravljanje povezanega tveganja ter hitro prepoznavanje in reševanje sporov med strankami ter spremljanje vrednosti odprtih pogodb.
Transakcije znotraj skupine iz člena 3(2)(a), (b) ali (c), ki jih skleneta nasprotni stranki, ki imata sedež v različnih državah članicah, so na podlagi pozitivne odločitve zadevnih pristojnih organov obeh v celoti ali delno izvzete iz zahteve iz odstavka 3 tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
postopki upravljanja tveganja nasprotnih strank so dovolj zanesljivi, trdni in skladni s kompleksnostjo transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti;
ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšen prenos lastnih sredstev ali odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.
Če pristojni organi v 30 koledarskih dneh po prejemu vloge za izvzetje ne sprejmejo pozitivne odločitve, lahko ESMA v skladu s svojimi pooblastili iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 tem organom pomaga pri doseganju dogovora.
Transakcije znotraj skupine iz člena 3(1), ki jih sklenejo nefinančne nasprotne stranke, ki imajo sedež v različnih državah članicah, so izvzete iz zahteve iz odstavka 3 tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
postopki upravljanja tveganja nasprotnih strank so dovolj zanesljivi, trdni in skladni s kompleksnostjo transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti;
ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšen prenos lastnih sredstev ali odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.
Nefinančne nasprotne stranke o svoji nameri uveljavljanja izjeme obvestijo pristojne organe iz člena 10(5). Izjema je veljavna, razen če se v treh mesecih po datumu obvestila kateri od obveščenih pristojnih organov ne strinja, da so pogoji iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka izpolnjeni.
Transakcije znotraj skupine iz člena 3(2)(a) do (d), ki jih skleneta nasprotna stranka, ki ima sedež v Uniji, in nasprotna stranka s sedežem pod pristojnostjo tretje države, so na podlagi pozitivne odločitve zadevnega pristojnega organa, odgovornega za nadzor nasprotne stranke s sedežem v Uniji, v celoti ali delno izvzete iz zahteve iz odstavka 3 tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
postopki upravljanja tveganja nasprotnih strank so dovolj zanesljivi, trdni in skladni s kompleksnostjo transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti;
ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšen prenos lastnih sredstev ali odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.
Transakcije znotraj skupine iz člena 3(1), ki jih skleneta nefinančna nasprotna stranka, ki ima sedež v Uniji, in nasprotna stranka s sedežem pod pristojnostjo tretje države, so izvzete iz zahteve iz odstavka 3 tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
postopki upravljanja tveganja nasprotnih strank so dovolj zanesljivi, trdni in skladni s kompleksnostjo transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti;
ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšen prenos lastnih sredstev ali odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.
Nefinančna nasprotna stranka o svoji nameri uveljavitve izjeme obvesti pristojne organe iz člena 10(5). Izjema je veljavna, razen če se v treh mesecih po datumu obvestila kateri od obveščenih pristojnih organov ne strinja, da so pogoji iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka izpolnjeni.
Transakcije znotraj skupine iz člena 3(1), ki jih skleneta nefinančna nasprotna stranka in finančna nasprotna stranka, ki imata sedež v različnih državah članicah, so na podlagi pozitivne odločitve zadevnega pristojnega organa, odgovornega za nadzor finančne nasprotne stranke, v celoti ali delno izvzete iz zahteve iz odstavka 3 tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
postopki upravljanja tveganja nasprotnih strank so dovolj zanesljivi, trdni in skladni s kompleksnostjo transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti;
ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšen prenos lastnih sredstev ali odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.
Zadevni pristojni organ, odgovoren za nadzor finančne nasprotne stranke, o vseh takih odločitvah obvesti pristojni organ iz člena 10(5). Izjema je veljavna, razen če se obveščeni pristojni organ ne strinja glede izpolnjevanja pogojev iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka. Če pride do nesoglasja med pristojnimi organi, lahko ESMA v skladu s svojimi pooblastili iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 tem organom pomaga pri doseganju dogovora.
Pristojni organ obvesti ESMA o vseh odločitvah, sprejetih v skladu z odstavki 6, 8 ali 10, ali obvestilih, prejetih v skladu z odstavki 7, 9 ali 10, in mu pošlje podrobne podatke o zadevni transakciji znotraj skupine.
Da se zagotovi dosledno izvajanje tega člena, ESMA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:
postopke in ureditve iz odstavka 1;
tržne pogoje, ki preprečujejo vrednotenje po tekočih tržnih cenah, in merila za uporabo notranjega modela iz odstavka 2;
podrobne informacije o izvzetih transakcijah znotraj skupine, ki jih je treba vključiti v obvestilo iz odstavkov 7, 9 in 10;
podrobne informacije o izvzetih transakcijah znotraj skupine iz odstavka 11;
pogodbe, za katere velja, da imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji ali primere, ko je potrebno ali primerno preprečiti izogibanje kateri koli določbi te uredbe, kot določa odstavek 12.
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Za zagotovitev enotne uporabe tega člena evropski nadzorni organi pripravijo skupne osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:
postopke upravljanja tveganja, vključno z ravnmi in vrsto ureditve zavarovanja in ločevanja iz odstavka 3;
nadzorne postopke, ki zagotavljajo začetno in tekočo potrditev teh postopkov upravljanja tveganja;
postopke, ki jih nasprotne stranke in ustrezni pristojni organi uporabljajo, ko uveljavljajo izjeme iz odstavkov 6 do 10;
veljavna merila iz odstavkov 5 do 10, vključno zlasti z določitvijo, kaj se šteje za dejansko ali pravno oviro za takojšen prenos lastnih sredstev in odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.
Raven in vrsta zahtevanega zavarovanja v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti kritih obveznic v zvezi s kritimi obveznicami ali subjekt s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi z listinjenjem v smislu te uredbe ter ki izpolnjujejo pogoje iz člena 4(5) te uredbe in zahteve iz člena 18 in členov 19 do 22 ali 23 do 26 Uredbe (EU) 2017/2402 [uredba o listinjenju], se določita ob upoštevanju vseh morebitnih ovir pri izmenjavi zavarovanja v zvezi z obstoječimi dogovori o zavarovanju v okviru kritih obveznic ali listinjenja.
Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov, razen tistih iz točke (aa) prvega pododstavka, Komisiji predložijo do 18. julija 2018.
EBA v sodelovanju z ESMA in EIOPA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz točke (aa) prvega pododstavka Komisiji predloži do 18. junija 2020.
Odvisno od pravne narave nasprotne stranke se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 ali (EU) št. 1095/2010.
Člen 12
Kazni
Države članice do 17. februarja 2013 obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 1. Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.
Člen 13
Mehanizmi za preprečevanje podvajanja in nasprotujočih si pravil
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da so pravne, nadzorne in izvršilne ureditve tretje države:
enakovredne ureditvam, določenim v tej uredbi iz členov 4, 9, 10 in 11;
zagotavljajo zaščito poslovne skrivnosti, ki je enakovredna tisti iz te uredbe, in
uporabljajo in izvršujejo učinkovito, enakopravno in brez izkrivljanja konkurence, tako da zagotavljajo učinkovit nadzor in izvrševanje v tej tretji državi.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2).
Člen 13a
Spremembe obstoječih pogodb za namen izvajanja reform referenčnih vrednosti
Odstavka 1 in 2 se uporabljata samo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, katerih sprememba ali prenovitev:
je potrebna za namen nadomestitve za referenčno vrednost v okviru reform referenčnih vrednosti;
ne spremeni ekonomske vsebine ali dejavnika tveganja, ki ga predstavlja sklic na referenčno vrednost v taki pogodbi, in
ne zajame drugih sprememb katerega koli pravnega pogoja te pogodbe, ki se ne nanaša na sklicevano referenčno vrednost, in tako morebiti spreminja pogodbo tako, da jo je treba dejansko šteti za novo pogodbo.
NASLOV III
IZDAJA DOVOLJENJA CNS IN NADZOR NAD CNS
POGLAVJE 1
Pogoji za pridobitev dovoljenja in postopki za izdajo dovoljenja CNS
Člen 14
Izdaja dovoljenja CNS
CNS takoj uradno obvesti pristojni organ o kakršnih koli pomembnih spremembah, ki vplivajo na pogoje za pridobitev dovoljenja.
Člen 15
Širitev dejavnosti in storitev
Za razširitev dovoljenja se uporabi postopek, določen v členu 17.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 2. januarja 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 16
Kapitalske zahteve
EBA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 17
Postopek za izdajo in zavrnitev dovoljenja
Pristojni organ CNS ustrezno upošteva mnenje kolegija, sprejeto v skladu s členom 19. Kadar se pristojni organ CNS ne strinja s pozitivnim mnenjem kolegija, v svoji odločitvi v celoti utemelji in obrazloži vsakršno občutno odstopanje od tega pozitivnega mnenja.
CNS ne dobi dovoljenja, kadar vsi člani kolegija, razen organov države članice, kjer ima CNS sedež, soglasno sprejmejo skupno mnenje, v skladu s členom 19(1), da CNS ne bi smela dobiti dovoljenja. V tem mnenju je v pisni obliki v celoti in podrobno utemeljeno, zakaj je kolegij mnenja, da zahteve iz te uredbe ali druge zakonodaje Unije niso izpolnjene.
Kadar skupnega mnenja, kakor je navedeno v tretjem pododstavku, ni bilo mogoče sprejeti soglasno in kadar dvotretjinska večina članov kolegija poda negativno mnenje, lahko kateri koli zadevni pristojni organ na podlagi dvotretjinske večine članov kolegija zadevo preda ESMA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v 30 koledarskih dneh po sprejetju negativnega mnenja.
V predani odločitvi mora biti v celoti in podrobno utemeljeno, zakaj so posamezni člani kolegija mnenja, da zahteve iz te uredbe ali drugih delov zakonodaje Unije niso izpolnjene. V takšnem primeru pristojni organ CNS odloži svojo odločitev glede dovoljenja in počaka na odločitev glede dovoljenja, ki jo ESMA lahko sprejme v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010. Pristojni organ sprejme odločitev v skladu z odločitvijo ESMA. Po izteku tridesetdnevnega roka iz četrtega pododstavka se zadeva ne more predati ESMA.
Kadar vsi člani kolegija, razen organov države članice, kjer ima CNS sedež, soglasno sprejmejo skupno mnenje, v skladu s členom 19(1), da se CNS ne bi smelo izdati dovoljenje, lahko pristojni organ CNS zadevo preda ESMA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Pristojni organ države članice, kjer ima CNS sedež, odločitev pošlje drugim zadevnim pristojnim organom.
ESMA lahko na zahtevo katerega koli člana kolegija ali na lastno pobudo ter po tem, ko je obvestil pristojni organ CNS, preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.
Člen 18
Kolegij
Kolegij sestavljajo:
predsednik ali kateri koli neodvisni član nadzornega obora za CNS iz točk (a) in (b) člena 24a(2);
pristojni organ CNS;
pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov CNS s sedežem v treh državah članicah, ki v obdobju enega leta na zbirni osnovi skupaj največ prispevajo v jamstveni sklad CNS iz člena 42 te uredbe, po potrebi vključno z ECB v okviru nalog, ki zadevajo bonitetni nadzor kreditnih institucij v okviru enotnega nadzornega mehanizma in so nanjo prenesene v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 ( 15 );
pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov CNS, razen tistih iz točke (c), s soglasjem pristojnega organa CNS. Ti pristojni organi od pristojnega organa CNS zahtevajo soglasje za njihovo udeležbo na kolegiju, zahtevo pa utemeljijo z oceno učinka, ki bi ga finančne težave CNS lahko imele na finančno stabilnost njihove države članice. Če pristojni organ CNS zahteve ne odobri, predloži celovito in podrobno pisno obrazložitev;
pristojni organi, odgovorni za nadzor mest trgovanja, za katere dela CNS;
pristojni organi, ki nadzorujejo CNS, s katerimi so bili sklenjeni dogovori o interoperabilnosti;
pristojni organi, ki nadzorujejo centralne registre vrednostnih papirjev, s katerimi je povezan CNS;
zadevne članice ESCB, odgovorne za nadzor nad CNS, in zadevne članice ESCB, odgovorne za nadzor CNS, s katerimi so bili sklenjeni dogovori o interoperabilnosti;
centralne banke, ki izdajajo najpomembnejše valute Unije za finančne instrumente, pri katerih se opravi kliring;
centralne banke, ki izdajajo valute Unije za finančne instrumente, katerih kliring opravljajo ali bodo opravile CNS, razen tistih iz točke (h), s soglasjem pristojnega organa CNS. Te centralne banke od pristojnega organa CNS zahtevajo soglasje za njihovo udeležbo na kolegiju, zahtevo pa utemeljijo z oceno učinka, ki bi ga finančne težave CNS lahko imele na valuto, ki jo izdajajo. Če pristojni organ CNS zahteve ne odobri, predloži celovito in podrobno pisno obrazložitev.
Pristojni organ CNS na svojem spletnem mestu objavi seznam članov kolegija. Pristojni organ CNS posodablja ta seznam brez nepotrebnega odlašanja po vsaki spremembi sestave kolegija. Pristojni organ CNS v 30 koledarskih dneh od ustanovitve kolegija ali spremembe njegove sestave priglasi ta seznam ESMA. Po prejemu priglasitve s strani pristojnega organa CNS ESMA na svojem spletnem mestu brez nepotrebnega odlašanja objavi seznam članov tega kolegija.
Kolegij brez poseganja v odgovornosti pristojnih organov po tej uredbi zagotavlja:
pripravo mnenja iz člena 19;
izmenjavo informacij, vključno z zahtevami za informacije, v skladu s členom 84;
dogovor o prostovoljnem poverjanju nalog med člani;
usklajevanje programov nadzorstvenih pregledov na podlagi ocene tveganja CNS, in
določitev postopkov in kriznih načrtov v primeru izrednih razmer v skladu s členom 24.
Da se olajša opravljanje nalog, dodeljenih kolegijem na podlagi prvega pododstavka, imajo lahko člani kolegija iz odstavka 2 pravico prispevati k oblikovanju dnevnega reda sej kolegija, zlasti tako, da nanj dodajo točke.
Ta dogovor določa praktične ureditve delovanja kolegija, vključno s podrobnimi pravili o:
postopkih glasovanja iz člena 19(3);
postopkih oblikovanja dnevnega reda sej kolegija;
pogostosti sej kolegija;
obliki in obsegu informacij, ki jih mora pristojni organ CNS predložiti članom kolegija, zlasti informacij, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 21(4);
ustreznih minimalnih časovnih okvirih, v katerih člani kolegija ocenijo zadevno dokumentacijo;
načinih komunikacije med člani kolegija.
Dogovor lahko določa tudi naloge, ki se zaupajo pristojnemu organu CNS ali drugemu članu kolegija.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 2. januarja 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 19
Mnenje kolegija
Kolegij v 30 koledarskih dneh po prejemu poročila in na podlagi njegovih ugotovitev sprejme skupno mnenje, v katerem ugotovi, ali CNS vlagateljica izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe.
Brez poseganja v četrti pododstavek člena 17(4) in če ne sprejme skupnega mnenja v skladu z drugim pododstavkom, kolegij v enakem roku sprejme večinsko mnenje.
Kadar kolegij lahko da mnenje, lahko katera koli centralna banka izdajateljica, ki je članica kolegija v skladu s točkama (h) in (i) člena 18(2), sprejme priporočila o valuti, ki jo izdaja.
V kolegijih, ki jih sestavlja do vključno 12 članov, lahko glasujeta največ dva člana kolegija iz iste države članice, vsak član z glasovalno pravico pa ima po en glas. V kolegijih, ki jih sestavlja več kot 12 članov, lahko glasujejo največ trije člani iz iste države članice, vsak član z glasovalno pravico pa ima po en glas.
Kadar je v skladu s točkama (c) in (h) člena 18(2) članica kolegija ECB, ima dva glasova.
Člani kolegija iz točk (a), (ca) in (i) člena 18(2) nimajo pravice glasovati o mnenjih kolegija.
Člen 20
Odvzem dovoljenja
Pristojni organ CNS brez poseganja v člen 22(3) odvzame dovoljenje, kadar CNS:
ne uporabi dovoljenja v 12 mesecih, če se mu izrecno odreče ali če v predhodnih šestih mesecih ne opravi nobene storitve ali ne izvede nobene dejavnosti;
pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;
ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi ji je bilo dovoljenje izdano, in v določenem časovnem okviru ni sprejela popravnih ukrepov, ki jih je zahteval pristojni organ CNS;
resno in sistematično krši katere koli zahteve iz te uredbe.
Člen 21
Pregled in ocena
V CNS se izvajajo inšpekcijski pregledi na kraju samem. Pristojni organ lahko na zahtevo ESMA povabi njegovo osebje, da sodeluje pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem.
Pristojni organ lahko EMA posreduje vse informacije, ki jih prejme od CNS med inšpekcijskimi pregledi na kraju samem ali v zvezi z njimi.
POGLAVJE 2
Nadzor in pregled nad delovanjem CNS
Člen 22
Pristojni organ
Če država članica imenuje več kot en pristojni organ, jasno opredeli njihove vloge in imenuje en sam organ, ki je odgovoren za usklajevanje sodelovanja in izmenjavo informacij s Komisijo, ESMA, pristojnimi organi drugih držav članic, EBA in zadevnimi članicami ESCB v skladu s členi 23, 24, 83 in 84.
Ti ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, vključujejo pa lahko tudi zahteve po popravnem ukrepu v danem časovnem okviru.
POGLAVJE 3
Sodelovanje
Člen 23
Sodelovanje med organi
Člen 23a
Sodelovanje med pristojnimi organi in ESMA pri nadzoru nad CNS, ki imajo dovoljenje
Pristojni organi lahko osnutke odločitev predložijo ESMA tudi pred sprejetjem drugega akta ali ukrepa v skladu z njihovimi dolžnostmi iz člena 22(1).
Kadar je iz osnutka odločitve, predloženega ESMA v skladu z odstavkom 2, razvidno pomanjkanje konvergence ali usklajenosti pri uporabi te uredbe, ESMA izda smernice ali priporočila, da bi spodbudila ustrezno doslednost ali usklajenost pri uporabi te uredbe na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 24
Izredne razmere
Pristojni organ CNS ali kateri koli drug zadevni organ brez nepotrebnega odlašanja obvesti ESMA, kolegij, zadevne članice ESCB in druge zadevne organe o morebitnih izrednih razmerah, povezanih s CNS, vključno z razvojem dogodkov na finančnih trgih, ki bi lahko negativno vplivale na likvidnost trga, transmisijo denarne politike, nemoteno delovanje plačilnih sistemov ali stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri ima sedež CNS ali eden izmed njenih klirinških članov.
POGLAVJE 3A
Nadzorni odbor za CNS
Člen 24a
Nadzorni odbor za CNS
Nadzorni odbor za CNS sestavljajo:
predsednik, ki ima glasovalno pravico;
dva neodvisna člana, ki imata glasovalno pravico;
pristojni organi držav članic iz člena 22 te uredbe s CNS z dovoljenjem, ki imajo glasovalno pravico; kadar je država članica določila več pristojnih organov, se lahko vsak od teh pristojnih organov zadevne države članice odloči, da bo imenoval predstavnika za namene sodelovanja iz te točke, vendar pa se pri postopku glasovanja iz člena 24c predstavniki zadevne države članice skupaj štejejo za enega člana z glasovalno pravico;
naslednje centralne banke izdajateljice:
kadar se nadzorni odbor za CNS sestane v zvezi s CNS iz tretjih držav, kar zadeva pripravo vseh odločitev, ki se nanašajo na člene iz odstavka 10 tega člena v zvezi s CNS stopnje 2 in na člen 25(2a), centralne banke izdajateljice iz točke (f) člena 25(3), ki so zahtevale članstvo v nadzornem odboru za CNS iz tretjih držav in ki nimajo glasovalne pravice;
kadar se nadzorni odbor za CNS sestane v zvezi s CNS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14, v kontekstu razprav o točki (b) in podtočki (iv) točke (c) odstavka 7 tega člena, centralne banke, ki izdajajo valute Unije za finančne instrumente, za katere kliring opravlja CNS z dovoljenjem, ki so zahtevale članstvo v odboru za konvergenco nadzora in ki nimajo glasovalne pravice.
Članstvo za namene podtočk (i) in (ii) se odobri avtomatično na podlagi enkratne pisne zahteve, naslovljene na predsednika.
Pred imenovanjem predsednika in neodvisnih članov nadzornega odbora za CNS in najpozneje en mesec po tem, ko jih je izbral odbor nadzornikov, ki Evropskemu parlamente pošlje svoj seznam kandidatov, ki so v ožjem izboru, pripravljen ob upoštevanju načela uravnotežene zastopanosti spolov, Evropski parlament zasliši izbrane kandidate ter jih nato potrdi ali zavrne.
Kadar predsednik ali kateri od neodvisnih članov nadzornega odbora za CNS ne izpolnjuje več pogojev, zahtevanih za opravljanje svojih nalog, ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme izvedbeni sklep, s katerim ga odstavi s položaja. Svet odloča s kvalificirano večino.
Evropski parlament ali Svet lahko Komisijo obvestita, da so pogoji za odstavitev predsednika, podpredsednika ali neodvisnega člana nadzornega odbora za CNS s položaja po njunem mnenju izpolnjeni, na kar Komisija poda svoj odgovor.
Mandat predsednika in neodvisnih članov nadzornega odbora za CNS traja pet let in ga je mogoče enkrat podaljšati.
Države članice, institucije ali organi Unije in noben drug javni ali zasebni organ ne smejo poskušati vplivati na predsednika in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS pri opravljanju njihovih nalog.
V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 Uredbe (EU) št. 1095/2010 predsednika in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravnajo pošteno in diskretno.
V zvezi s CNS, ki imajo dovoljenje ali so zanj zaprosile v skladu s členom 14 te uredbe, nadzorni odbor za CNS za namene člena 23a(1) te uredbe pripravlja odločitve in izvaja naloge, zaupane ESMA v členu 23a(3) te uredbe in v naslednjih točkah:
vsaj enkrat letno v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izvede analizo medsebojnega strokovnega pregleda nadzornih dejavnosti vseh pristojnih organov v zvezi z izdajo dovoljenja CNS in nadzorom nad njimi;
vsaj enkrat letno v skladu s členom 32(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 sproži in usklajuje ocenjevanje prilagodljivosti CNS na neugoden razvoj razmer na trgu, pri čemer po možnosti upošteva skupni učinek ureditve za sanacijo in reševanje CNS na finančno stabilnost Unije;
spodbuja redno izmenjavo in razpravo med pristojnimi organi, določenimi v skladu s členom 22(1) te uredbe, v zvezi z:
zadevnimi nadzornimi dejavnostmi in odločitvami, ki so jih pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo sprejeli pristojni organi iz člena 22 ter zadevajo izdajo dovoljenja CNS, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, in nadzor nad njimi;
osnutki odločitev, ki jih je pristojni organ predložil ESMA v skladu s prvim pododstavkom člena 23a(2);
osnutki odločitev, ki jih je pristojni organ prostovoljno predložil ESMA v skladu z drugim pododstavkom člena 23a(2);
ustreznim razvojem dogodkov na trgu, vključno z okoliščinami ali dogodki, ki vplivajo oziroma bodo verjetno vplivali na bonitetno ali finančno stabilnost ali na prožnost CNS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14, ali njihovih klirinških članov;
je seznanjen z vsemi mnenji in priporočili, ki jih sprejmejo kolegiji v skladu s členom 19 te uredbe, in o njih razpravlja, s čimer prispeva k doslednemu in usklajenemu delovanju kolegijev ter spodbuja skladnost pri uporabi te uredbe med njimi.
Za namene točk (a) do (d) prvega pododstavka pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja predložijo ESMA vse ustrezne informacije in dokumentacijo.
Nadzorni odbor za CNS lahko poleg tega:
na podlagi svojih dejavnosti v skladu s točkami (a) do (d) odstavka 7 od odbora nadzornikov zahteva, naj preuči, ali je sprejetje smernic, priporočil in mnenj s strani ESMA potrebno za odpravo pomanjkanja konvergence in usklajenosti pri uporabi te uredbe med pristojnimi organi in kolegiji. Odbor nadzornikov take zahteve ustrezno upošteva in nanje odgovori;
odboru nadzornikov predloži mnenja o odločitvah, ki bodo sprejete v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1095/2010 – razen o odločitvah iz členov 17 in 19 navedene uredbe – in se nanašajo na naloge, ki so bile prenesene na pristojne organe iz člena 22 te uredbe.
Nadzornemu odboru za CNS pomaga namensko osebje ESMA, ki ima zadostno znanje, spretnosti in izkušnje, da:
pripravi njegove seje;
pripravi analize, potrebne za izvajanje nalog nadzornega odbora za CNS;
ga podpira pri mednarodnem sodelovanju na upravni ravni.
Člen 24b
Posvetovanje s centralnimi bankami izdajateljicami
Člen 24c
Sprejemanje odločitev v nadzornem odboru za CNS
Nadzorni odbor za CNS sprejema odločitve z navadno večino članov, ki imajo glasovalno pravico. Pri neodločenem izidu glasovanja je odločilen glas predsednika.
Člen 24d
Sprejemanje odločitev v odboru nadzornikov
Kadar nadzorni odbor za CNS odboru nadzornikov predloži osnutke odločitev na podlagi členov 25(2), 25(2a), 25(2b), 25(2c), 25(5), 25p, 85(6) in 89(3b) te uredbe, poleg tega pa le za CNS stopnje 2 v skladu s členi 41, 44, 46, 50 in 54 te uredbe, odbor nadzornikov odloča o navedenih osnutkih odločitev v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v 10 delovnih dneh.
Kadar nadzorni odbor za CNS odboru nadzornikov predloži osnutke odločitev na podlagi členov, ki niso navedeni v prvem pododstavku, odbor nadzornikov o navedenih osnutkih odločitev odloča v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v treh delovnih dneh.
Člen 24e
Odgovornost
POGLAVJE 4
Odnosi s tretjimi državami
Člen 25
Priznanje CNS iz tretje države
ESMA po posvetovanju z organi iz odstavka 3 lahko prizna CNS, ki ima sedež v tretji državi in je zaprosila za priznanje, da bi smela opravljati nekatere klirinške storitve ali dejavnosti, kadar:
je Komisija sprejela izvedbeni akt v skladu z odstavkom 6;
CNS ima v zadevni tretji državi dovoljenje in je predmet učinkovitega nadzora in izvrševanja, kar zagotavlja popolno upoštevanje tam veljavnih bonitetnih zahtev;
sklenjeni so dogovori o sodelovanju v skladu z odstavkom 7;
ima CNS sedež ali dovoljenje v tretji državi, za katero je Komisija v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ) ugotovila, da se ne šteje, da ima strateške pomanjkljivosti v svoji nacionalni ureditvi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki bi bistveno ogrožale finančni sistem Unije;
se za CNS ne ugotovi, da je sistemsko pomembna oziroma da bo verjetno postala sistemsko pomembna v skladu z odstavkom 2a in je zato CNS stopnje 1.
ESMA po posvetovanju z ESRB in centralnimi bankami izdajateljicami iz točke (f) odstavka 3 ugotovi, ali je CNS iz tretje države sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic oziroma bo to verjetno postala (CNS stopnje 2), pri čemer upošteva vsa naslednja merila:
naravo, obseg in kompleksnost poslovanja CNS v Uniji in zunaj nje, kolikor bi njeno poslovanje lahko sistemsko vplivalo na Unijo ali eno ali več njenih držav članic, vključno s:
skupno vrednostjo transakcij, katerih kliring je opravila, in vrednostjo teh transakcij po posameznih valutah Unije ali skupno izpostavljenostjo CNS, ki opravlja klirinške dejavnosti, do njenih klirinških članov ter, kolikor so informacije o tem na voljo, njihovih strank in posrednih strank s sedežem v Uniji, tudi kadar so države članice katero koli od teh oseb na podlagi člena 131(3) Direktive 2013/36/EU določile za druge sistemsko pomembne institucije (DSPI); ter
profilom tveganja CNS, med drugim kar zadeva pravno, operativno in poslovno tveganje;
učinek, ki bi ga propad ali težave CNS imele na:
finančne trge, med drugim na likvidnost trgov, na katerih deluje;
finančne institucije;
širši finančni sistem ali
finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic;
strukturo klirinškega članstva CNS, vključno – kolikor so te informacije na voljo – s strukturo mreže njenih strank in posrednih strank njenih klirinških članov s sedežem v Uniji;
obseg, v katerem so alternativne klirinške storitve, ki jih opravljajo druge CNS, dosegljive v okviru finančnih instrumentov, izraženih v valutah Unije, za klirinške člane, ter, kolikor so te informacije na voljo, njihove stranke in posredne stranke s sedežem v Uniji;
razmerja, medsebojne odvisnosti ali druge vzajemne povezave CNS z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, drugimi finančnimi institucijami in širšim finančnim sistemom, kolikor je verjetno, da bi to vplivalo na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic.
Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82 za podrobnejšo opredelitev meril iz prvega pododstavka do 2. januarja 2021.
Brez poseganja v postopek priznavanja ESMA po izvedbi ocene iz prvega pododstavka v 30 delovnih dneh po tem, ko ugotovi, da je vloga zadevne CNS popolna, v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4 CNS vlagateljico obvesti, ali šteje za CNS stopnje 1 ali ne.
Kadar ESMA v skladu z odstavkom 2a ugotovi, da je CNS sistemsko pomembna oziroma bo to verjetno postala (CNS stopnje 2), jo prizna za opravljanje določenih klirinških storitev ali dejavnosti, le če so poleg pogojev iz točk (a) do (d) odstavka 2 izpolnjeni naslednji pogoji:
CNS ob priznanju in po njem stalno izpolnjuje zahteve, določene v členu 16 ter naslovih IV in V. Kar zadeva njeno skladnost s členi 41, 44, 46, 50 in 54, se ESMA posvetuje s centralnimi bankami izdajateljicami iz točke (f) odstavka 3 v skladu s postopkom, določenim v členu 24b(1). ESMA v skladu s členom 25a upošteva, v kolikšni meri je izpolnjevanje navedenih zahtev s strani CNS skladno z njenim izpolnjevanjem primerljivih zahtev, ki veljajo v tretji državi;
centralne banke izdajateljice iz točke (f) odstavka 3 so ESMA v 30 delovnih dneh po ugotovitvi, da CNS iz tretje države ni CNS stopnje 1, v skladu z odstavkom 2a, ali na podlagi pregleda v skladu z odstavkom 5 predložile pisno potrditev, da CNS izpolnjuje naslednje zahteve, ki so jih navedene centralne banke izdajateljice lahko naložile pri izvajanju njihovih nalog na področju denarne politike:
predložiti vse informacije, ki jih lahko zahteva centralna banka izdajateljica, na njeno obrazloženo zahtevo, če ESMA teh informacij ni pridobil na drug način;
v celoti in ustrezno sodelovati s centralno banko izdajateljico v okviru ocene prožnosti CNS v zvezi z neugodnim razvojem dogodkov na trgu, izvedene v skladu s členom 25b(3);
v skladu z ustreznimi merili za dostop in zahtevami odpreti nočni depozitni račun pri centralni banki izdajateljici ali priglasiti namero o njegovem odprtju;
izpolnjevati zahteve, ki jih v izjemnih situacijah uporabljajo centralne banke izdajateljice, v okviru svojih pristojnosti za odpravo začasnih sistemskih likvidnostnih tveganj, ki vplivajo na transmisijo denarne politike ali nemoteno delovanje plačilnih sistemov ter so povezana z nadzorom likvidnostnega tveganja, zahtevami po kritju, zavarovanjem s premoženjem, ureditvami poravnave ali dogovori o interoperabilnosti.
Zahteve iz podtočke (iv) zagotavljajo učinkovitost, stabilnost in prožnost CNS ter so usklajene z zahtevami iz člena 16 in naslovov IV in V te uredbe.
Uporaba zahtev iz podtočke (iv) je pogoj za priznanje za omejeno obdobje do šest mesecev. Kadar ob koncu tega obdobja centralna banka izdajateljica meni, da se izjemna situacija nadaljuje, se lahko uporaba zahtev za namene priznanja enkrat podaljša za dodatno obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev.
Centralna banka izdajateljica pred naložitvijo ali podaljšanjem uporabe zahtev iz podtočke (iv) obvesti ESMA, ostale centralne banke izdajateljice iz točke (f) odstavka 3 in člane kolegija za CNS iz tretjih držav ter jim pojasni, kakšni bodo učinki zahtev, ki jih namerava naložiti, na učinkovitost, stabilnost in prožnost CNS, ter utemelji, zakaj so te zahteve potrebne in sorazmerne za zagotovitev transmisije denarne politike ali nemotenega delovanja plačilnih sistemov v zvezi z valuto, ki jo izdaja. ESMA centralni banki izdajateljici predloži mnenje v 10 delovnih dneh po posredovanju osnutka zahteve ali osnutka podaljšanja. V izrednih razmerah navedeno obdobje ne presega 24 ur. ESMA v svojem mnenju upošteva zlasti učinke naloženih zahtev na učinkovitost, stabilnost in prožnost CNS. Druge centralne banke izdajateljice iz točke (f) odstavka 3 lahko mnenje predložijo v enakem roku. Centralna banka izdajateljica po izteku obdobja za posvetovanje ustrezno upošteva spremembe, ki so jih v mnenjih predlagali ESMA ali centralne banke izdajateljice iz točke (f) odstavka 3.
Centralna banka izdajateljica prav tako obvesti Evropski parlament in Svet pred podaljšanjem uporabe zahtev iz podtočke (iv).
Centralna banka izdajateljica ves čas sodeluje z ESMA in ostalimi centralnimi bankami izdajateljicami iz točke (f) odstavka 3 in z njimi izmenjuje informacije v zvezi z zahtevami iz podtočke (iv), zlasti v zvezi z oceno sistemskih likvidnostnih tveganj in učinkov naloženih zahtev na učinkovitost, stabilnost in prožnost CNS.
Kadar centralna banka izdajateljica naloži katero koli od zahtev iz te točke po priznanju CNS stopnje 2, se izpolnjevanje vsake take zahteve šteje kot pogoj za priznanje, centralne banke izdajateljice pa ESMA v 90 delovnih dneh predložijo pisno potrditev, da CNS zahtevo izpolnjuje.
Kadar centralna banka izdajateljica v navedenem roku ESMA ne predloži pisne potrditve, lahko ESMA to zahtevo šteje za izpolnjeno;
CNS je ESMA predložila:
pisno izjavo, ki jo je podpisal njen zakoniti zastopnik in v kateri je izraženo brezpogojno soglasje:
obrazloženo pravno mnenje neodvisnega pravnega strokovnjaka, ki potrjuje, da je predloženo soglasje veljavno in izvršljivo v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo;
CNS je izvedla vse potrebne ukrepe in vzpostavila vse potrebne postopke, da zagotovi učinkovito izpolnjevanje zahtev iz točk (a) in (c);
Komisija ni sprejela izvedbenega akta v skladu z odstavkom 2c.
ESMA lahko po posvetovanju z ESRB in v soglasju s centralnimi bankami izdajateljicami iz točke (f) odstavka 3 v skladu s členom 24b(3) ter sorazmerno s stopnjo sistemskega pomena CNS v skladu z odstavkom 2a tega člena na podlagi celovito obrazložene ocene sklene, da so CNS oziroma nekatere njene klirinške storitve tako sistemsko pomembne, da CNS ne bi smela biti priznana za opravljanje nekaterih klirinških storitev ali dejavnosti. Soglasje centralne banke izdajateljice se nanaša le na valuto, ki jo izdaja, in ne na celotno priporočilo iz drugega pododstavka tega odstavka. ESMA v svoji oceni tudi:
pojasni, na kakšen način izpolnjevanje pogojev iz odstavka 2b ne bi v zadostni meri odpravilo tveganja za finančno stabilnost v Uniji ali v eni ali več njenih državah članicah;
opiše lastnosti klirinških storitev, ki jih opravlja CNS, vključno z zahtevami glede likvidnosti in fizične poravnave, povezanimi z opravljanjem takšnih storitev;
zagotovi kvantitativno tehnično oceno stroškov in koristi ter posledic odločitve, da se CNS ne prizna za opravljanje nekaterih klirinških storitev ali dejavnosti, ob upoštevanju:
obstoja morebitnih alternativnih nadomestkov za opravljanje zadevnih klirinških storitev v ustreznih valutah za klirinške člane in, kolikor so te informacije na voljo, za njihove stranke in posredne stranke s sedežem v Uniji;
morebitnih posledic vključitve odprtih pogodb, ki jih ima CNS, v področje uporabe izvedbenega akta.
ESMA na podlagi svoje ocene Komisiji priporoči, naj sprejme izvedbeni akt, s katerim potrdi, da ta CNS ne bi smela biti priznana za opravljanje nekaterih klirinških storitev ali dejavnosti.
Komisija ima na voljo najmanj 30 delovnih dni, da oceni priporočilo ESMA.
Po predložitvi priporočila iz drugega pododstavka lahko Komisija kot zadnjo možnost sprejme izvedbeni akt, v katerem določi:
da lahko ta CNS iz tretje države po prilagoditvenem obdobju, ki ga Komisija določi v skladu s točko (b) tega pododstavka, opravlja nekatere ali vse svoje klirinške storitve za klirinške člane in mesta trgovanja s sedežem v Uniji šele potem, ko ima za to dovoljenje v skladu s členom 14;
ustrezno prilagoditveno obdobje za CNS, njene klirinške člane in njihove stranke. Prilagoditveno obdobje ni daljše od dveh let in ga je mogoče podaljšati samo enkrat za dodatnih šest mesecev, če še obstajajo razlogi za odobritev prilagoditvenega obdobja;
pogoje, pod katerimi CNS lahko še naprej opravlja nekatere klirinške storitve ali dejavnosti med prilagoditvenim obdobjem iz točke (b);
vse ukrepe, ki se sprejmejo v prilagoditvenem obdobju, da bi omejili morebitne stroške za klirinške člane in njihove stranke, zlasti tiste, ki imajo sedež v Uniji.
Pri opredeljevanju storitev in prilagoditvenega obdobja iz točk (a) in (b) četrtega pododstavka Komisija upošteva:
značilnosti storitev, ki jih ponuja CNS, in njihovo nadomestljivost;
ali in v kakšnem obsegu se zapadle transakcije, za katere je bil opravljen kliring, vključijo v področje uporabe izvedbenega akta, ob upoštevanju pravnih in gospodarskih posledic takšne vključitve;
morebitne stroškovne posledice za klirinške člane in, če so takšne informacije na voljo, za njihove stranke, zlasti tiste s sedežem v Uniji.
Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2).
ESMA se pri preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (d) odstavka 2, posvetuje s:
pristojnim organom države članice, v kateri CNS zagotavlja klirinške storitve ali jih namerava zagotavljati in ki jo je CNS izbrala;
pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor klirinških članov CNS s sedežem v treh državah članicah, ki v obdobju enega leta na skupni osnovi največ prispevajo v jamstveni sklad CNS iz člena 42 ali CNS od njih pričakuje, da bodo vanj največ prispevale;
pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor nad mesti trgovanja v Uniji, za katere dela ali bo delala CNS;
pristojnimi organi, ki nadzorujejo CNS, ki imajo sedež v Uniji in s katerimi so bili sklenjeni dogovori o interoperabilnosti;
zadevnimi članicami ESCB držav članic, v katerih CNS zagotavlja klirinške storitve ali jih namerava zagotavljati, in zadevnimi članicami ESCB, odgovornimi za nadzor nad CNS, s katerimi so bili sklenjeni dogovori o interoperabilnosti;
centralnimi bankami, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravlja ali ga bo opravila CNS.
CNS vlagateljica zagotovi ESMA vse informacije, ki so potrebne za njeno priznanje. ESMA v 30 delovnih dneh od prejema oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, določi rok, v katerem mora CNS vlagateljica predložiti dodatne informacije. ESMA vse informacije, ki jih je prejel od CNS vlagateljice, takoj posreduje kolegiju za CNS iz tretjih držav.
Odločitev o priznanju temelji na pogojih iz odstavka 2 za CNS stopnje 1 ter točk (a) do (d) odstavka 2 in odstavku 2b za CNS stopnje 2. Sprejeta je neodvisno od vsakršne ocene, ki je podlaga za odločitev o enakovrednosti iz člena 13(3). ESMA v 180 delovnih dneh po ugotovitvi, da je vloga popolna v skladu z drugim pododstavkom, pisno obvesti CNS vlagateljico, ali je bilo priznanje odobreno ali zavrnjeno, in to v celoti obrazloži.
ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam CNS, priznanih v skladu s to uredbo, pri čemer navede, ali so uvrščene med CNS stopnje 1 ali CNS stopnje 2.
ESMA po posvetovanju z organi in subjekti iz odstavka 3 pregleda priznanje CNS s sedežem v tretji državi:
če namerava zadevna CNS razširiti ali zmanjšati obseg svojih dejavnosti in storitev v Uniji; v tem primeru CNS o tem obvesti ESMA in mu predloži vse potrebne informacije, ter
v vsakem primeru vsaj vsakih pet let.
Ta pregled se opravi v skladu z odstavki 2 do 4.
Kadar ESMA po pregledu iz prvega pododstavka ugotovi, da bi bilo treba CNS iz tretje države, ki je bila uvrščena med CNS stopnje 1, uvrstiti med CNS stopnje 2, določi ustrezno prilagoditveno obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev in v okviru katerega mora CNS izpolniti zahteve iz odstavka 2b. ESMA lahko na podlagi obrazložene prošnje CNS ali pristojnega organa, odgovornega za nadzor klirinških članov, to prilagoditveno obdobje podaljša za največ dodatnih šest mesecev, če je to upravičeno zaradi izrednih okoliščin in posledic za klirinške člane s sedežem v Uniji.
Komisija lahko sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/2011, v katerem določi, da:
pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavlja, da CNS, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, stalno izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enake zahtevam iz naslova IV te uredbe;
so te CNS predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi;
pravni okvir te tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS, ki so dobile dovoljenje v skladu s pravno ureditvijo tretje države.
Komisija lahko uporabo izvedbenega akta iz prvega pododstavka pogojuje z učinkovitim stalnim izpolnjevanjem katere koli zahteve iz navedenega akta s strani tretje države in s sposobnostjo ESMA, da učinkovito izvaja svoje pristojnosti v zvezi s CNS iz tretjih držav, priznanimi v skladu z odstavkoma 2 in 2b, ali v zvezi s spremljanjem iz odstavka 6b, vključno s sklepanjem in uporabo dogovorov o sodelovanju iz odstavka 7.
ESMA spremlja razvoj regulativnega in nadzornega okvira v tretjih državah, v zvezi s katerim so bili sprejeti izvedbeni akti na podlagi odstavka 6.
Kadar ESMA ugotovi, da je prišlo do kakršnega koli razvoja regulativnega ali nadzornega okvira v teh tretjih državah, ki lahko vpliva na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, o tem brez odlašanja obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in člane kolegija za CNS iz tretjih držav iz člena 25c. Vse take informacije se obravnavajo zaupno.
ESMA Komisiji in članom kolegija za CNS iz tretjih držav iz člena 25c vsako leto predloži zaupno poročilo o razvoju regulativnega in nadzornega okvira v tretjih državah iz prvega pododstavka.
ESMA sklene učinkovite dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili prepoznani kot enakovredni tej uredbi v skladu z odstavkom 6. Takšni dogovori določajo vsaj:
mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA, centralnimi bankami izdajateljicami iz točke (f) odstavka 3 in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, vključno z dostopom do vseh informacij, ki jih zahteva ESMA o CNS z dovoljenjem, izdanim v tretjih državah, na primer o bistvenih spremembah modelov in parametrov tveganja, razširitvi dejavnosti in storitev CNS, spremembah strukture računa stranke in uporabe plačilnih sistemov, ki imajo znatne učinke za Unijo;
mehanizem za takojšnje uradno obveščanje ESMA, če pristojni organ tretje države meni, da CNS, ki jo nadzoruje, krši pogoje svojega dovoljenja ali drugo zakonodajo, katere predmet je;
mehanizem za takojšnje uradno obveščanje ESMA s strani pristojnega organa tretje države, če je bila CNS, ki jo ta organ nadzoruje, priznana pravica, da zagotavlja klirinške storitve za klirinške člane ali stranke s sedežem v Uniji;
postopke pri usklajevanju nadzornih dejavnosti, vključno s privolitvijo organov tretjih držav, da omogočijo preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členoma 25g oziroma 25h;
postopke, potrebne za učinkovito spremljanje razvoja regulativnega in nadzornega okvira v tretji državi;
postopke, s katerimi organi tretjih držav zagotavljajo učinkovito izvrševanje odločitev, ki jih ESMA sprejme v skladu s členi 25b, 25c, 25d, 25e, 25f do 25m, 25 p in 25q;
postopke, v okviru katerih organi tretjih držav ESMA, kolegij za CNS iz tretjih držav iz člena 25c ter centralne banke izdajateljice iz točke (f) odstavka 3 brez nepotrebnega odlašanja obveščajo o vseh izrednih razmerah, povezanih s priznano CNS, vključno z razvojem dogodkov na finančnih trgih, ki bi lahko negativno vplivali na likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v Uniji ali eni od njenih držav članic, pa tudi postopke in krizne načrte za obvladovanje takih razmer;
soglasje organov tretje države za nadaljnje posredovanje informacij, ki so jih zagotovili ESMA na podlagi dogovorov o sodelovanju z organi iz odstavka 3 in člani kolegija za CNS iz tretjih držav, ob upoštevanju zahtev glede varovanja poklicne skrivnosti iz člena 83.
Kadar ESMA meni, da pristojni organ tretje države ne izpolnjuje katere od določb iz dogovora o sodelovanju, sklenjenega v skladu s tem odstavkom, o tem zaupno in brez odlašanja obvesti Komisijo. Komisija se lahko v takem primeru odloči, da pregleda izvedbeni akt, sprejet v skladu z odstavkom 6.
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 25a
Primerljiva skladnost
Da bi zagotovili, da ocena iz odstavka 1 dejansko odraža regulativne cilje zahtev iz člena 16 ter naslovov IV in V ter interese Unije kot celote, Komisija sprejme delegirani akt, v katerem določi naslednje:
minimalne elemente, ki se ocenijo za namene odstavka 1 tega člena;
načine in pogoje za izvedbo ocenjevanja.
Komisija sprejme delegirani akt iz prvega pododstavka v skladu s členom 82 do 2. januarja 2021.
Člen 25b
Stalno izpolnjevanje pogojev za priznanje
ESMA od vsake CNS stopnje 2 zahteva, da vsaj enkrat letno potrdi, da so zahteve iz točk (a), (c) in (d) člena 25(2b) še vedno izpolnjene.
Kadar centralna banka izdajateljica iz točke (f) člena 25(3) meni, da CNS stopnje 2 ne izpolnjuje več pogoja iz točke (b) člena 25(2b), o tem takoj uradno obvesti ESMA.
Člen 25c
Kolegij za CNS iz tretjih držav
Kolegij sestavljajo:
predsednik nadzornega odbora za CNS, ki kolegiju predseduje;
neodvisna člana nadzornega odbora za CNS;
pristojni organi iz člena 22; v državah članicah, v katerih je bil kot pristojni organ v skladu s členom 22 imenovan več kot en organ, se ti organi dogovorijo o skupnem predstavniku;
pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov s sedežem v Uniji;
pristojni organi, odgovorni za nadzor nad mesti trgovanja s sedežem v Uniji, za katere delajo ali bodo delale CNS;
pristojni organi, ki nadzorujejo centralne registre vrednostnih papirjev, ki so vzpostavljeni v Uniji in s katerimi so ali nameravajo biti povezane CNS;
članice ESCB.
Člen 25d
Pristojbine
ESMA za CNS s sedežem v tretji državi zaračunava naslednje pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranim aktom, sprejetim na podlagi odstavka 3:
pristojbine, povezane z vlogami za priznanje na podlagi člena 25;
letne pristojbine, povezane z nalogami ESMA v skladu s to uredbo v zvezi s CNS, priznanimi v skladu s členom 25.
Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, v katerem podrobneje opredeli naslednje:
vrste pristojbin;
zadeve, za katere se plačujejo pristojbine;
znesek pristojbin;
način plačila pristojbin naslednjih:
CNS, ki zaprosi za priznanje;
priznane CNS, uvrščene med CNS stopnje 1 v skladu s členom 25(2);
priznane CNS, uvrščene med CNS stopnje 2 v skladu s členom 25(2b).
Člen 25e
Izvajanje pooblastil iz členov 25f do 25h
Pooblastila, ki so v skladu s členi 25f do 25h prenesena na ESMA ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih ti pooblastijo, se ne uporabijo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.
Člen 25f
Zahteva za informacije
Pri pošiljanju enostavnega zahtevka za informacije v skladu z odstavkom 1 ESMA navede vse od naslednjega:
sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;
namen zahtevka;
zahtevane informacije;
rok za predložitev informacij;
osebo, od katere zahteva informacije, obvesti, da ni dolžna zagotoviti informacij, vendar pa da v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek predložene informacije ne smejo biti napačne ali zavajajoče;
globo iz člena 25j v povezavi s točko (a) oddelka V Priloge III, če so odgovori na zastavljena vprašanja napačni ali zavajajoči.
Ko ESMA predložitev informacij v skladu z odstavkom 1 zahteva na podlagi sklepa, navede vse od naslednjega:
sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;
namen zahtevka;
zahtevane informacije;
rok za predložitev informacij;
periodične denarne kazni, določene v členu 25k, če so predložene zahtevane informacije nepopolne;
globo iz člena 25j v povezavi s točko (a) oddelka V Priloge III, če ne zagotovi zahtevanih informacij ali če so odgovori na zastavljena vprašanja napačni ali zavajajoči, ter
pravico do pritožbe na sklep pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da sklep preizkusi Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 25g
Splošne preiskave
Za namene izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja potrebne preiskave CNS stopnje 2 in z njimi povezanih tretjih oseb, ki so jim navedene CNS v zunanje izvajanje zaupale operativne funkcije, storitve ali dejavnosti. V ta namen lahko uradniki in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA:
pregledajo vse evidence, podatke, postopke in morebitno drugo gradivo v zvezi z opravljanjem nalog ESMA ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni;
pridobijo overjene kopije ali izpiske iz takih evidenc, podatkov, postopkov in drugega gradiva;
pozovejo in zaprosijo CNS stopnje 2 ali njene zastopnike ali uslužbence, naj ustno ali pisno obrazložijo dejstva ali dokumente v zvezi s predmetom in namenom preiskave, ter evidentirajo odgovore;
opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;
zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.
Centralne banke izdajateljice iz točke (f) člena 25(3) lahko na podlagi obrazložene zahteve, predložene ESMA, sodelujejo pri takšnih preiskavah, kadar so te preiskave pomembne za opravljanje njihovih nalog na področju denarne politike.
Kolegij za CNS iz tretjih držav iz člena 25c se brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vsakršnih ugotovitvah, ki bi lahko bile pomembne za izvajanje njegovih nalog.
Člen 25h
Inšpekcijski pregledi na kraju samem
Centralne banke izdajateljice iz točke (f) člena 25(3) lahko ESMA predložijo obrazloženo zahtevo za sodelovanje pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, kadar je to potrebno za izvajanje njihovih nalog na področju denarne politike.
Kolegij za CNS iz tretjih držav iz člena 25c se brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vsakršnih ugotovitvah, ki bi lahko bile pomembne za izvajanje njegovih nalog.
Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, ki podrobno določa predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 25k, če zadevne osebe ne privolijo v inšpekcijski pregled.
Člen 25i
Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob
Preiskovalni uradnik lahko pri opravljanju svojih nalog uveljavlja pristojnost za vložitev zahtevka za informacije v skladu s členom 25f ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 25g in 25h. Preiskovalni uradnik pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 25e.
Preiskovalni uradnik ima pri izvajanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih v sklopu svojih dejavnosti zbere ESMA.
V preiskavah iz tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.
Člen 25j
Globe
Kršitev CNS se obravnava, kot da je bila storjena naklepno, če ESMA odkrije objektivne dejavnike, ki dokazujejo, da je CNS ali njeno višje vodstvo kršitev storilo naklepno.
Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni obteževalni koeficient posebej. Če se uporablja več kot en obteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega obteževalnega koeficienta prišteje k osnovnemu znesku.
Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni olajševalni koeficient posebej. Če se uporablja več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.
Če dejanje ali opustitev dejanja CNS pomeni več kršitev s seznama v Prilogi III, se uporabi samo višja globa za eno od teh kršitev, izračunana v skladu z odstavkoma 2 in 3.
Člen 25k
Periodične denarne kazni
ESMA s sklepom naloži periodične denarne kazni, da bi prisilila:
CNS stopnje 2, da odpravi kršitev na podlagi sklepa, sprejetega v skladu s točko (a) člena 25q(1);
osebo iz člena 25f(1), da predloži popolne informacije, ki se zahtevajo s sklepom v skladu s členom 25f;
CNS stopnje 2, da:
privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, sprožene s sklepom v skladu s členom 25g, ali
privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen s sklepom, sprejetim v skladu s členom 25h.
Člen 25l
Zaslišanje zadevnih oseb
Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja, kadar so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredno grozeča škoda finančnemu sistemu. V tem primeru lahko ESMA sprejme začasni sklep in ustreznim osebam zagotovi možnost izjave čim prej po sprejetju sklepa.
Člen 25m
Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob in periodičnih denarnih kazni
Izvršitev urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi članici ali tretji državi, v kateri se opravi.
Člen 25n
Preizkus s strani Sodišča
Sodišče ima neomejeno pristojnost za preizkus sklepov, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.
Člen 25o
Spremembe Priloge IV
Na Komisijo se z namenom upoštevanja razvoja dogodkov na finančnih trgih prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 82 v zvezi z ukrepi za spremembo Priloge IV.
Člen 25p
Preklic priznanja
ESMA brez poseganja v člen 25q in ob upoštevanju naslednjih odstavkov po posvetovanju z organi in subjekti iz člena 25(3) prekliče sklep o priznanju, sprejet v skladu s členom 25, kadar:
zadevna CNS ne uporabi priznanja v šestih mesecih, se priznanju izrecno odreče ali preneha opravljati dejavnost za več kot šest mesecev;
zadevna CNS pridobi priznanje na podlagi neresničnih izjav ali na kakršen koli drug nepravilen način;
zadevna CNS resno in sistematično krši katerega od pogojev za priznanje iz člena 25 ali ne izpolnjuje več katerega od teh pogojev, pri čemer v nobenem od teh primerov ni sprejela popravnega ukrepa, ki ga je zahteval ESMA, v ustrezno določenem roku, ki ni daljši od šestih mesecev;
ESMA v zvezi z zadevno CNS ne more učinkovito izvajati svojih dolžnosti iz te uredbe, ker mu organ tretje države za CNS ni zagotovil vseh ustreznih informacij ali sodeloval z njim v skladu s členom 25(7);
se izvedbeni akt iz člena 25(6) prekliče ali začasno razveljavi oziroma kateri koli od pogojev v zvezi z aktom ni več izpolnjen.
ESMA lahko preklic priznanja omeji na določeno storitev, dejavnost ali razred finančnega instrumenta.
ESMA si pri določanju datuma začetka učinkovanja sklepa o preklicu priznanja prizadeva za kar največje zmanjšanje morebitnih motenj na trgu, pri čemer določi ustrezno prilagoditveno obdobje, ki ni daljše od dveh let.
Če ESMA ugotovi, da popravni ukrep v določenem časovnem okviru, ki ne presega šest mesecev, iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena ni bil sprejet ali da sprejeti ukrep ni ustrezen, po posvetovanju z organi iz člena 25(3) prekliče sklep o priznanju.
Člen 25q
Nadzorni ukrepi ESMA
Kadar ESMA v skladu s členom 25i(5) ugotovi, da je CNS stopnje 2 storila eno od kršitev s seznama v Prilogi III, sprejme enega ali več naslednjih sklepov, s katerimi:
od CNS zahteva, da odpravi kršitev;
naloži globe v skladu s členom 25j;
izda javna obvestila;
prekliče priznanje CNS ali priznanje določene storitve, dejavnosti ali razreda finančnega instrumenta v skladu s členom 25p.
Pri sprejemanju sklepov iz odstavka 1 ESMA upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer upošteva naslednja merila:
trajanje in pogostost kršitve;
ali je kršitev razkrila resne ali sistemske slabosti v postopkih CNS ali v njenih sistemih za upravljanje ali notranji nadzor;
ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;
ali je bila kršitev storjena naklepno ali iz malomarnosti.
Pri objavi svojega sklepa iz prvega pododstavka ESMA objavi tudi pravico zadevne CNS do pritožbe na sklep in po potrebi dejstvo, da je bila taka pritožba vložena, pri tem pa navede, da pritožba nima odložilnega učinka in da lahko odbor ESMA za pritožbe odloži izvajanje spornega sklepa v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.
NASLOV IV
ZAHTEVE ZA CNS
POGLAVJE 1
Organizacijske zahteve
Člen 26
Splošne določbe
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 27
Višje vodstvo in odbor
Člani odbora CNS, vključno z neodvisnimi člani, imajo zadosten ugled in ustrezno strokovno znanje na področju finančnih storitev, upravljanja tveganja in klirinških storitev.
Člen 28
Odbor za tveganja
Člen 29
Vodenje evidenc
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 30
Delničarji in družbeniki s kvalificiranimi deleži
Člen 31
Obveščanje pristojnih organov
Če bi ravnanje člana odbora lahko škodovalo zanesljivemu in preudarnemu upravljanju CNS, pristojni organ sprejme potrebne ukrepe, ki lahko vključujejo odstavitev takega člana iz odbora.
Vsaka fizična oseba ali pravna oseba, ki se je odločila, da neposredno ali posredno odsvoji kvalificirani delež v CNS (predlagani odsvojitelj), najprej pisno uradno obvesti pristojni organ CNS in pri tem navede velikost tega deleža. Taka oseba prav tako obvesti pristojni organ o odločitvi, da bo zmanjšala kvalificirani delež tako, da bi razmerje glasovalnih pravic ali deleža kapitala padlo pod 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi CNS prenehala biti podrejeno podjetje navedene osebe.
Pristojni organ predlaganemu pridobitelju ali odsvojitelju takoj, v vsakem primeru pa v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila iz tega odstavka in informacij iz odstavka 3, pisno potrdi njihov prejem.
Pristojni organ ima na voljo največ 60 delovnih dni po datumu pisnega potrdila o prejemu uradnega obvestila in vseh dokumentov, ki jih je treba priložiti uradnemu obvestilu na podlagi seznama iz člena 32(4) (ocenjevalno obdobje), da opravi oceno iz člena 32(1) (ocena).
Pristojni organ ob potrditvi prejema obvesti predlaganega pridobitelja ali odsvojitelja o datumu izteka ocenjevalnega obdobja.
Ocenjevalno obdobje se prekine za čas, ki poteče od datuma, ko pristojni organ zahteva informacije, do datuma, ko prejme odgovor predlaganega pridobitelja. Prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Pristojni organ sme zahtevati dodatno dopolnitev ali pojasnitev informacij, vendar to ne sme prekiniti ocenjevalnega obdobja.
Pristojni organ lahko podaljša obdobje prekinitve iz drugega pododstavka odstavka 3 do največ 30 delovnih dni, kadar je predlagani pridobitelj ali odsvojitelj:
reguliran ali ima sedež zunaj Unije;
fizična ali pravna oseba, za katero ne velja nadzor po tej uredbi ali po Direktivi 73/239/EGS, Direktivi Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja ( 17 ) ali direktivah 2002/83/ES, 2003/41/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES, 2006/48/ES, 2009/65/ES ali 2011/61/EU.
Člen 32
Ocena
Pri ocenjevanju uradnega obvestila iz člena 31(2) in informacij iz člena 31(3) pristojni organ zaradi zagotavljanja zanesljivega in preudarnega upravljanja CNS, v kateri naj bi prišlo do pridobitve, in ob upoštevanju verjetnega vpliva predlaganega pridobitelja na CNS oceni ustreznost predlaganega pridobitelja in finančno stabilnost predlagane pridobitve po vseh naslednjih merilih:
ugled in finančna stabilnost predlaganega pridobitelja;
ugled in izkušnje vseh, ki bodo zaradi predlagane pridobitve vodili dejavnost CNS;
ali bo CNS lahko izpolnila in še naprej izpolnjevala to uredbo;
ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo v zvezi s predlagano pridobitvijo za pranje denarja ali financiranje teroristov v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES ali za poskus tega in da predlagana pridobitev lahko poveča takšno tveganje.
Pristojni organ je pri ocenjevanju finančne stabilnosti predlaganega pridobitelja zlasti pozoren na vrsto poslov, ki jih ta pridobitelj opravlja in namerava opravljati v CNS, v kateri predlaga pridobitev.
Ob ocenjevanju zmožnosti CNS za upoštevanje določb te uredbe je pristojni organ zlasti pozoren na to, ali ima skupina, ki se ji bo CNS pridružila, urejeno strukturo, ki omogoča izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med pristojnimi organi in določitev odgovornosti posameznih pristojnih organov.
Kolegij v skladu s členom 19 sprejme mnenje o oceni pristojnega organa v zvezi z uradnim obvestilom iz člena 31(2) in informacijami iz člena 31(3).
Ustrezni pristojni organi med seboj pri opravljanju ocenjevanja tesno sodelujejo, kadar je predlagani pridobitelj:
druga CNS, kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje, vzdrževalec trga, operater sistemov poravnave vrednostnih papirjev, družba za upravljanje KNPVP ali UAIS z dovoljenjem za delovanje v drugi državi članici;
nadrejeno podjetje druge CNS, kreditne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice, investicijskega podjetja, vzdrževalca trga, operaterja sistemov poravnave vrednostnih papirjev, družbe za upravljanje KNPVP ali UAIS z dovoljenjem za delovanje v drugi državi članici;
fizična ali pravna oseba, ki obvladuje drugo CNS, kreditno institucijo, zavarovalnico, pozavarovalnico, investicijsko podjetje, vzdrževalca trga, operaterja sistemov poravnave vrednostnih papirjev, družbo za upravljanje KNPVP ali UAIS z dovoljenjem za delovanje v drugi državi članici.
Člen 33
Navzkrižje interesov
Pisna ureditev, določena v skladu z odstavkom 1, obsega naslednje:
okoliščine, ki pomenijo ali bi lahko pomenile navzkrižje interesov, ki bi lahko povzročilo resno tveganje za nastanek škode interesom enega ali več klirinških članov ali strank;
postopke, ki jih je treba upoštevati, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obvladovanje tega navzkrižja.
Člen 34
Neprekinjeno poslovanje
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 35
Zunanje izvajanje
Kadar CNS odda operativne funkcije, storitve ali dejavnosti v zunanje izvajanje, ostaja polno odgovorna za izvedbo vseh obveznosti, ki ji jih nalaga ta uredba, in ves čas zagotavlja, da:
zunanje izvajanje ne pomeni prenosa njenih obveznosti na drugega;
odnos in obveznosti CNS do svojih klirinških članov ali, če je to ustrezno, do njihovih strank ostane nespremenjen;
se pogoji za izdajo dovoljenja CNS ne spremenijo;
zunanje izvajanje ne preprečuje izvajanja nadzornih funkcij in funkcij pregledovanja, vključno z dostopom na kraju samem za pridobivanje informacij, potrebnih za opravljanje teh nalog;
zunanje izvajanje CNS ne onemogoča uporabe potrebnih sistemov in kontrol za upravljanje tveganj, s katerim se sooči;
ponudnik storitve izvaja zahteve o neprekinjenem poslovanju, ki so enakovredne tistim, ki jih mora izpolnjevati CNS v skladu s to uredbo;
CNS ohrani potrebno strokovno znanje in sredstva za oceno kakovosti zagotovljenih storitev ter organizacijske in kapitalske ustreznosti ponudnika storitev, za učinkovit nadzor zunanje izvajanih funkcij in upravljanje tveganj, povezanih z zunanjim izvajanjem, ter neprenehoma nadzoruje navedene funkcije in upravlja ta tveganja;
ima CNS neposreden dostop do pomembnih informacij o funkcijah, oddanih v zunanje izvajanje;
ponudnik storitev sodeluje s pristojnim organom v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje;
ponudnik storitev ščiti vse zaupne informacije v zvezi s CNS in njenimi klirinškimi člani ali strankami ali, kadar ima sedež v tretji državi, zagotavlja, da so tamkajšnji standardi varstva podatkov ali standardi varstva podatkov iz sporazuma med zadevnimi strankami primerljivi s tovrstnimi standardi, veljavnimi v Uniji.
CNS ne odda glavnih dejavnosti, povezanih z upravljanjem tveganja, v zunanje izvajanje, razen če to odobri pristojni organ. Kolegij v skladu s členom 19 sprejme mnenje o odločitvi pristojnega organa.
POGLAVJE 2
Pravila vodenja poslov
Člen 36
Splošne določbe
Člen 37
Zahteve za sodelovanje
CNS obvestijo pristojni organ o morebitnih pomembnih negativnih spremembah profila tveganja katerega koli od svojih klirinških članov, ki so ugotovljene v okviru ocene CNS iz prvega pododstavka ali katerega koli drugega ocenjevanja s podobnim zaključkom, vključno z morebitnim povečanjem tveganja, ki ga kateri koli od klirinških članov povzroči za CNS in ki bi po mnenju CNS lahko sprožilo postopek v primeru neizpolnjevanja obveznosti.
Člen 38
Preglednost
CNS vodi ločen račun za stroške in prihodke v zvezi s storitvami, ki jih ponuja, in te informacije razkrije pristojnemu organu.
CNS na zbirni osnovi objavi količino obračunanih transakcij za vsak razred instrumenta, za katerega je CNS opravila kliring.
CNS svojim klirinškim članom zagotovi informacije o modelih začetnega kritja, ki jih uporablja. Te informacije:
jasno razložijo, kako je zasnovan model začetnega kritja in kako deluje;
jasno opisujejo ključne predpostavke in omejitve modela začetnega kritja ter okoliščine, v katerih te predpostavke ne držijo več;
so dokumentirane.
Člen 39
Ločevanje in prenosljivost
Zahteva po ločevanju sredstev in pozicij pri CNS na računih je izpolnjena, kadar:
se sredstva in pozicije evidentirajo na ločenih računih;
se prepreči pobot pozicij, evidentiranih na različnih računih;
sredstva, ki krijejo pozicije na enem računu, niso izpostavljena izgubam, povezanim s pozicijami na drugem računu.
POGLAVJE 3
Bonitetne zahteve
Člen 40
Upravljanje izpostavljenosti
CNS čim bolj sproti meri in ocenjuje svojo likvidnost in kreditno izpostavljenost do vsakega klirinškega člana in, kjer je to primerno, do druge CNS, s katero ima sklenjen interoperabilni dogovor. CNS ima pravočasen in nediskriminatoren dostop do ustreznih virov za oblikovanje cen za učinkovito merjenje svoje izpostavljenosti. To se stori na podlagi razumnih stroškov.
Člen 41
Zahteve po kritju
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 42
Jamstveni sklad
CNS določi najnižji znesek, pod katerega se velikost jamstvenega sklada ne sme v nobenem primeru znižati.
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 43
Druga finančna sredstva
Člen 44
Kontrole likvidnostnega tveganja
CNS vsakodnevno meri svoje morebitne likvidnostne potrebe. Upošteva likvidnostno tveganje, ki nastane zaradi neplačila vsaj dveh klirinških članov, do katerih ima največjo izpostavljenost.
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 45
Kaskadni pristop k neplačilom
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 45a
Začasne omejitve v primeru pomembnega dogodka, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti
V primeru pomembnega dogodka, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti, kot je opredeljen v točki 9 člena 2 Uredbe (EU) 2021/23, lahko pristojni organ zahteva, da CNS v obdobju, ki ga določi zadevni organ in ne more biti daljše od pet let, ne sprejme nobenega od naslednjih ukrepov:
izplačati dividende ali dati nepreklicne zaveze za izplačilo dividend, razen za pravice do dividend, ki so v Uredbi (EU) 2021/23 izrecno navedene kot oblika nadomestila;
ponovno odkupiti navadne delnice;
ustvariti obveznost za izplačilo variabilnih prejemkov, kot je opredeljeno v politiki prejemkov CNS na podlagi člena 26(5) te uredbe, posebnih pokojninskih ugodnosti ali odpravnin za višje vodstvo, kot je opredeljeno v točki 29 člena 2 te uredbe.
Pristojni organ ne prepove CNS sprejetja ukrepa iz prvega pododstavka, če je CNS zakonsko obvezana sprejeti zadevni ukrep in je ta obveznost nastala pred dogodki iz prvega pododstavka.
Člen 46
Zahteve glede zavarovanja s premoženjem
Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju z EBA, ESRB in ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:
vrsto zavarovanja, ki bi se lahko štelo za visoko likvidno, kot na primer denarna sredstva, zlato, državne in visokokakovostne podjetniške obveznice ter krite obveznice,;
odbitke iz odstavka 1 in
pogoje, pod katerimi je jamstva poslovnih bank mogoče sprejeti kot zavarovanje iz odstavka 1.
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 47
Naložbena politika
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 48
Postopki v primeru neplačil
Člen 49
Pregled modelov, testiranje izjemnih situacij in testiranje za nazaj
Kolegij v skladu z naslednjimi odstavki sprejme mnenje o sprejetih modelih in parametrih, vključno z vsakršnimi bistvenimi spremembami teh modelov in parametrov.
ESMA zagotovi, da se informacije o rezultatih testiranja izjemnih situacij posredujejo evropskim nadzornim organom, ESCB in enotnemu odboru za reševanje, da bi lahko ocenili izpostavljenost finančnih podjetij neizpolnjevanju obveznosti CNS.
Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju z EBA in drugimi zadevnimi pristojnimi organi ter članicami ESCB oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:
vrsto testov, ki jih je treba izvesti za različne razrede finančnih instrumentov in portfeljev;
sodelovanje klirinških članov ali drugih strank pri testiranju;
pogostnost testiranj;
časovna obdobja testiranj;
ključne informacije iz odstavka 3.
ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov do 30. septembra 2012 predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 2. januarja 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 50
Poravnava
POGLAVJE 4
Izračuni in poročanje za namene Uredbe(EU) št 575/2013
Člen 50a
Izračun KCNS
CNS izračuna hipotetični kapital (KCCP), kot sledi:
pri čemer je:
KCCP |
= |
hipotetični kapital; |
i |
= |
indeks, ki označuje klirinškega člana; |
EADi |
= |
znesek izpostavljenosti CNS do klirinškega člana i, vključno z lastnimi posli klirinškega člana s CNS, posli s strankami, za katere jamči klirinški član, in vsemi vrednostmi zavarovanja s premoženjem, ki ga ima CNS, vključno s predhodno financiranim prispevkom klirinškega člana v jamstveni sklad, v zvezi s temi posli, ki se nanaša na vrednotenje ob koncu dneva regulativnega poročanja, preden se izmenja kritje ob zadnjem pozivu k predložitvi kritja; in |
RW |
= |
20 % utež tveganja |
kapitalski količnik |
= |
8 %. |
EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih za namen odstavka 3 opredeli naslednje:
pogostost in datume izračunov iz odstavka 2 ter
situacije, v katerih lahko pristojni organ institucije, ki deluje kot klirinški član, zahteva pogostejše izračunavanje in poročanje, kot je določeno v točki (a).
EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. januarja 2014.
Komisija se pooblasti za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 50b
Splošna pravila za izračun KCNS
Za namene izračuna KCNS iz člena 50a(2) se uporabljajo naslednje določbe:
CNS izračunajo vrednost izpostavljenosti do klirinških članov, kot sledi:
vrednosti izpostavljenosti, ki izhajajo iz pogodb in poslov iz točk (a) in (c) člena 301(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, CNS izračuna v skladu z metodo, določeno v oddelku 3 poglavja 6 naslova II dela 3 navedene uredbe z uporabo obdobja kritja za tveganje, ki traja deset delovnih dni;
za izpostavljenosti, ki izhajajo iz pogodb in poslov iz točke (b) člena 301(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, CNS vrednost (EADi) izračuna v skladu z naslednjo formulo:
EADi = max{EBRMi – IMi – DFi; 0}
pri čemer je:
EADi |
= |
vrednost izpostavljenosti; |
i |
= |
indeks, ki označuje klirinškega člana; |
EBRMi |
= |
vrednost izpostavljenosti pred zmanjšanjem tveganja, ki je enaka vrednosti izpostavljenosti CNS do klirinškega člana i, ki izvira iz vseh pogodb in poslov s tem klirinškim članom, pri kateri se ne upoštevajo zavarovanja s premoženjem, ki jih da ta klirinški član; |
IMi |
= |
začetno kritje, ki ga klirinški član i da CNS; |
DFi |
= |
predhodno financirani prispevek klirinškega člana i v jamstveni sklad. |
Vse vrednosti v tej formuli so vezane na vrednotenje ob koncu dneva, preden se izmenja kritje ob zadnjem pozivu k predložitvi kritja;
za primere iz tretjega stavka drugega pododstavka člena 301(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 CNS izračuna vrednost poslov iz prvega stavka navedenega pododstavka v skladu s formulo iz točke (a)(ii) tega člena ter določi EBRMi v skladu z naslovom V dela 3 navedene uredbe;
za institucije, za katere se uporablja Uredba (EU) št. 575/2013, veljajo isti nizi pobotov, kot so določeni v točki (4) člena 272 navedene uredbe;
CNS, ki ima izpostavljenosti do ene ali več CNS, takšne izpostavljenosti obravnava, kot da bi bile izpostavljenosti do klirinških članov, in v izračun KCCP vključi vsakršno kritje ali predhodno plačane prispevke, prejete od teh CNS;
CNS, ki ima zavezujočo pogodbeno ureditev s svojimi klirinškimi člani, ki tej CNS dovoljuje, da uporablja vse začetno kritje, prejeto od teh klirinških članov, ali del tega kritja, kot da gre za predhodno plačane prispevke, za namene izračuna iz odstavka 1 to začetno kritje obravnava kot predhodno plačane prispevke in ne kot začetno kritje;
kadar je zavarovanje s premoženjem prejeto za račun, ki vsebuje več kot eno vrsto pogodb in poslov iz člena 301(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, CNS dodelijo začetno kritje, ki ga zagotovijo njihovi klirinški člani ali stranke, kot je ustrezno, sorazmerno z EAD zadevne vrste pogodb in poslov, izračunano v skladu s točko (a) tega odstavka, ter pri izračunu ne upoštevajo začetnega kritja;
CNS, ki imajo več kot en jamstveni sklad, opravijo izračun za vsak jamstveni sklad posebej;
kadar klirinški član opravlja klirinške storitve za stranke in so posli ter zavarovanje s premoženjem strank tega klirinškega člana v podračunih, ločenih od poslov tega klirinškega člana za lasten račun, CNS opravijo izračun EADi za vsak podračun ločeno in izračunajo skupno EADi klirinškega člana kot vsoto EAD podračunov strank in EAD podračuna klirinškega člana za posle za lasten račun;
Kadar DFi ni razdeljen na podračune strank ter podračune klirinškega člana za posle za lasten račun, CNS za namene točke (f) dodelijo DFi po podračunih, in sicer glede na delež, ki ga začetno kritje zadevnega podračuna predstavlja v celotnem znesku začetnega kritja, danega s strani klirinškega člana ali za njegov račun;
CNS ne opravi izračuna v skladu s členom 50a(2), kadar jamstveni sklad krije samo denarne posle.
Za namene točke (a)(ii) tega člena CNS za izračun vrednosti izpostavljenosti uporabi metodo, določeno v členu 223 Uredbe (EU) št. 575/2013, z nadzorniškimi prilagoditvami za nestanovitnost iz člena 224 navedene uredbe.
Člen 50c
Sporočanje informacij
Za namene člena 308 Uredbe (EU) št. 575/2013 CNS tistim klirinškim članom, ki so institucije, in njihovim pristojnim organom sporoči naslednje informacije:
hipotetični kapital (KCNS);
vsoto predhodno financiranih prispevkov (DFCM);
znesek predhodno financiranih finančnih virov, ki jih mora uporabiti po zakonu ali pogodbenem dogovoru s klirinškimi člani za pokritje izgub po neizpolnitvi finančnih obveznosti enega ali več klirinških članov pred uporabo prispevkov iz jamstvenega sklada preostalih klirinških članov (DFCNS).
▼M13 —————
Če ima CNS več kot en jamstveni sklad, sporoči informacije iz prvega pododstavka za vsak jamstveni sklad posebej.
EBA oblikuje osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
enotno predlogo za poročanje iz odstavka 1;
pogostost in datume poročanja iz odstavka 2;
situacije, v katerih lahko pristojni organ institucije, ki deluje kot klirinški član, zahteva pogostejše poročanje, kot je določeno v točki (b).
EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. januarja 2014.
Komisija se pooblasti za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 50d
Izračun specifičnih postavk, ki jih sporočijo CNS
Za namene člena 50c velja:
če pravila CNS predvidevajo, da uporabi del finančnih sredstev ali vsa finančna sredstva hkrati s predhodno plačanimi prispevki klirinških članov, tako da so ta sredstva enakovredna predhodno plačanim prispevkom klirinškega člana, saj se z njimi krijejo izgube, ki jih CNS utrpi v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti enega ali več klirinških članov, CNS doda ustrezni znesek teh sredstev k DFCM;
k skupnemu znesku predhodno financiranih prispevkov (DF), kot sledi:
;
▼M13 —————
NASLOV V
DOGOVORI O INTEROPERABILNOSTI
Člen 51
Dogovori o interoperabilnosti
Člen 52
Upravljanje tveganja
CNS, ki sklenejo dogovor o interoperabilnosti:
vzpostavijo ustrezne politike, postopke in sisteme za učinkovito ugotavljanje, spremljanje in upravljanje tveganj, ki izhajajo iz dogovora, da lahko pravočasno izpolnijo svoje obveznosti;
se sporazumejo glede svojih pravic in obveznosti, vključno z veljavno zakonodajo, ki ureja njihove odnose;
ugotavljajo, spremljajo in učinkovito upravljajo kreditna in likvidnostna tveganja, tako da neizpolnjevanje obveznosti klirinškega člana ene CNS ne vpliva na interoperabilno CNS;
ugotavljajo, spremljajo in obravnavajo morebitne medsebojne odvisnosti in korelacije, ki izhajajo iz dogovora o interoperabilnosti ter lahko vplivajo na kreditna in likvidnostna tveganja, povezana s koncentracijami klirinških članov in združenimi finančnimi sredstvi.
CNS za namene točke (b) prvega pododstavka uporabljajo enaka pravila o trenutku vstopa nalogov za prenos v njihove sisteme in trenutku nepreklicnosti, kakor je določeno v Direktivi 98/26/ES, kjer je to ustrezno.
Za namene točke (c) prvega pododstavka se v pogojih dogovora opredeli postopek za upravljanje posledic neizpolnjevanja obveznosti, kadar ena od CNS, s katero je sklenjen dogovor o interoperabilnosti, ne izpolni svojih obveznosti.
Za namene točke (d) prvega pododstavka imajo CNS močan nadzor nad ponovno uporabo zavarovanja klirinških članov v okviru dogovora, če to dovoljujejo njihovi pristojni organi. Dogovor navaja, kako se obravnavajo ta tveganja ob upoštevanju zadostnega kritja in potrebe po omejitvi negativnih vplivov.
Člen 53
Zagotavljanje kritja med CNS
Člen 54
Odobritev dogovora o interoperabilnosti
ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke teh smernic ali priporočil.
NASLOV VI
REGISTRACIJA IN NADZOR REPOZITORIJEV SKLENJENIH POSLOV
POGLAVJE 1
Pogoji in postopki za registracijo repozitorija sklenjenih poslov
Člen 55
Registracija repozitorija sklenjenih poslov
Člen 56
Vloga za registracijo
Repozitorij sklenjenih poslov za namene člena 55(1) predloži ESMA:
vlogo za registracijo;
vlogo za razširitev obsega registracije, kadar je repozitorij sklenjenih poslov že registriran na podlagi poglavja III Uredbe (EU) 2015/2365.
Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije.
Potem ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti repozitorij sklenjenih poslov.
Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo iz točke (a) odstavka 1;
podrobnosti v zvezi s poenostavljeno vlogo za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 1.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavka 1, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi:
obliko vloge za registracijo iz točke (a) odstavka 1;
obliko vloge za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 1.
V zvezi s točko (b) prvega pododstavka ESMA pripravi poenostavljeno obliko.
ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 57
Uradno obveščanje pristojnih organov in posvetovanje z njimi pred registracijo
Člen 58
Preučitev vloge
Člen 59
Uradno obvestilo o odločitvi ESMA v zvezi z registracijo
ESMA o svoji odločitvi nemudoma uradno obvesti pristojni organ iz člena 57(1).
Člen 60
Izvajanje pooblastil iz členov 61 do 63
Pooblastila, ki so v skladu s členi 61 do 63 prenesena na ESMA ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, se ne uporabijo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.
Člen 61
Zahteva za informacije
Kadar ESMA pošilja enostaven zahtevek za informacije v skladu z odstavkom 1:
navede sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;
navede namen zahtevka;
natančno opredeli, katere informacije zahteva;
določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;
osebo, od katere zahteva informacije, obvesti, da teh sicer ni dolžna zagotoviti, vendar morajo biti v primeru, da jih predloži prostovoljno, točne in ne zavajajoče, in
navede globo iz člena 65 v povezavi s točko (a) oddelka IV Priloge I, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči.
Kadar ESMA v skladu z odstavkom 1 zahteva zagotovitev informacij s sklepom:
navede sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;
navede namen zahtevka;
natančno opredeli, katere informacije zahteva;
določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;
navede periodične denarne kazni, določene v členu 66, če so zahtevane informacije, ki se predložijo, nepopolne;
navede globo iz člena 65 v povezavi s točko (a) oddelka IV Priloge I, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči, in
opozori na pravico do pritožbe na sklep pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da sklep pregleda Sodišče Evropske unije (Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 62
Splošne preiskave
ESMA lahko za izvajanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo izvaja potrebne preiskave oseb iz člena 61(1). V ta namen lahko uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti:
pregledajo vse evidence, podatke, postopke in morebitno drugo gradivo v zvezi z opravljanjem nalog ESMA ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni;
pridobijo kopije ali izpiske iz takšnih evidenc, podatkov, postopkov in drugega gradiva;
pozovejo in zaprosijo katero koli osebo iz člena 61(1) ali njene zastopnike ali osebje, da poda ustno ali pisno obrazložitev dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo odgovore;
opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;
zahtevajo zapise o telefonskem in podatkovnem prometu.
Člen 63
Inšpekcijski pregledi na kraju samem
Člen 64
Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob
Pri opravljanju svojih nalog lahko uveljavlja pristojnost za vložitev zahteve za informacije v skladu s členom 61 ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov v skladu s členom 62 in členom 63. Preiskovalni uradnik pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 60.
Pri opravljanju svojih nalog ima dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.
V preiskavi iz tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.
Pravila iz prvega pododstavka se sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s členom 82.
Člen 65
Globe
Vsaka kršitev repozitorija sklenjenih poslov se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je repozitorij sklenjenih poslov ali njegovo višje vodstvo namerno storil kršitev.
Osnovni zneski globe iz odstavka 1 so vključeni v naslednje omejitve:
za kršitve iz točke (c) oddelka I Priloge I in točk (c) do (g) oddelka II Priloge I ter iz točk (a) in (b) oddelka III Priloge I znašajo globe najmanj 10 000 EUR in največ ►M12 200 000 EUR ◄ ;
za kršitve iz točk (a), (b) in (d) do (k) oddelka I Priloge I ter iz točk (a), (b) in (h) oddelka II Priloge I znašajo globe najmanj 5 000 EUR in največ 100 000 EUR;
za kršitve iz oddelka IV Priloge I znašajo globe najmanj 5 000 EUR in največ 10 000 EUR.
ESMA pri odločanju o nižji, srednji ali višji vrednosti osnovnega zneska glob, določenih v prvem pododstavku, upošteva letni promet predhodnega poslovnega leta zadevnega repozitorija sklenjenih poslov. Nižja vrednost osnovnega zneska velja za repozitorije sklenjenih poslov z letnim prometom pod 1 milijonom EUR, srednja vrednost za tiste z letnim prometom med 1 in 5 milijoni EUR, višja vrednost pa za tiste z letnim prometom nad 5 milijoni EUR.
Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni oteževalni koeficient posebej. Če velja več kot en oteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku.
Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni oteževalni koeficient posebej. Če velja več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.
Če dejanje ali opustitev dejanja repozitorija sklenjenih poslov pomeni več kršitev s seznama v Prilogi I, se uporabi samo višja globa za eno od teh kršitev, izračunana v skladu z odstavkoma 2 in 3.
Člen 66
Periodične denarne kazni
ESMA s sklepom naloži periodične denarne kazni z namenom:
da repozitorij sklenjenih poslov odpravi kršitve na podlagi sklepa, sprejetega v skladu s členom 73(1)(a); ali
da oseba iz člena 61(1):
predloži popolne informacije, ki se zahtevajo s sklepom v skladu s členom 61;
privoli v preiskavo in zlasti predloži popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, sprožene s sklepom v skladu s členom 62, ali
privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen s sklepom v skladu s členom 63.
Člen 67
Zaslišanje zadevnih oseb
Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za sklepe iz točk (a), (c) in (d) člena 73(1), če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredno grozeča škoda finančnemu sistemu ali večja neposredno grozeča škoda integriteti, preglednosti, učinkovitosti in pravilnemu delovanju finančnih trgov, vključno s stabilnostjo in točnostjo podatkov, ki se sporočajo v repozitorij listinjenja. V takem primeru lahko ESMA sprejme začasni sklep in zadevnim osebam omogoči, da se o njem izjavijo čim prej po njegovem sprejetju.
Člen 68
Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev globe in periodičnih denarnih kazni
Izvršitev urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se opravi izvršitev. Organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake od držav članic ter o tem obvesti ESMA in Sodišče, sklepu priloži potrdilo o njegovi izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti sklepa.
Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta zadevo preda neposredno pristojnemu organu in predlaga začetek izvršilnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo.
Izvršitev se lahko odloži le z odločbo Sodišča. Vendar pa o pritožbah glede nepravilnosti izvršitve odločajo sodišča zadevne države članice.
Člen 69
Pregled s strani Sodišča
Sodišče ima neomejeno pristojnost za pregled sklepov, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.
Člen 70
Spremembe Priloge II
Komisija je z namenom upoštevanja dogodkov na finančnih trgih pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 82 v zvezi z ukrepi za spremembo Priloge II.
Člen 71
Razveljavitev registracije
ESMA brez poseganja v člen 73 razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov kadar:
se repozitorij sklenjenih poslov izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;
je repozitorij sklenjenih poslov pridobil registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;
repozitorij sklenjenih poslov ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih je bil registriran.
Člen 72
Pristojbine za nadzor
Člen 73
Nadzorni ukrepi ESMA
Kadar ESMA v skladu s členom 64(5) ugotovi, da je repozitorij sklenjenih poslov storil eno od kršitev s seznama v Prilogi I, sprejme enega ali več od naslednjih sklepov, s katerim:
zahteva, da repozitorij odpravi kršitev;
naloži globo v skladu s členom 65;
izda javna obvestila;
kot zadnjo možnost razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov.
Pri sprejemanju sklepov iz odstavka 1 ESMA upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:
trajanje in pogostnost kršitve;
ali je kršitev razkrila resne ali sistemske slabosti v postopkih podjetja ali v njegovih sistemih za upravljanje ali v notranjem nadzoru;
ali je bil zaradi kršitve povzročen ali omogočen finančni kriminal oziroma ali je kršitev kako drugače prispevala k nastanku finančnega kriminala;
ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti.
Pri objavi svojega sklepa iz prvega pododstavka ESMA objavi tudi pravico zadevnega repozitorija sklenjenih poslov, da se pritoži na sklep, in po potrebi dejstvo, da je bila taka pritožba vložena, pri tem pa navede, da pritožba nima odložilnega učinka in da lahko odbor za pritožbe v okviru ESMA odloži izvajanje spornega sklepa v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 74
Prenos nalog ESMA na pristojne organe
ESMA se pred prenosom naloge posvetuje z zadevnim pristojnim organom. Taka posvetovanja zlasti zadevajo:
obseg naloge, ki bo prenesena;
časovni okvir za opravljanje te naloge, in
prenos potrebnih informacij s strani ESMA in ESMA.
POGLAVJE 2
Odnosi s tretjimi državami
Člen 75
Enakovrednost in mednarodni sporazumi
Komisija lahko sprejme izvedbeni akt, s katerim določi, da mora pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavljati, da:
repozitoriji sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe;
sta v tej tretji državi vzpostavljena stalen učinkovit nadzor in izvrševanje repozitorijev sklenjenih poslov, in
obstajajo jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti – vključno z varovanjem poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi stranmi –, ki so najmanj enakovredna tistim iz te uredbe.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2).
ESMA po sklenitvi sporazumov iz odstavka 2 in v skladu z njimi sklene dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi iz zadevnih tretjih držav. Ti dogovori določajo vsaj:
mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in katerim koli drugim organom Unije, ki izvaja naloge v skladu s to uredbo, na eni strani, ter zadevnimi pristojnimi organi teh tretjih držav na drugi strani; in
postopke v zvezi s usklajevanjem nadzornih dejavnosti.
Člen 76
Dogovori o sodelovanju
Pristojni organi tretjih držav, ki na območju svoje pristojnosti nimajo repozitorijev sklenjenih poslov s sedežem na tem območju, lahko vzpostavijo stike z ESMA, zato da sklenejo dogovore o sodelovanju glede dostopa do informacij o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov Unije.
ESMA lahko s temi pristojnimi organi sklene dogovore o sodelovanju glede dostopa do informacij o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov Unije, da bodo ti organi izpolnili svoje odgovornosti in naloge, če so vzpostavljena jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti, vključno z varovanjem poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi stranmi.
Člen 76a
Medsebojen neposreden dostop do podatkov
Komisija lahko na zahtevo organov iz odstavka 1 tega člena sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2), v katerih določi, ali pravni okvir tretje države organa prosilca izpolnjuje vse naslednje pogoje:
repozitoriji sklenjenih poslov s sedežem v tej tretji državi imajo ustrezno dovoljenje;
v tej tretji državi sta vzpostavljena stalen učinkovit nadzor nad repozitoriji sklenjenih poslov in učinkovito izvrševanje repozitorijev sklenjenih poslov;
obstajajo jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti, vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi osebami, ta jamstva pa so najmanj enakovredna jamstvom, določenim v tej uredbi;
za repozitorije sklenjenih poslov, ki jim je bilo izdano dovoljenje v tej tretji državi, velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 81(3) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov.
Člen 77
Priznanje repozitorijev sklenjenih poslov
Repozitorij sklenjenih poslov iz odstavka 1 ESMA predloži vlogo za priznanje skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, med katerimi so vsaj informacije, potrebne za to, da se preveri, ali ima repozitorij sklenjenih poslov dovoljenje in ali je predmet učinkovitega nadzora v tretji državi, ki:
jo je Komisija z izvedbenim aktom v skladu s členom 75(1) priznala kot državo z enakovrednim in izvršljivim regulativnim in nadzornim okvirom;
je v skladu s členom 75(2) sklenila mednarodni sporazum z Unijo, in
je sklenila dogovore o sodelovanju v skladu s členom 75(3), s katerimi je zagotovila, da imajo organi Unije, vključno z ESMA, neposreden in stalen dostop do vseh potrebnih informacij.
ESMA v 30 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, do katerega mora zadevni repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije.
ESMA v 180 dneh po predložitvi popolne vloge pisno obvesti zadevni repozitorij, ali je bilo priznanje odobreno ali zavrnjeno, pri čemer to izčrpno obrazloži.
ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, priznanih v skladu s to uredbo.
NASLOV VII
ZAHTEVE ZA REPOZITORIJE SKLENJENIH POSLOV
Člen 78
Splošne zahteve
Repozitorij sklenjenih poslov vzpostavi naslednje postopke in politike:
postopke za učinkovito usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;
postopke za preverjanje, ali so sporočeni podatki popolni in točni;
politike za urejen prenos podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, kadar ga zahtevajo nasprotne stranke ali CNS iz člena 9 ali kadar je to potrebno iz drugih razlogov.
Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
postopke za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;
postopke, ki jih repozitoriji sklenjenih poslov uporabljajo za preverjanje, ali nasprotna stranka poročevalka oz. subjekt poročevalec izpolnjuje zahteve glede poročanja in ali so podatki, ki se sporočijo na podlagi člena 9, popolni in točni.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 79
Operativna zanesljivost
Člen 80
Varovanje in evidentiranje
Fizična oseba, ki je tesno povezana z repozitorijem sklenjenih poslov, ali pravna oseba, ki je nadrejeno ali podrejeno podjetje repozitorija sklenjenih poslov, ne uporablja v komercialne namene zaupnih informacij, evidentiranih v repozitoriju sklenjenih poslov.
Člen 81
Preglednost in razpoložljivost podatkov
Repozitorij sklenjenih poslov da na voljo potrebne informacije naslednjim subjektom, da jim omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti in nalog:
ESMA;
EBA;
EIOPA;
ESRB;
pristojnemu organu, ki nadzoruje dostop CNS do repozitorija sklenjenih poslov;
pristojnemu organu, ki nadzira mesta trgovanja iz poročanih pogodb;
zadevnim članicam ESCB, vključno z ECB pri opravljanju njenih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 ( 20 );
zadevnim organom tretje države, ki je z Unijo sklenila mednarodni sporazum, kakor je navedeno v členu 75;
nadzornim organom, določenimi v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 );
ustreznim organom Unije za vrednostne papirje in trge, katerih nadzorne odgovornosti in naloge zajemajo pogodbe, trge, udeležence in osnovne instrumente, ki spadajo v področje uporabe te uredbe;
ustreznim organom tretje države, ki so z ESMA sklenili dogovor o sodelovanju, kakor je navedeno v členu 76;
Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljeni z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 22 );
organom za reševanje, določenim v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 23 );
enotnemu odboru za reševanje, vzpostavljenemu z Uredbo (EU) št. 806/2014;
pristojnim organom ali nacionalnim pristojnim organom v smislu uredb (EU) št. 1024/2013 in (EU) št. 909/2014 ter direktiv 2003/41/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU in nadzornim organom v smislu Direktive 2009/138/ES;
pristojnim organom, določenim v skladu s členom 10(5) te uredbe;
zadevnim organom tretje države, v zvezi s katero je bil sprejet izvedbeni akt na podlagi člena 76a;
organom za reševanje, določenim v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2021/23.
Repozitorij sklenjenih poslov posreduje podatke pristojnim organom v skladu z zahtevami iz člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 ( 24 ).
Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
katere informacije se objavijo ali dajo na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 3;
pogostost objavljanja informacij iz odstavka 1;
operativne standarde, potrebne za združitev in primerjavo podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov in za zagotovitev dostopa do teh informacij subjektom iz odstavka 3;
pogoje, ureditve in potrebno dokumentacijo, na podlagi katerih repozitoriji sklenjenih poslov omogočijo dostop subjektom iz odstavka 3.
ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. junija 2020.
ESMA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov zagotovi, da se z objavo informacij iz odstavka 1 ne razkrije identiteta katere od strank v pogodbi.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 82
Izvajanje pooblastila
NASLOV VIII
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 83
Poklicna skrivnost
Člen 84
Izmenjava informacij
NASLOV IX
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 85
Poročila in pregled
ESMA do 17. junija 2023 predloži Komisiji poročilo o:
učinku Uredbe (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta ( 25 ) na stopnjo kliringa s strani finančnih in nefinančnih nasprotnih strank in na razporeditev kliringa znotraj vsake vrste nasprotnih strank, zlasti kar zadeva finančne nasprotne stranke, ki imajo omejen obseg dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC, in kar zadeva ustreznost pragov kliringa iz člena 10(4);
učinku Uredbe (EU) 2019/834 na kakovost in dostopnost podatkov, sporočenih repozitorijem sklenjenih poslov, pa tudi o kakovosti informacij, ki so jih dali na voljo repozitoriji sklenjenih poslov;
spremembah okvira poročanja, vključno z uvedbo in izvajanjem prenosa poročanja iz člena 9(1a) ter zlasti z njenim učinkom na breme poročanja za nefinančne nasprotne stranke, za katere ne velja obveznost kliringa;
dostopnosti klirinških storitev, zlasti o tem, ali je zahteva po neposrednem ali posrednem opravljanju klirinških storitev pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji iz člena 4(3a) učinkovito olajšala dostop do kliringa.
ESMA do 18. decembra 2019 in nato vsakih 12 mesecev do zadnjega podaljšanja iz tretjega pododstavka v sodelovanju z EIOPA, EBA in ESRB Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni:
ali so si CNS, klirinški člani in pokojninske sheme ustrezno prizadevali in razvili izvedljive tehnične rešitve, ki omogočajo udeležbo takih shem v centralnem kliringu s predložitvijo zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja, vključno s posledicami teh rešitev za likvidnost trga in procikličnost ter njihovimi morebitnimi pravnimi ali drugimi posledicami;
obseg in naravo dejavnosti pokojninskih shem na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC s kliringom in brez kliringa v vsaki kategoriji sredstev in morebitna s tem povezana sistemska tveganja za finančni sistem;
kako dejstvo, da pokojninske sheme izpolnjujejo zahteve glede kliringa, vpliva na naložbene strategije teh shem, med drugim če to kakor koli spreminja razporeditev njihovih denarnih in nedenarnih sredstev;
posledice pragov kliringa, določenih v skladu s točko (b) člena 10(4), za pokojninske sheme;
vpliv drugih pravnih zahtev na razliko v stroških med pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC s kliringom in tovrstnimi pogodbami brez kliringa, vključno z zahtevami glede kritja za izvedene finančne instrumente brez kliringa in izračunom količnika finančnega vzvoda v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013;
ali so potrebni kakršni koli nadaljnji ukrepi za spodbujanje rešitve za kliring za pokojninske sheme.
Komisija lahko sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da podaljša dvoletno obdobje iz člena 89(1) dvakrat, in sicer vsakič za eno leto, kadar ugotovi, da ni bila oblikovana nobena izvedljiva tehnična rešitev in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine bodočih upokojencev ostaja nespremenjen.
CNS, klirinški člani in pokojninske sheme naredijo vse, da bi prispevali k razvoju izvedljivih tehničnih rešitev, ki bi olajšale kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v okviru takih shem.
Komisija vzpostavi strokovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki CNS, klirinški člani, pokojninske sheme in druge strani, pristojne za tovrstne izvedljive tehnične rešitve, za spremljanje njihovih prizadevanj in oceno napredka pri razvoju izvedljivih tehničnih rešitev, ki bi olajšale kliring teh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v okviru pokojninskih shem, tudi za prenos zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja v okviru takih shem. Strokovna skupina se sestaja vsaj enkrat na šest mesecev. Komisija pri pripravi osnutka poročila v skladu s prvim pododstavkom upošteva prizadevanja CNS, klirinških članov in pokojninskih shem.
Komisija do 18. decembra 2020 pripravi poročilo, v katerem oceni:
ali obveznosti poročanja o poslih oziroma transakcijah na podlagi člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 in na podlagi te uredbe podvajajo obveznost poročanja o poslih v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso OTC, in ali bi bilo mogoče obseg poročanja o teh poslih zmanjšati ali ga poenostaviti za vse nasprotne stranke brez nepotrebne izgube informacij;
ali bi bilo potrebno in primerno obveznost trgovanja za izvedene finančne instrumente iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uskladiti s spremembami obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, uvedenimi z Uredbo (EU) 2019/834, zlasti kar zadeva obseg subjektov, za katere velja obveznost kliringa;
ali bi morali biti posli, ki izhajajo neposredno iz storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, vključno s stiskanjem portfelja, izvzeti iz obveznosti kliringa iz člena 4(1), pri čemer upošteva, v kolikšni meri navedene storitve zmanjšujejo tveganje, predvsem kreditno tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje, pa tudi, koliko je možnosti za izogibanje obveznosti kliringa in potencialno odvračanje od centralnega kliringa.
Komisija poročilo iz prvega pododstavka predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.
ESMA do 18. maja 2020 predloži poročilo Komisiji. V tem poročilu se:
oceni skladnost obveznosti poročanja za izvedene finančne instrumente, ki niso OTC, iz Uredbe (EU) št. 600/2014 in iz člena 9 te uredbe, in sicer v zvezi s podrobnostmi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, o katerih se poroča, pa tudi dostopom ustreznih subjektov do podatkov in ali bi bilo treba te obveznosti uskladiti;
oceni izvedljivost nadaljnje poenostavitve verig poročanja za vse nasprotne stranke, tudi za vse posredne stranke, ob upoštevanju potrebe po pravočasnem poročanju in ukrepov, sprejetih v skladu s členom 4(4) te uredbe in členom 30(2) Uredbe (EU) št. 600/2014;
oceni uskladitev obveznosti trgovanja za izvedene finančne instrumente iz Uredbe (EU) št. 600/2014 s spremembami obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, uvedenimi z Uredbo (EU) 2019/834, zlasti kar zadeva obseg subjektov, za katere velja obveznost kliringa;
v sodelovanju z ESRB oceni, ali bi morali biti posli, ki izhajajo neposredno iz storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, vključno s stiskanjem portfelja, izvzeti iz obveznosti kliringa iz člena 4(1); v tem poročilu se:
prouči stiskanje portfelja in druge razpoložljive storitve za zmanjšanje tveganj po trgovanju, ki se ne uporabljajo za oblikovanje cen in ki zmanjšujejo netržna tveganja pri portfeljih izvedenih finančnih instrumentov brez spreminjanja tržnega tveganja portfeljev, kot je ponovno uravnoteženje transakcij.
pojasnijo nameni in delovanje teh storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju ter se pojasni v kakšnem obsegu zmanjšujejo tveganje, zlasti kreditno tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje, in oceni potreba po kliringu teh poslov ali njihovem izvzetju iz obveznosti kliringa zaradi upravljanja sistemskih tveganj, in
oceni, v kakšnem obsegu bi lahko morebitno izvzetje iz obveznosti kliringa za te storitve odvračalo od centralnega kliringa in povzročilo izogibanje nasprotnih strank obveznosti kliringa;
oceni, ali se lahko razširi seznam finančnih instrumentov, ki v skladu s členom 47 štejejo za visoko likvidne z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem, in ali bi ta seznam lahko vključeval enega ali več skladov denarnega trga, ki imajo dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1131 ( 26 ).
V poročilu se osredotoči vsaj na število in zapletenost takšnih dogovorov ter ustreznost sistemov in modelov za upravljanje tveganja. Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.
ESCB Komisiji predloži oceno o morebitnem sistemskem tveganju dogovorov o interoperabilnosti.
Komisija v 12 mesecih po posredovanju poročila iz prvega pododstavka pripravi poročilo o izvajanju določb navedenega izvedbenega akta. Svoje poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.
Komisija do 2. januarja 2023 pripravi poročilo, v katerem oceni učinkovitost:
nalog ESMA, zlasti nalog nadzornega odbora za CNS, pri spodbujanju konvergence in skladnosti pri uporabi te uredbe s strani pristojnih organov iz člena 22 in kolegijev iz člena 18;
pravni okvir za priznavanje CNS iz tretjih držav in nadzor nad njimi;
okvir za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za CNS, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14, ter med CNS, ki imajo dovoljenje, in CNS iz tretjih držav, ki so priznane v skladu s členom 25;
razdelitev odgovornosti med ESMA, pristojnimi organi in centralnimi bankami izdajateljicami.
Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.
Člen 86
Postopek v odboru
Člen 87
Sprememba Direktive 98/26/ES
V členu 9(1) Direktive 98/26/ES se doda naslednji pododstavek:
„Če upravljavec sistema drugemu upravljavcu sistema v okviru interoperabilnega sistema zagotovi dodatno jamstvo, potem postopek zaradi nesolventnosti proti sprejemnemu upravljavcu sistema ne vpliva na pravice posredovalnega upravljavca sistema.“
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na Direktivo 98/26/ES ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 88
Spletna mesta
ESMA vzdržuje spletno mesto, ki zagotavlja podrobnosti glede:
pogodb, za katere velja obveznost kliringa iz člena 5;
kazni, predpisanih za kršitve členov 4, 5 in 7 do 11;
CNS, ki imajo dovoljenje za ponujanje storitev ali dejavnosti v Uniji in imajo sedež v Uniji, ter storitev in dejavnosti, za zagotavljanje ali izvajanje katerih imajo dovoljenje, vključno z razredi finančnih instrumentov, ki jih pokriva njihovo dovoljenje;
kazni, predpisanih za kršitve iz naslovov IV in V;
CNS s sedežem v tretji državi, ki imajo dovoljenje za ponujanje storitev ali dejavnosti v Uniji, ter storitev in dejavnosti, za zagotavljanje ali izvajanje katerih imajo dovoljenje, vključno z razredi finančnih instrumentov, ki jih pokriva njihovo dovoljenje;
repozitorijev sklenjenih poslov, ki imajo dovoljenje za ponujanje storitev in dejavnosti v Uniji;
kazni in glob, ki so predpisane v skladu s členoma 65 in 66;
javnega registra iz člena 6.
Člen 89
Prehodne določbe
Obveznost kliringa iz člena 4 se ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz prvega pododstavka tega odstavka, ki so jih pokojninske sheme sklenile od 17. avgusta 2018 do 16. junija 2019.
Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih ti subjekti sklenejo v tem obdobju in za katere bi sicer veljala obveznost kliringa iz člena 4, veljajo zahteve iz člena 11.
ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam vrst subjektov in vrst shem iz člena 2(10)(c) in (d), za katere je bila odobrena izjema v skladu s prvim pododstavkom. Da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora, ESMA opravi medsebojni strokovni pregled subjektov, ki se vsako leto uvrstijo na seznam, v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
CNS s sedežem v tretji državi, ki je dobila priznanje za opravljanje klirinških storitev v državi članici v skladu z nacionalnim pravom te države članice pred tem, ko Komisija sprejme vse regulativne tehnične standarde iz členov 16, 26, 29, 34, 41, 42, 44, 45, 47 in 49, za namene te uredbe zaprosi za priznanje v skladu s členom 25 v šestih mesecih po začetku veljavnosti vseh regulativnih tehničnih standardov iz členov 16, 26, 29, 34, 41, 42, 44, 45, 47 in 49.
Kadar ESMA po pregledu iz prvega pododstavka tega odstavka ugotovi, da bi se CNS, ki je bila priznana pred 1. januarjem 2020, morala uvrstiti med CNS stopnje 2 v skladu s členom 25(2a), ESMA določi ustrezno prilagoditveno obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev in v katerem mora CNS izpolniti zahteve iz člena 25(2b). ESMA lahko na podlagi obrazložene prošnje CNS ali pristojnih organov, odgovornih za nadzor klirinških članov s sedežem v Uniji, to prilagoditveno obdobje podaljša za dodatnih šest mesecev, kadar tako podaljšanje upravičujejo izredne okoliščine in posledice za klirinške člane s sedežem v Uniji.
Kadar je pristojni organ CNS s sedežem v tretji državi izdal priznanje za zagotavljanje klirinških v skladu z nacionalnim pravom njegove države članice v pred tem, ko Komisija sprejme vse regulativne tehnične standarde iz členov 16, 26, 29, 34, 41, 42, 44, 45, 47 in 49, pristojni organ te države članice v enem mesecu po začetku veljavnosti regulativnih tehničnih standardov iz člena 5(1) o tem obvesti ESMA.
V prehodnem obdobju iz člena 497 Uredbe (EU) št. 575/2013 CNS, navedena v zadevnem členu, v informacije, o katerih poroča v skladu s členom 50c(1) te uredbe, vključi skupni znesek začetnega kritja, kot je opredeljeno v točki 140 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga je dobila od svojih klirinških članov, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
CNS nima jamstvenega sklada;
CNS nima zavezujoče ureditve s svojimi klirinškimi člani, ki ji omogoča uporabo celotnega ali dela začetnega kritja, prejetega od zadevnih klirinških članov, kot da bi bili predhodno plačani prispevki.
Repozitorij sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi, ki je pridobil dovoljenje za zbiranje in vzdrževanje evidenc o izvedenih finančnih instrumentih v državi članici v skladu z nacionalnim pravom te države članice pred datumom, ko Komisija sprejme vse regulativne tehnične standarde iz členov 9, 56 in 81, zaprosi za priznanje v skladu s členom 77 v šestih mesecih po začetku veljavnosti navedenih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov.
Repozitorij sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi, ki je pridobil dovoljenje ali bil registriran za zbiranje in vzdrževanje evidenc o izvedenih finančnih instrumentih v skladu z nacionalnim pravom države članice pred datumom, ko Komisija sprejme vse regulativne tehnične standarde iz členov 56 in 81, se lahko uporabi zaprosi za izpolnjevanje obveznosti poročanja iz člena 9, dokler ni sprejeta odločitev o registraciji repozitorija sklenjenih poslov v skladu s to uredbo.
Člen 90
Osebje in sredstva ESMA
ESMA do 2. januarja 2022 oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo.
Člen 91
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Seznam kršitev iz člena 65(1)
Kršitve, povezane z organizacijskimi zahtevami ali navzkrižjem interesov:
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(1), če nima vzdržljive ureditve upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, primernimi mehanizmi za notranjo kontrolo, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki, ki preprečujejo razkritje zaupnih informacij;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(2), če ne vzdržuje ali izvaja pisno določene organizacijske in upravne ureditve, s katero lahko opredeli in obvladuje vsa morebitna navzkrižja interesov, pri katerih so vpleteni njegovi vodstveni delavci, zaposleni in vse osebe, ki so posredno ali neposredno povezane z repozitoriji prek tesnih povezav;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(3), če ne vzpostavi ustreznih politik in postopkov, ki so dovolj učinkoviti, da zagotavljajo ravnanje skladno z vsemi določbami te uredbe, vključno z ravnanjem vodstva in zaposlenih;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(4), če ne vzdržuje ali upravlja ustrezne organizacijske strukture, da zagotovi svoje neprekinjeno in pravilno delovanje pri opravljanju storitev in dejavnosti;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(5), če pomožnih storitev operativno ne loči od funkcije centralnega zbiranja in vzdrževanja evidenc o izvedenih finančnih instrumentih;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(6), če ne poskrbi, da imajo njegovo višje vodstvo in člani odbora zadosten ugled in izkušnje, da lahko zagotovijo zanesljivo in preudarno upravljanje repozitorija;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(7), če nima objektivnih, nediskriminatornih in javno objavljenih zahtev za dostop ponudnikov storitev in podjetij, za katere velja obveznost poročanja iz člena 9;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(8), če ne poskrbi za javno objavo cen in pristojbin, povezanih s storitvami, ki jih ponuja v skladu s to uredbo, če poročevalcem ne omogoča ločenega dostopa do specifičnih storitev ali če zaračunava cene in pristojbine, ki niso sorazmerne s stroški;
repozitorij sklenjenih poslov krši točko (a) člena 78(9), če nima vzpostavljenih ustreznih postopkov za učinkovito usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;
repozitorij sklenjenih poslov krši točko (b) člena 78(9), če nima vzpostavljenih ustreznih postopkov, s katerimi se preveri popolnost in točnost sporočenih podatkov;
repozitorij sklenjenih poslov krši točko (c) člena 78(9), če nima vzpostavljenih ustreznih politik za urejen prenos podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, kadar tako zahtevajo nasprotne stranke in CNS iz člena 9 ali kadar je to potrebno iz drugih razlogov.
Kršitve, povezane z operativnimi zahtevami:
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 79(1), če ne ugotovi virov operativnega tveganja in jih z razvojem ustreznih sistemov, kontrol in postopkov ne zmanjša na najnižjo možno raven;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 79(2), če ne vzpostavi, izvaja ali vzdržuje ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja in načrt za vnovično vzpostavitev delovanja, katerih cilj je zagotoviti ohranjanje funkcij, pravočasno obnovitev delovanja in izpolnitev obveznosti repozitorija sklenjenih poslov;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 80(1), če ne poskrbi za zaupnost, celovitost ali varstvo informacij, prejetih v skladu s členom 9;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 80(2), če podatke, ki jih prejme v skladu s to uredbo, uporabi v komercialne namene brez soglasja zadevnih nasprotnih strank;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 80(3), če nemudoma ne evidentira informacij, prejetih v skladu s členom 9, ali jih ne hrani vsaj deset let po prenehanju zadevnih pogodb ali če ne uporablja pravočasnih in učinkovitih postopkov evidentiranja za dokumentiranje sprememb shranjenih podatkov;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 80(4), če ne izračuna pozicij po razredu izvedenih finančnih instrumentov in po poročevalcu na podlagi podrobnosti o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki so mu sporočene v skladu s členom 9;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 80(5), če pogodbenim strankam ne dovoli pravočasno dostopa do informacij o pogodbi in njihovega popravljanja;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 80(6), če ne sprejme vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje kakršne koli zlorabe informacij, ki jih hrani v svojih sistemih.
Kršitve, povezane s preglednostjo in dostopnostjo informacij:
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 81(1), če ne poskrbi za redno objavo skupnih pozicij po razredu izvedenih finančnih instrumentov v zvezi s pogodbami, ki so mu bile sporočene;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 81(2), če subjektom iz člena 81(3) ne omogoči neposreden in takojšen dostop do podrobnosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih potrebujejo za izpolnitev svojih odgovornosti in nalog.
Kršitve, povezane z ovirami za nadzorne dejavnosti:
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 61(1), če pri odzivu na enostaven zahtevek za informacije ESMA v skladu s členom 61(2) ali pri odzivu na sklep ESMA o zahtevi za informacije v skladu s členom 61(3) predloži napačne ali zavajajoče informacije;
repozitorij sklenjenih poslov predloži napačne ali zavajajoče odgovore na vprašanja, zastavljena v skladu s členom 62(1)(c);
repozitorij sklenjenih poslov ne ravna pravočasno skladno z nadzornim ukrepom, ki ga ESMA sprejme v skladu s členom 73;
repozitorij sklenjenih poslov krši člen 55(4), če ne obvesti pravočasno ESMA o vseh pomembnih spremembah pogojev za njegovo registracijo.
PRILOGA II
Seznam koeficientov, povezanih z oteževalnimi in olajševalnimi dejavniki, za uporabo člena 65(3)
Naslednji koeficienti se seštevajo in uporabijo za osnovne zneske iz člena 65(2):
Koeficienti prilagoditve, povezani z oteževalnimi dejavniki:
če se je kršitev večkrat pojavljala, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1;
če se je kršitev pojavljala več kot šest mesecev, se uporabi koeficient 1,5;
če je kršitev razkrila sistemske pomanjkljivosti v organizaciji repozitorija sklenjenih poslov, zlasti v njegovih postopkih, sistemih za upravljanje ali notranji kontroli, se uporabi koeficient 2,2;
če kršitev negativno vpliva na kakovost podatkov, ki jih hrani, se uporabi koeficient 1,5;
če je bila kršitev storjena namerno, se uporabi koeficient 2;
če po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7;
če višje vodstvo repozitorija sklenjenih poslov pri opravljanju preiskav ni sodelovalo z ESMA, se uporabi koeficient 1,5.
Koeficienti prilagoditve, povezani z olajševalnimi dejavniki:
če se je kršitev pojavljala manj kot deset delovnih dni, se uporabi koeficient 0,9;
če lahko višje vodstvo repozitorija sklenjenih poslov dokaže, da je sprejelo vse potrebne ukrepe za preprečitev kršitve, se uporabi koeficient 0,7;
če je repozitorij sklenjenih poslov o kršitvi hitro, učinkovito in v celoti obvestil ESMA, se uporabi koeficient 0,4;
če je repozitorij sklenjenih poslov prostovoljno sprejel ukrepe za zagotovitev, da se podobna kršitev v prihodnje ne bo mogla pripetiti, se uporabi koeficient 0,6.
PRILOGA III
Seznam kršitev iz člena 25j(1)
Kršitve, povezane s kapitalskimi zahtevami:
CNS stopnje 2 krši člen 16(1), če nima stalnega in razpoložljivega začetnega kapitala v višini vsaj 7,5 milijona EUR;
CNS stopnje 2 krši člen 16(2), če nima kapitala, vključno z zadržanim dobičkom in rezervami, ki je sorazmeren s tveganjem, ki izhaja iz njenih dejavnosti in vedno zadosten, da se zagotovita urejeno prenehanje ali prestrukturiranje dejavnosti v ustreznem časovnem obdobju, ter CNS zagotavlja primerno zaščito pred kreditnim tveganjem, tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, operativnim tveganjem ter pravnim in poslovnim tveganjem, ki niso krita že s posebnimi finančnimi sredstvi iz členov 41 do 44.
Kršitve, povezane z organizacijskimi zahtevami ali navzkrižjem interesov:
CNS stopnje 2 krši člen 26(1), če nima zanesljive ureditve upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena, ter primernih mehanizmov za notranji nadzor, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki;
CNS stopnje 2 krši člen 26(2), če ne sprejme politik in postopkov, ki so dovolj učinkoviti za zagotavljanje skladnosti s to uredbo, vključno s skladnostjo njenih vodij in zaposlenih;
CNS stopnje 2 krši člen 26(3), če ne ohranja ali uporablja organizacijske strukture, ki zagotavlja stalno in urejeno delovanje v zvezi z opravljanjem njenih storitev in dejavnosti ali ne uporabi ustreznih in sorazmernih sistemov, virov ali postopkov;
CNS stopnje 2 krši člen 26(4), če ne ohranja jasne meje med zahtevami poročanja v zvezi z upravljanjem tveganja in zahtevami poročanja v zvezi z drugimi postopki CNS;
CNS stopnje 2 krši člen 26(5), če ne sprejme, uvede ali vzdržuje politike prejemkov, ki spodbuja trdno in učinkovito upravljanje tveganja, ne pa zniževanja standardov v zvezi s tveganjem;
CNS stopnje 2 krši člen 26(6), če ne vzdržuje sistemov informacijske tehnologije, ki ustrezajo zapletenosti, raznolikosti ter vrsti storitev in dejavnosti, ki jih opravlja, da se zagotovijo visoki standardi varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij, ki se hranijo;
CNS stopnje 2 krši člen 26(7), če ne objavi brezplačno svoje ureditve upravljanja, pravil, ki urejajo CNS, ali meril za klirinško članstvo;
CNS stopnje 2 krši člen 26(8), če ni predmet pogostih in neodvisnih pregledov ali če rezultatov teh pregledov ne sporoči odboru oziroma jih ne da na razpolago ESMA;
CNS stopnje 2 krši člen 27(1) ali drugi pododstavek člena 27(2), če ne zagotovi, da imajo njeno višje vodstvo in člani odbora zadosten ugled in zadostne izkušnje za zagotavljanje zanesljivega in preudarnega upravljanja CNS;
CNS stopnje 2 krši člen 27(2), če ne zagotovi, da je vsaj tretjina članov, vendar ne manj kot dva, tega odbora neodvisnih, ali ne povabi predstavnikov strank klirinških članov na seje odbora o zadevah v zvezi s členoma 38 in 39 ali če povezuje prejemke neodvisnih in drugih neizvršnih članov odbora s poslovnimi rezultati CNS;
CNS stopnje 2 krši člen 27(3), če vlog in odgovornosti odbora ne določi jasno ali zapisnikov sej odbora ne da na razpolago ESMA ali revizorjem;
CNS stopnje 2 krši člen 28(1), če ne ustanovi odbora za tveganja oziroma ne ustanovi odbora za tveganja, ki ga sestavljajo predstavniki klirinških članov, neodvisni člani odbora in predstavniki njenih strank, ali odbor za tveganja sestavi tako, da ena od teh skupin predstavlja večino v odboru za tveganja, ali ESMA ustrezno ne obvesti o dejavnostih in odločitvah odbora za tveganja, kadar je ESMA zahteval, da mora biti ustrezno obveščen;
CNS stopnje 2 krši člen 28(2), če ne določi jasno mandata, ureditve upravljanja za zagotovitev svoje neodvisnosti, operativnih postopkov, meril za sprejem ali mehanizma za izvolitev članov odbora za tveganja ali če javnosti ne omogoči vpogleda v ureditev upravljanja ali če ne določi, da odboru za tveganja predseduje neodvisni član odbora ter da odbor za tveganja poroča neposredno odboru in se redno sestaja;
CNS stopnje 2 krši člen 28(3), če odboru za tveganja ne omogoči, da svetuje odboru o vseh ureditvah, ki lahko vplivajo na upravljanje tveganja s strani CNS, ali si v izrednih razmerah v razumnih mejah ne prizadeva za posvetovanje z odborom za tveganja o dogodkih, ki vplivajo na upravljanje tveganja CNS;
CNS stopnje 2 krši člen 28(5), če ESMA ne obvesti takoj o vsaki odločitvi odbora, da ne bo upošteval nasveta odbora za tveganja;
CNS stopnje 2 krši člen 29(1), če ne hrani vsaj deset let vseh evidenc o svojih storitvah in dejavnostih, ki so potrebne, da ESMA omogoči spremljanje izpolnjevanja te uredbe s strani CNS;
CNS stopnje 2 krši člen 29(2), če vsaj deset let od prenehanja pogodbe ne hrani vseh informacij o vseh pogodbah, ki jih je obdelala, tako da te omogočajo identifikacijo prvotnih pogojev transakcije pred kliringom s strani te CNS;
CNS stopnje 2 krši člen 29(3), če ESMA in zadevnim članicam ESCB na zahtevo ne omogoči vpogleda v evidence in informacije iz odstavkov 1 in 2 člena 29 ali vse informacije o stanju pogodb, pri katerih je bil opravljen kliring, ne glede na mesto, kjer so bile transakcije izvedene;
CNS stopnje 2 krši člen 30(1), če ESMA ne obvesti oziroma ga napačno ali nepopolno obvesti o identiteti delničarjev ali članov, bodisi neposrednih ali posrednih, ter fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže, ali o velikosti teh deležev;
CNS stopnje 2 krši člen 30(4), če dovoli, da bi osebe iz člena 30(1) izvajale vpliv, ki bi verjetno lahko škodil zanesljivemu in preudarnemu upravljanju CNS;
CNS stopnje 2 krši člen 31(1), če ESMA ne obvesti oziroma ga napačno ali nepopolno obvesti o vseh spremembah v upravljanju ali mu ne posreduje vseh potrebnih informacij za oceno skladnosti s členom 27(1) ali drugim pododstavkom člena 27(2);
CNS stopnje 2 krši člen 33(1), če ne vzdržuje ali uporablja učinkovitih, pisno določenih organizacijskih in upravnih ureditev, s katerimi lahko opredeli ali upravlja vsa morebitna navzkrižja interesov med njo, vključno z njenimi vodji, zaposlenimi ali katero koli osebo, ki jo neposredno ali posredno nadzoruje ali je z njo tesno povezana, in njenimi klirinškimi člani ali njihovimi strankami, ki jih CNS pozna, ali če ne vzdržuje ali izvaja primernih postopkov za reševanje morebitnih navzkrižij interesov;
CNS stopnje 2 krši člen 33(2), če zadevnemu klirinškemu članu ali zadevni stranki klirinškega člana, ki je znana CNS, ne razkrije jasno splošne narave ali virov navzkrižja interesov, preden sprejme nove transakcije od navedenega klirinškega člana, kadar organizacijski ali upravni ukrepi, ki jih sprejme ta CNS za obvladovanje navzkrižij interesov, ne zadoščajo, da bi lahko s primerno stopnjo verjetnosti preprečili nevarnost škodovanja interesom klirinških članov ali strank;
CNS stopnje 2 krši člen 33(3), če v pisnih ureditvah ne upošteva vseh okoliščin, s katerimi je seznanjena ali bi morala biti seznanjena in ki lahko povzročijo navzkrižje interesov zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih podjetij, ki so njena podrejena podjetja ali nadrejeno podjetje;
CNS stopnje 2 krši člen 33(5), če ne sprejme vseh potrebnih ukrepov za preprečitev kakršne koli zlorabe informacij iz svojih sistemov ali ne prepreči uporabe teh informacij za potrebe drugih poslovnih dejavnosti ali fizični osebi, ki je tesno povezana s CNS, ali pravni osebi, ki je podrejeno ali nadrejeno podjetje te CNS, ne onemogoči uporabe zaupnih informacij iz evidenc te CNS v komercialne namene brez predhodnega soglasja stranke, ki ji te zaupne informacije pripadajo;
CNS stopnje 2 krši člen 36(1), če ne ravna pošteno in strokovno ter v največjo korist klirinških članov in njihovih strank;
CNS stopnje 2 krši člen 36(2), če nima dostopnih, preglednih in pravičnih pravil glede hitrega obravnavanja pritožb;
CNS stopnje 2 krši člen 37(1) ali (2), če stalno uporablja diskriminatorna, nepregledna ali subjektivna merila za sprejem, če drugače stalno ne zagotavlja poštenega in odprtega dostopa do CNS, če stalno ne zagotavlja, da imajo klirinški člani dovolj finančnih sredstev in operativnih zmogljivosti za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja v tej CNS, ali če vsaj enkrat na leto temeljito ne preveri skladnosti s strani njenih klirinških članov;
CNS stopnje 2 krši člen 37(4), če nima objektivnih in preglednih postopkov za razrešitev in urejen izstop klirinških članov, ki ne izpolnjujejo več meril iz člena 37(1);
CNS stopnje 2 krši člen 37(5), če zavrne dostop klirinškemu članu, ki izpolnjuje merila iz člena 37(1), kadar taka zavrnitev dostopa ni ustrezno pisno utemeljena in ne temelji na celoviti analizi tveganja;
CNS stopnje 2 krši člen 38(1), če strankam svojih klirinških članov ne omogoči ločenega dostopa do posameznih ponujenih storitev;
CNS stopnje 2 krši člen 39(7), če ne zagotavlja posameznih stopenj ločevanja iz navedenega odstavka pod razumnimi tržnimi pogoji.
Kršitve, povezane z operativnimi zahtevami:
CNS stopnje 2 krši člen 34(1), če ne sprejme, uveljavi ali vzdržuje ustrezne politike neprekinjenega poslovanja in načrta ponovne vzpostavitve delovanja, s katerima zagotovi ohranitev delovanja svojih funkcij, pravočasno ponovno vzpostavitev delovanja in izpolnitev svojih obveznosti, ki v primeru motenj zagotovi najmanj ponovno vzpostavitev vseh transakcij, s čimer CNS omogoči zanesljivo nadaljnje delovanje in dokončanje poravnave na načrtovani datum;
CNS stopnje 2 krši člen 34(2), če ne oblikuje, izvaja ali vzdržuje ustreznega postopka za zagotavljanje pravočasne in urejene poravnave ali prenosa sredstev ter pozicij strank in klirinških članov v primeru preklica priznanja v skladu z odločitvijo iz člena 25;
CNS stopnje 2 krši drugi pododstavek člena 35(1), če svoje glavne dejavnosti, povezane z upravljanjem tveganja, odda v zunanje izvajanje brez odobritve s strani ESMA;
CNS stopnje 2 krši člen 39(1), če ne vodi ločenih evidenc in računov, ki ji v vsakem trenutku in takoj omogočajo, da lahko pri računih s CNS loči sredstva in pozicije, ki jih upravlja v imenu enega klirinškega člana, od sredstev in pozicij, ki jih upravlja v imenu katerega koli drugega klirinškega člana, ter od svojih sredstev;
CNS stopnje 2 krši člen 39(2), če ne nudi vodenja in ne vodi ločenih evidenc in računov, kadar je to zahtevano, kar vsem klirinškim članom omogoča, da pri računih s CNS ločijo svoja sredstva in pozicije od sredstev in pozicij, ki jih upravljajo v imenu svojih strank;
CNS stopnje 2 krši člen 39(3), če ne nudi vodenja in ne vodi ločenih evidenc in računov, kadar je to zahtevano, kar vsem klirinškim članom omogoča, da pri računih s CNS sredstva in pozicije, ki jih upravljajo v imenu stranke, ločijo od sredstev in pozicij, ki jih upravljajo v imenu drugih strank, ali klirinškim članom ne nudi možnosti, da odprejo več računov v svojem imenu ali v imenu svojih strank, kadar se to zahteva;
CNS stopnje 2 krši člen 40, če čim bolj sproti ne meri in ocenjuje svoje likvidnosti in kreditne izpostavljenosti do vsakega klirinškega člana in, kjer je to primerno, do druge CNS, s katero ima sklenjen dogovor o interoperabilnosti, ali če nima dostopa do ustreznih virov za oblikovanje cen za učinkovito merjenje svojih izpostavljenosti na podlagi razumnih stroškov;
CNS stopnje 2 krši člen 41(1), če ne določi, terja ali pobira kritja za omejitev svoje kreditne izpostavljenosti od svojih klirinških članov ali, kjer je to primerno, od CNS, s katerimi ima sklenjen dogovor o interoperabilnosti, ali če določi, terja ali pobira kritja, ki ne zadostujejo za kritje morebitnih izpostavljenosti, ki se po ocenah CNS lahko pojavijo do unovčenja zadevnih pozicij, ali niso zadostna za kritje izgub, ki izhajajo iz najmanj 99 % sprememb izpostavljenosti v ustreznem časovnem obdobju, ali ne zagotovijo, da ima CNS svoje izpostavljenosti nasproti vsem svojim klirinškim članom in po potrebi nasproti CNS, s katerimi imajo sklenjen dogovor o interoperabilnosti, v celoti zavarovane vsaj na dnevni osnovi, ali, če je to potrebno, ne upoštevajo vseh morebitnih procikličnih učinkov;
CNS stopnje 2 krši člen 41(2), če ne sprejme modelov in parametrov za določanje zahtev po kritju, ki zajemajo značilnosti tveganja produktov, pri katerih je bil opravljen kliring, in upoštevajo interval pobiranja kritja, likvidnost trga in možnost sprememb v času trajanja posla;
CNS stopnje 2 krši člen 41(3), če ne terja in pobira kritij čez dan, vsaj takrat, ko so preseženi vnaprej določeni pragi;
CNS stopnje 2 krši člen 42(3), če ne vzdržuje jamstvenega sklada, ki ji omogoči vsaj to, da lahko v skrajnih, vendar verjetnih tržnih razmerah vzdrži neplačila klirinškega člana, do katerega ima največjo izpostavljenost, ali neplačila drugega in tretjega največjega klirinškega člana, če je vsota njune izpostavljenosti večja, ali pripravi scenarije, ki ne vključujejo najbolj nestanovitnih obdobij, ki so jih doživeli trgi, za katere CNS opravlja storitve, ali ne pripravi vrste možnih scenarijev v prihodnosti, ki upoštevajo nenadno prodajo finančnih sredstev in hitro zmanjšanje tržne likvidnosti;
CNS stopnje 2 krši člen 43(2), če njen jamstveni sklad iz člena 42 in njena druga finančna sredstva iz člena 43(1) ne omogočajo, da vzdrži neplačila dveh klirinških članov, do katerih ima največjo izpostavljenost v skrajnih, vendar verjetnih tržnih razmerah;
CNS stopnje 2 krši člen 44(1), če nima vedno dostopa do ustrezne likvidnosti za opravljanje svojih storitev in dejavnosti ali vsakodnevno ne meri svojih morebitnih likvidnostnih potreb;
CNS stopnje 2 krši člen 45(1), (2) in (3), če za pokritje izgub ne uporabi kritij, nakazanih s strani klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, preden uporabi druga finančna sredstva;
CNS stopnje 2 krši člen 45(4), če najprej ne uporabi lastnih namenskih sredstev, preden uporabi prispevke v jamstvenem skladu, ki jih zagotavljajo klirinški člani, ki niso v zaostanku s plačili;
CNS stopnje 2 krši člen 46(1), če za kritje začetne in nadaljnje izpostavljenosti do svojih klirinških članov sprejme zavarovanje, ki ni visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem, kadar drugo zavarovanje ni dovoljeno v skladu z delegiranim aktom, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 46(3);
CNS stopnje 2 krši člen 47(1), če svojih finančnih sredstev ne vlaga v denarna sredstva ali visoko likvidne finančne instrumente z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem, ki jih ni mogoče hitro likvidirati z minimalnim negativnim cenovnim učinkom;
CNS stopnje 2 krši člen 47(3), če ne deponira finančnih instrumentov, uporabljenih kot kritja ali kot prispevki v jamstveni sklad pri upravljavcih sistemov poravnave vrednostnih papirjev – če so na voljo –, ki zagotavljajo popolno zaščito teh finančnih instrumentov, ali ne uporabi kakšne druge zelo varne ureditve s finančnimi institucijami, ki so pridobile dovoljenje;
CNS stopnje 2 krši člen 47(4), če gotovinskih vlog ne izvaja prek zelo varnih ureditev s pooblaščenimi finančnimi institucijami ali prek odprtih ponudb mejnega depozita centralnih bank ali drugih primerljivih sredstev, ki jih zagotavljajo centralne banke;
CNS stopnje 2 krši člen 47(5), če sredstva vloži pri tretji stranki brez zagotovila, da je sredstva v lasti klirinških članov mogoče ločiti od sredstev v lasti CNS in sredstev v lasti te tretje stranke, in sicer z različno naslovljenimi računi v knjigah tretje stranke ali drugimi enakovrednimi ukrepi, ki omogočajo enako raven zaščite, ali nima takojšnjega dostopa do finančnih instrumentov, če se to zahteva;
CNS stopnje 2 krši člen 47(6), če svoj kapital ali zneske, ki izhajajo iz zahtev iz členov 41 do 44, vlaga v lastne vrednostne papirje ali vrednostne papirje svojega nadrejenega ali podrejenega podjetja;
CNS stopnje 2 krši člen 48(1), če nima vzpostavljenih podrobnih postopkov za primer, ko klirinški član ne izpolnjuje zahtev glede sodelovanja iz člena 37 v roku in v skladu s postopki, ki jih je določila CNS, ali podrobno ne opredeli postopkov, ki jih je treba uporabiti, če ne prijavi neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana ali teh postopkov ne pregleduje vsako leto;
CNS stopnje 2 krši člen 48(2), če ne sprejme takojšnjih ukrepov za omejitev izgub in likvidnostnih pritiskov, ki so posledica neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana, in ne zagotovi, da zaprtje katere koli pozicije klirinškega člana ne povzroči motenj v njenem delovanju ali ne izpostavi klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, izgubam, ki jih ne morejo predvideti ali nadzorovati;
CNS stopnje 2 krši člen 48(3), če ne obvesti nemudoma ESMA, preden se neizpolnjevanje obveznosti prijavi ali se sproži postopek;
CNS stopnje 2 krši člen 48(4), če ne preveri, da so njeni postopki v primeru neplačil izvršljivi, in ne sprejme vseh razumnih ukrepov, da si zagotovi zakonska pooblastila za likvidacijo lastnih pozicij klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, in za prenos ali likvidacijo pozicij strank klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti;
CNS stopnje 2 krši člen 49(1), če ne pregleduje redno sprejetih modelov in parametrov za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja s premoženjem ali drugih mehanizmov za obvladovanje tveganja; teh modelov ne izpostavlja izredno natančnim in pogostim testom izjemnih situacij, da oceni njihovo prožnost v izjemnih, vendar verjetnih tržnih razmerah; ne izvaja testiranj za nazaj, da oceni zanesljivost sprejete metodologije; ne pridobi neodvisne potrditve; ESMA ne obvesti o rezultatih opravljenih testov, ali pred sprejetjem kakršne koli bistvene spremembe modelov in parametrov ne pridobi potrditve ESMA, kadar ESMA ni dovolil začasnega sprejetja te spremembe pred njegovo potrditvijo;
CNS stopnje 2 krši člen 49(2), če ne poskrbi za redno testiranje ključnih vidikov svojih postopkov v primeru neplačil ali ne sprejme vseh razumnih ukrepov, s katerimi zagotovi, da postopke razumejo vsi klirinški člani, in če nima vzpostavljenih vseh ustreznih ureditev za odziv v primeru neplačila;
CNS stopnje 2 krši člen 50(1), če za poravnavo svojih transakcij ne uporabi denarja centralne banke, kadar je to izvedljivo in mogoče, ali če ne sprejme ukrepov za strogo omejitev tveganja denarne poravnave, kadar ne uporabi denarja centralne banke;
CNS stopnje 2 krši člen 50(3), če v največji možni meri ne odpravi glavnih tveganj z uporabo mehanizmov dostave proti plačilu, kadar mora CNS izročiti ali sprejeti finančne instrumente;
CNS stopnje 2 krši člen 50a oziroma člen 50b, če ne izračuna KCNS, kakor je določeno v navedenih členih, oziroma pri tem ne upošteva pravil za izračun KCNS iz členov 50a(2), 50b in 50d;
CNS stopnje 2 krši člen 50a(3), če koeficient KCNS izračuna manj kot vsako četrtletje ali to počne redkeje, kot zahteva ESMA v skladu s členom 50a(3);
CNS stopnje 2 krši člen 51(2), če si ne zagotovi nediskriminatornega dostopa do podatkov, ki jih potrebuje za opravljanje svojih funkcij z mesta trgovanja v takem obsegu, da je CNS skladna z operativnimi in tehničnimi zahtevami, ki jih določa mesto trgovanja, in do ustreznega sistema poravnave;
CNS stopnje 2 krši člen 52(1), če sklene dogovor o interoperabilnosti in pri tem ne izpolni katere od zahtev iz točk (a) do (d) navedenega odstavka;
CNS stopnje 2 krši člen 53(1), če na računih ne loči sredstev in pozicij, ki jih upravlja v imenu druge CNS, s katero je sklenila dogovor o interoperabilnosti;
CNS stopnje 2 krši člen 54(1), če sklene dogovor o interoperabilnosti brez predhodne odobritve s strani ESMA.
Kršitve, povezane s preglednostjo in dostopnostjo informacij:
CNS stopnje 2 krši člen 38(1), če javno ne objavi cen in pristojbin za vsako posamezno storitev posebej, vključno s popusti in rabati ter pogoji za upravičenost do teh znižanj;
CNS stopnje 2 krši člen 38(1), če ESMA ne razkrije informacij o stroških in prihodkih v zvezi s svojimi storitvami;
CNS stopnje 2 krši člen 38(2), če svojih klirinških članov in njihovih strank ne obvesti o tveganjih, povezanih s storitvami, ki jih ponuja;
CNS stopnje 2 krši člen 38(3), če svojim klirinškim članom ali ESMA ne razkrije informacij o cenah, potrebnih za izračun njene izpostavljenosti do klirinških članov ob koncu dneva, ali javno ne objavi skupne količine obračunanih transakcij za vsak instrument, katerega kliring opravlja CNS;
CNS stopnje 2 krši člen 38(4), če javno ne razkrije operativnih in tehničnih zahtev, povezanih s komunikacijskimi protokoli glede oblike vsebine in sporočil, ki jih uporablja za komuniciranje s tretjimi strankami, vključno z operativnimi in tehničnimi zahtevami iz člena 7;
CNS stopnje 2 krši člen 38(5), če javno ne razkrije vseh kršitev meril iz člena 37(1) ali zahtev, določenih v členu 38(1), za katere so odgovorni klirinški člani, razen če ESMA meni, da bi tako razkritje ogrozilo finančno stabilnost ali zaupanje v trg ali resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim strankam;
CNS stopnje 2 krši člen 38(6), če svojim klirinškim članom ne zagotovi simulacijskega orodja, ki jim omogoča, da na bruto osnovi določijo znesek dodatnega začetnega kritja, ki ga CNS lahko zahteva pri kliringu nove transakcije, ali če da to orodje na voljo prek dostopa, ki ni varen;
CNS stopnje 2 krši člen 38(7), če svojim klirinškim članom ne zagotovi informacij o modelih začetnega kritja, ki jih uporablja, kot je določeno v točkah (a), (b) in (c) drugega stavka navedenega odstavka;
CNS stopnje 2 krši člen 39(7), če javno ne razkrije stopenj zaščite in stroškov, povezanih s posameznimi stopnjami ločevanja, ki jih zagotavlja;
CNS stopnje 2 krši člen 49(3), če javno ne razkrije ključnih informacij o modelu upravljanja tveganja ali predpostavk, sprejetih za izvajanje testov izjemnih situacij iz člena 49(1);
CNS stopnje 2 krši člen 50(2), če ne navede jasno svojih obveznosti v zvezi z izročitvijo finančnih instrumentov, vključno s tem, ali mora finančni instrument izročiti ali sprejeti, pa tudi, ali udeležencem povrne izgube, ki nastanejo pri postopku izročitve;
CNS stopnje 2 krši člen 50c(1), če informacij iz točk (a) do (e) člena 50c(1) ne sporoči tistim klirinškim članom, ki so institucije, ali njihovim pristojnim organom;
CNS stopnje 2 krši člen 50c(2), če tistih klirinških članov, ki so institucije, ne obvešča vsaj vsako četrtletje ali jih obvešča redkeje, kot zahteva ESMA v skladu s členom 50c(2).
Kršitve, povezane z ovirami za nadzorne dejavnosti:
CNS krši člen 25f, če ne zagotovi informacij v odziv na sklep, s katerim se zahtevajo informacije v skladu s členom 25f(3), ali če pri odzivu na enostaven zahtevek za informacije s strani ESMA v skladu s členom 25f(2) ali pri odzivu na sklep ESMA, s katerim se zahtevajo informacije v skladu s členom 25f(3), predloži napačne ali zavajajoče informacije;
CNS ali njeni predstavniki predložijo napačne ali zavajajoče odgovore na vprašanja, zastavljena v skladu s točko (c) člena 25g(1);
CNS krši točko (e) člena 25g(1), če ne odgovori na zaprosilo ESMA za zapise o telefonskem in podatkovnem prometu;
CNS stopnje 2 ne upošteva pravočasno nadzornega ukrepa iz sklepa, ki ga ESMA sprejme v skladu s členom 25q;
CNS stopnje 2 ne privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem na podlagi sklepa o inšpekcijskem pregledu, ki ga ESMA sprejme v skladu s členom 25h.
PRILOGA IV
Seznam koeficientov, povezanih z obteževalnimi in olajševalnimi dejavniki, za uporabo člena 25j(3)
Naslednji koeficienti se kumulativno uporabljajo za osnovne zneske iz člena 25j(2):
Koeficienti prilagoditve, povezani z obteževalnimi dejavniki:
če je bila kršitev storjena večkrat, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1 ;
če je kršitev trajala več kot šest mesecev, se uporabi koeficient 1,5 ;
če je kršitev razkrila sistemske pomanjkljivosti v organizaciji CNS, zlasti v njenih postopkih, sistemih za upravljanje ali notranjih kontrolah, se uporabi koeficient 2,2 ;
če kršitev negativno vpliva na kakovost dejavnosti in storitev CNS, se uporabi koeficient 1,5 ;
če je bila kršitev storjena naklepno, se uporabi koeficient 2;
če po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7 ;
če višje vodstvo CNS pri opravljanju preiskav ni sodelovalo z ESMA, se uporabi koeficient 1,5 .
Koeficienti prilagoditve, povezani z olajševalnimi dejavniki:
če je kršitev trajala manj kot 10 delovnih dni, se uporabi koeficient 0,9 ;
če lahko višje vodstvo CNS dokaže, da je sprejelo vse potrebne ukrepe za preprečitev kršitve, se uporabi koeficient 0,7 ;
če je CNS o kršitvi hitro, učinkovito in v celoti obvestila ESMA, se uporabi koeficient 0,4 ;
če je CNS prostovoljno sprejela ukrepe za zagotovitev, da v prihodnje ne bo moglo priti do podobne kršitve, se uporabi koeficient 0,6 .
( 1 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
( 2 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
( 3 ) Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
( 4 ) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).
( 5 ) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).
( 6 ) UL L 35, 11.2.2003, str. 1.
( 7 ) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.
( 8 ) UL L 372, 31.12.1986, str. 1.
( 9 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11.
( 10 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).
( 11 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
( 12 ) Uredba (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L 022, 22.1.2021, str. 1).
( 13 ) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84.
( 14 ) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).
( 15 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).
( 16 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
( 17 ) UL L 228, 11.8.1992, str. 1.
( 18 ) UL L 168, 27.6.2002, str. 43.
( 19 ) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.
( 20 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).
( 21 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12).
( 22 ) Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).
( 23 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
( 24 ) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84.
( 25 ) Uredba (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 glede obveznosti kliringa, uvedbe mirovanja obveznosti kliringa, zahtev glede poročanja, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracije in nadzora repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev za repozitorije sklenjenih poslov (UL L 141, 28.5.2019, str. 42).
( 26 ) Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8).
( 27 ) UL L 191, 13.7.2001, str. 45.