This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022DC0602
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the 2022 National Reform Programme of Belgium and delivering a Council opinion on the 2022 Stability Programme of Belgium
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Belgije za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Belgije za leto 2022
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Belgije za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Belgije za leto 2022
COM/2022/602 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.5.2022
COM(2022) 602 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim reformnim programom Belgije za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Belgije za leto 2022
{SWD(2022) 602 final} - {SWD(2022) 640 final}
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim reformnim programom Belgije za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Belgije za leto 2022
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 ter zlasti člena 5(2) Uredbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,
ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,
ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta 2 , s katero je bil vzpostavljen mehanizem za okrevanje in odpornost, je začela veljati 19. februarja 2021. Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja finančno podporo za izvajanje reform in naložb s pomočjo fiskalne spodbude, ki jo financira Unija. Prispeva h gospodarskemu okrevanju ter izvajanju trajnostnih reform in naložb, ki spodbujajo rast, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda, hkrati pa krepi odpornost in potencialno rast gospodarstev držav članic. Poleg tega pomaga krepiti vzdržne javne finance ter srednje- in dolgoročno prispeva k spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 [je bil] najvišji finančni prispevek na državo članico v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost [XX] junija 2022 posodobljen.
(2)Komisija je 24. novembra 2021 sprejela letni pregled trajnostne rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2022. Ustrezno je upoštevala ponovno potrjeno skupno zavezo, sprejeto na socialnem vrhu v Portu maja 2021, da se nadalje izvaja evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 25. marca 2022 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda trajnostne rasti za leto 2022. Komisija je 24. novembra 2021 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Belgije ni opredelila kot eno od držav članic, za katere bo treba opraviti poglobljeni pregled 3 . Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Svet sprejel 5. aprila 2022, ter predlog skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2022, v katerem je analizirano izvajanje smernic za zaposlovanje in načel evropskega stebra socialnih pravic ter ki ga je Svet sprejel 14. marca 2022.
(3)Ruska invazija na Ukrajino, ki je sledila globalni pandemiji, je bistveno spremenila geopolitične in gospodarske razmere. Vpliv invazije na gospodarstva držav članic je opazen na primer v višjih cenah energentov in hrane ter slabših obetih za rast. Višje cene energentov bremenijo zlasti najranljivejša gospodinjstva, ki se soočajo z energetsko revščino ali jim ta grozi. EU je tudi priča doslej največjemu pritoku ljudi, ki bežijo iz Ukrajine. V zvezi s tem je bila 4. marca 2022 prvič uporabljena direktiva o začasni zaščiti 4 , s katero sta bila razseljenim osebam iz Ukrajine dodeljena pravica do zakonitega prebivanja v EU ter dostop do izobraževanja in usposabljanja, trga dela, zdravstvenega varstva, stanovanj in socialnega varstva.
(4)Ob upoštevanju hitro spreminjajočih se gospodarskih in geopolitičnih razmer evropski semester v letu 2022 nadaljuje usklajevanje širših smernic ekonomskih politik in politik zaposlovanja, hkrati pa se razvija v skladu z zahtevami glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, kot je opisano v letnem pregledu trajnostne rasti 2022. Izvajanje sprejetih načrtov za okrevanje in odpornost je bistveno za doseganje prednostnih nalog politik v okviru evropskega semestra, saj načrti obravnavajo vsa zadevna specifična priporočila za države, izdana v ciklih semestra leta 2019 in 2020, ali pomemben del njih. Specifična priporočila za države iz let 2019 in 2020 ostajajo enako relevantna tudi za načrte za okrevanje in odpornost, kot so bili dopolnjeni, posodobljeni ali spremenjeni v skladu s členi 14, 18 in 21 Uredbe (EU) 2021/241, poleg morebitnih specifičnih priporočil za države, izdanih do datuma predložitve spremenjenega načrta.
(5)Splošna odstopna klavzula se uporablja od marca 2020 5 . Komisija je v svojem sporočilu z dne 3. marca 2021 6 navedla svoje mnenje, da bi morala biti odločitev o deaktivaciji ali nadaljnji uporabi splošne odstopne klavzule sprejeta na podlagi celovite ocene stanja gospodarstva, pri čemer bi bila raven gospodarske aktivnosti v EU ali euroobmočju v primerjavi z ravnmi pred krizo (konec leta 2019) ključno kvantitativno merilo. Večja negotovost in znatna negativna tveganja za gospodarske obete zaradi vojne v Evropi, rekordnih povišanj cen energentov in nenehnih motenj v dobavni verigi upravičujejo podaljšanje splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast do leta 2023.
(6)V skladu s pristopom iz mnenja Sveta z dne 18. junija 2021 o programu stabilnosti za leto 2021 se fiskalna naravnanost trenutno najbolje meri s spremembo primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov), ki ne vključujejo začasnih nujnih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19, vključujejo pa odhodke, ki se financirajo z nepovratno podporo (nepovratnimi sredstvi) iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, glede na srednjeročno potencialno rast 7 . Poleg upoštevanja splošne fiskalne naravnanosti se za oceno, ali je nacionalna fiskalna politika preudarna ter ali njena struktura podpira trajnostno okrevanje v skladu z zelenim in digitalnim prehodom, pozornost namenja tudi razvoju nacionalno financiranih 8 tekočih primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in začasnih nujnih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19) in naložb.
(7)Komisija je 2. marca 2022 sprejela sporočilo, ki zagotavlja širše smernice za fiskalno politiko v letu 2023, da bi podprla pripravo programov stabilnosti in konvergenčnih programov držav članic ter s tem okrepila usklajevanje politik 9 . Navedla je, da se na podlagi makroekonomskih obetov iz zimske napovedi iz leta 2022 prehod s spodbujevalne skupne fiskalne naravnanosti v obdobju 2020–2022 na splošno nevtralno skupno fiskalno naravnanost v letu 2023 zdi ustrezen, hkrati pa se je pripravljena odzvati na spreminjajoče se gospodarske razmere. Napovedala je, da bi se morala priporočila glede javnih financ za leto 2023 še naprej razlikovati med državami članicami in upoštevati morebitne učinke čezmejnega prelivanja. Države članice je pozvala, naj upoštevajo smernice v svojih programih stabilnosti in konvergenčnih programih. Zavezala se je, da bo pozorno spremljala gospodarska gibanja in prilagodila svoje smernice za politiko po potrebi oziroma najpozneje v okviru pomladanskega semestrskega svežnja konec maja 2022.
(8)Kar zadeva fiskalne smernice, zagotovljene 2. marca 2022, fiskalna priporočila za leto 2023 upoštevajo slabše gospodarske obete, večjo negotovost, nadaljnja negativna tveganja in višjo inflacijo v primerjavi z zimsko napovedjo. Glede na navedeno je treba s fiskalnim odzivom povečati javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost in ohraniti kupno moč najranljivejših gospodinjstev, da bi ublažili vpliv dviga cen energentov in pomagali omejiti inflacijske pritiske zaradi sekundarnih učinkov s ciljno usmerjenimi in začasnimi ukrepi; fiskalna politika mora ostati prožna, da se prilagodi hitro spreminjajočim se okoliščinam, in se med državami razlikovati glede na njihov fiskalni in gospodarski položaj, tudi glede izpostavljenosti krizi in dotoku razseljenih oseb iz Ukrajine.
(9)Belgija je 30. aprila 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Komisija je v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2021/241 in na podlagi smernic za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost. Svet je 13. julija 2021 sprejel sklep o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Belgijo 10 . Izplačilo obrokov je pogojeno s sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2021/241, da Belgija zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, določene v izvedbenem sklepu Sveta. Predpogoj za zadovoljivo izpolnjevanje je, da pri doseganju predhodnih mejnikov in ciljev ni prišlo do nazadovanja.
(10)Belgija je 30. aprila 2022 predložila nacionalni reformni program za leto 2022 in program stabilnosti za leto 2022 v skladu z rokom iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1466/97. Programa sta bila ocenjena skupaj, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241 nacionalni reformni program za leto 2022 odraža tudi polletno poročanje Belgije o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost.
(11)Komisija je 23. maja 2022 objavila poročilo o državi za Belgijo 11 za leto 2022. V njem je ocenila tako napredek Belgije pri obravnavanju zadevnih specifičnih priporočil za države, ki jih je Svet sprejel v letih 2019, 2020 in 2021, kot tudi izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v Belgiji glede na preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti. Na podlagi te analize so bile v poročilu o državi opredeljene vrzeli v zvezi s tistimi izzivi, ki jih načrt za okrevanje in odpornost ne obravnava ali jih obravnava le delno, ter novimi in nastajajočimi izzivi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz ruske invazije na Ukrajino. V njem je bil ocenjen tudi napredek Belgije pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, doseganju krovnih ciljev EU glede zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjševanja revščine ter napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN.
(12)Komisija je 23. maja 2022 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU. V poročilu je obravnavala proračunski položaj Belgije, saj je primanjkljaj sektorja država leta 2021 presegel referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe, dolg sektorja država pa je presegel referenčno vrednost 60 % BDP iz Pogodbe, pri čemer merilo glede zmanjšanja dolga ni bilo izpolnjeno. V poročilu je bilo ugotovljeno, da merili glede primanjkljaja in dolga nista izpolnjeni. V skladu s sporočilom z dne 2. marca 2022 je Komisija v okviru svoje ocene vseh pomembnih dejavnikov preučila, ali bi izpolnjevanje merila glede zmanjšanja dolga pomenilo preveč zahteven fiskalni napor na začetku programskega obdobja, kar bi lahko ogrozilo rast. Zato po mnenju Komisije upoštevanje merila glede zmanjšanja dolga v trenutnih izrednih gospodarskih razmerah ni potrebno. Kot je bilo napovedano, Komisija spomladi 2022 ni predlagala začetka novih postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem in bo znova ocenila možnost začetka navedenih postopkov jeseni 2022.
(13)Svet je 20. julija 2020 Belgiji priporočil, naj v letih 2020 in 2021 v skladu s splošno odstopno klavzulo sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo. Priporočil ji je tudi, naj, kadar gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob hkratni krepitvi naložb. Po podatkih, ki jih je potrdil Eurostat, se je primanjkljaj sektorja država Belgije zmanjšal z 9,0 % BDP leta 2020 na 5,5 % leta 2021. Belgija je z odzivom fiskalne politike leta 2021 podpirala okrevanje gospodarstva, medtem ko so se začasni izredni podporni ukrepi zmanjšali s 4,4 % BDP leta 2020 na 2,9 % leta 2021. Ukrepi, ki jih je Belgija sprejela leta 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so bili večinoma začasni ali so jih spremljali izravnalni ukrepi. Hkrati nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v obdobju 2020–2021, niso bili začasni ali izravnani z izravnalnimi ukrepi, ki so bili večinoma vključevali stalna povišanja minimalnih pokojnin in plač v zdravstvenem sektorju. Po podatkih, ki jih je potrdil Eurostat, je dolg sektorja država leta 2021 znašal 108,2 % BDP.
(14)Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu stabilnosti za leto 2022, je ugoden. Po projekcijah vlade naj bi se realni BDP leta 2022 povečal za 3,0 %, leta 2023 pa za 1,9 %. Za primerjavo, Komisija je v pomladanski napovedi iz leta 2022 predvidela nižjo stopnjo realne rasti BDP, in sicer 2,0 % v letu 2022 in 1,6 % v letu 2023, zlasti zaradi zgodnejšega presečnega datuma za makroekonomske projekcije, na katerih temelji program stabilnosti za leto 2022, ki je bil pred začetkom ruske agresije proti Ukrajini. Vlada v skladu s programom stabilnosti za leto 2022 pričakuje, da se bo nominalni primanjkljaj leta 2022 zmanjšal na 5,2 % BDP, leta 2023 pa na 3,6 % BDP. Zmanjšanje v letu 2022 odraža predvsem močno rast gospodarske aktivnosti in odpravo večine izrednih ukrepov. Glede na program naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP leta 2022 (mejno) zmanjšal na 108,0 %, leta 2023 pa naj bi se povečal na 108,8 %. Komisija je v pomladanski napovedi iz leta 2022, ki temelji na ukrepih politike, znanih na presečni datum napovedi, predvidela, da bo javnofinančni primanjkljaj leta 2022 znašal 5,0 % BDP, leta 2023 pa 4,4 % BDP. V letu 2022 je to v skladu s primanjkljajem, napovedanim v programu stabilnosti za leto 2022, kljub manj ugodnemu makroekonomskemu scenariju iz pomladanske napovedi Komisije iz leta 2022, saj proračunske projekcije iz programa stabilnosti za leto 2022 upoštevajo tehnični popravek, ki odraža proračunski učinek posledic ruske vojne agresije proti Ukrajini v letu 2022 (samo). Komisija je v pomladanski napovedi iz leta 2022 predvidela višji proračunski primanjkljaj sektorja država za leto 2023, predvsem zaradi manj ugodnega makroekonomskega scenarija in ukrepov, ki v zadnjih letih programa še niso bili določeni. V napovedi je predvidela tudi približno podoben delež dolga sektorja država v BDP v višini 107,5 % BDP v letu 2022, vendar nižji delež v višini 107,6 % v letu 2023, kar odraža nižje povečanje deflatorja BDP v programu stabilnosti za leto 2022.
Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022 je srednjeročna (10-letno povprečje) potencialna rast BDP ocenjena na 1,4 %. Vendar ta ocena ne vključuje učinka reform, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ki lahko povečajo potencialno rast Belgije.
(15)Vlada je leta 2022 postopoma odpravila večino ukrepov, sprejetih v odziv na krizo zaradi COVID-19, zato naj bi se glede na projekcije začasni izredni podporni ukrepi zmanjšali s 2,9 % BDP leta 2021 na 0,4 % BDP leta 2022. Na javnofinančni primanjkljaj v letu 2022 vplivajo ukrepi, sprejeti za obravnavo ekonomskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov, ki po ocenah pomladanske napovedi Komisije iz leta 2022 znašajo 0,5 % BDP leta 2022 in 0 % BDP leta 2023 12 . Ti ukrepi zajemajo predvsem pavšalne transferje gospodinjstvom in znižanja posrednih davkov na porabo energije. Ti ukrepi so bili napovedani kot začasni in zadevajo leto 2022. Če pa bi bile cene energentov visoke tudi v letu 2023, bi se lahko nekateri od njih nadaljevali. Nekateri od teh ukrepov niso ciljno usmerjeni, zlasti na vseh področjih transferjev gospodinjstvom za podporo porabi energije ter znižanj stopenj DDV za plin in električno energijo ter trošarin na bencin. Na javnofinančni primanjkljaj vplivajo tudi stroški zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine, ki naj bi po pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 v letih 2022 in 2023 13 znašali 0,1 % BDP, ter višji stroški odhodkov za obrambo (0,1 % BDP v letu 2022).
(16)Svet je 18. junija 2021 Belgiji 14 priporočil, naj v letu 2022 uporabi mehanizem za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb v podporo okrevanju in si ob tem prizadeva za preudarno fiskalno politiko. Poleg tega bi morala ohraniti nacionalno financirane naložbe. Priporočil ji je tudi, naj izvaja fiskalno politiko, namenjeno doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju srednjeročne vzdržnosti javnih financ, hkrati pa okrepi naložbe za povečanje potenciala rasti, kadar gospodarske razmere to omogočajo.
(17)V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022 in vključno z informacijami iz programa Belgije za stabilnost za leto 2022 fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –2,4 % BDP 15 . Belgija namerava trajno podpirati okrevanje z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitivni prispevek odhodkov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, h gospodarski aktivnosti naj bi se povečal za 0,2 odstotne točke BDP v primerjavi z letom 2021. Nacionalno financirane naložbe naj bi zagotovile nevtralen prispevek k fiskalni naravnanosti v letu 2022 16 . Zato Belgija namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 2,1 odstotne točke. Ta znaten ekspanziven učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,5 % BDP) ter stroške zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP). Poleg tega naj bi k ekspanzivnemu učinku nacionalno financiranih (neto) tekočih primarnih odhodkov prispevalo tudi povečanje javne porabe zaradi samodejne indeksacije plač in socialnih prejemkov v javnem sektorju ter v manjši meri zaradi večje državne potrošnje blaga in storitev. Glede na napoved Komisije teh ukrepov in dejavnikov višjih odhodkov ne spremljajo popolnoma ustrezni izravnalni ukrepi.
(18)Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022 naj bi fiskalna naravnanost ob predpostavki, da spremembe politike ne bo 17 , leta 2023 znašala 0,0 % BDP. Belgija naj bi v letu 2023 še naprej uporabljala nepovratna sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb v podporo okrevanju. Pozitivni prispevek odhodkov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, h gospodarski aktivnosti naj bi ostal nespremenjen v primerjavi z letom 2022. Nacionalno financirane naložbe naj bi leta 2023 imele ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,1 odstotne točke 18 . Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2023 na splošno nevtralen učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 0,1 odstotne točke. To vključuje učinek postopne odprave ukrepov za obravnavanje višjih cen energentov (ki znašajo 0,5 % BDP).
(19)Glede na program stabilnosti za leto 2022 naj bi se primanjkljaj sektorja država leta 2024 postopoma zmanjšal na 3,4 % BDP, leta 2025 pa na 2,7 % BDP. Za primanjkljaj sektorja država se tako načrtuje, da bo do leta 2025 padel pod 3 % BDP. Te projekcije temeljijo na makroekonomskem scenariju, pripravljenem pred rusko invazijo na Ukrajino, in predvidevajo ukrepe, ki v zadnjih letih programa še niso bili določeni, zlasti tako imenovani „prožni proračunski napor“ v višini 0,8 % BDP med letoma 2023 in 2025. Glede na program naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP do leta 2025 povečal, in sicer na 109,7 % leta 2024 in na 110,1 % leta 2025. Na podlagi analize Komisije se zdi, da so tveganja za srednjeročno vzdržnost dolga visoka.
(20)Ob nespremenjenih politikah se pričakuje, da bo hitro staranje prebivalstva poslabšalo vpliv odhodkov, povezanih s staranjem, na javne finance. V poročilu o staranju prebivalstva za leto 2021 je napovedano povečanje porabe, povezane s staranjem, za 3,6 odstotne točke do leta 2040 in za 5,4 odstotne točke BDP do leta 2070, predvsem zaradi odhodkov za pokojnine in dolgotrajno oskrbo. Belgija se je v načrtu za okrevanje in odpornost zavezala, da bo izvedla pokojninsko reformo, da bi med drugim izboljšala finančno in socialno vzdržnost sistema ter spodbudila konvergenco med različnimi pokojninskimi shemami. Kar zadeva dolgotrajno oskrbo, je bila Belgija že leta 2019 19 med največjimi porabnicami v EU, njena poraba pa naj bi se do leta 2030 še povečala za 14 %, do leta 2070 pa za 2,2 odstotne točke BDP. Kljub zabeleženim velikim regionalnim razlikam so se začele izvajati reforme za izboljšanje stroškovno učinkovite uporabe različnih zdravstvenih ustanov, zlasti da bi se izognili nepotrebni ali prezgodnji institucionalizaciji, ki zadeva eno od štirih ljudi v nastanitvenem sistemu, in jo odložili. Kriza zaradi COVID-19 je upočasnila izvajanje načrtovanih ukrepov za prihranke pri stroških. To kaže, da bi lahko še dodatno zmanjšali prekomerno institucionalizacijo, hkrati pa okrepili uporabo kakovostnih storitev oskrbe na domu in odpravili finančne ovire, ki najbolj ranljivim skupinam omejujejo dostop do teh storitev. Hitro in ambiciozno izvajanje reform bi pomagalo pri reševanju vprašanj v zvezi s trajnostjo.
(21)Za belgijski davčni sistem je značilna visoka davčna obremenitev dela z razmeroma visokimi davčnimi stopnjami in ozkimi davčnimi razredi. To omejuje dejansko progresivnost davčnega sistema in dodatno slabi udeležbo na trgu dela. Davčna reforma iz leta 2016 je sicer zmanjšala davčno obremenitev dela za osebe z najnižjimi dohodki, vendar je davčni primež v EU še naprej najvišji za tiste, ki zaslužijo povprečno plačo. Visoka obdavčitev dela lahko tudi odvrača od udeležbe v vseživljenjskem učenju. Nekateri elementi zasnove sistema nadomestil za brezposelnost lahko tudi ogrozijo spodbude za delo za iskalce zaposlitve in zmanjšajo učinkovitost aktivacijskih politik. Zapletenost socialne podpore in omejene možnosti za združevanje dohodka iz dela in socialnih prejemkov lahko prav tako odvračajo od zaposlovanja, zlasti osebe z nizkim zaslužkom. Davčne osnove se zmanjšujejo zaradi številnih oprostitev, odbitkov in znižanih stopenj (delno zaradi zmanjšanja visokih davčnih stopenj), kar povzroča izgubo učinkovitosti in izkrivljanje. Nekatere značilnosti davčnega sistema prispevajo k izkrivljanju naložbenih odločitev in povzročajo prevelike naložbe v nekatera sredstva. Najemnine za nepremičnine so na primer premalo obdavčene, obresti na stanovanjska posojila za sekundarna prebivališča pa se odbijejo od davkov. Poleg tega davčne spodbude za varčevanje in toga zasnova davčnih pravil, ki se uporabljajo za dolgoročne prihranke in pokojninske sisteme, ustvarjajo ovire za boljšo razporeditev kapitala. Davek na račune vrednostnih papirjev iz februarja 2021 prav tako odvrača od vlaganja v finančne instrumente. Poleg tega bi bilo mogoče uvesti okoljsko obdavčitev z zmanjšanjem subvencij za fosilna goriva in spodbujanjem naložb v nizkoogljično gospodarstvo. S pregledom trošarin za fosilna goriva, ki se uporabljajo za ogrevanje (npr. plinsko olje, zemeljski plin), ki so nizke v primerjavi z električno energijo, bi se na primer spodbudile naložbe v nizkoogljične rešitve za ogrevanje. Možnosti politike, kot je uvedba cestnih pristojbin za osebna vozila (in tudi za tovornjake), ob hkratnem zagotavljanju zadostne ponudbe javnega prevoza, bi se lahko uporabile za odpravljanje zastojev, saj je povprečno število ur na leto, porabljenih v prometnih zastojih, med najvišjimi v EU. S tem bi lahko tudi prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami. Hkratna preusmeritev z dela in razširitev davčne osnove bi lahko izboljšali pravičnost davčnega sistema, spodbudili zaposlovanje ter spodbujali socialne in okoljske cilje.
(22)V skladu s členom 19(3), točka (b), in merilom 2.2 iz Priloge V k Uredbi (EU) 2021/241 načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen nabor reform in naložb, ki se medsebojno krepijo in ki jih je treba izvesti do leta 2026. Te prispevajo k reševanju vseh ali pomembnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih za države, ki jih je Svet v okviru evropskega semestra v letih 2019 in 2020 naslovil na Belgijo, poleg morebitnih specifičnih priporočil za države, izdanih do datuma sprejetja načrta. Pričakuje se zlasti, da bo načrt Belgije za okrevanje in odpornost pomagal obravnavati pomemben del izzivov, opredeljenih v zadevnih specifičnih priporočilih za države. Načrt Belgije za okrevanje in odpornost v cikle proračunskega načrtovanja na vseh ravneh upravljanja vključuje sistematično vključevanje pregledov porabe, s čimer želi izboljšati kakovost in učinkovitost javne porabe. Glede na vse večje javne odhodke za pokojnine načrt vključuje pokojninsko reformo, katere cilj je med drugim izboljšati finančno in socialno vzdržnost pokojninskega sistema. Belgijski načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi več ukrepov za reševanje izzivov na trgu dela ter krepitev vključevanja ranljivih skupin, kot so osebe z migrantskim ozadjem, ženske, mladi, invalidi in osebe, ki jim grozi digitalna izključenost, v družbo in na trg dela. V skladu z načrtom bo Belgija zagotovila uvedbo omrežja 5G. Načrt vsebuje tudi reformo sheme davka na službene avtomobile, katere cilj je popolna elektrifikacija voznih parkov službenih vozil.
(23)Izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Belgije bo predvidoma prispevalo k doseganju nadaljnjega napredka pri zelenem in digitalnem prehodu. Ukrepi, ki podpirajo podnebne cilje v Belgiji, predstavljajo 49,6 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, ukrepi, ki podpirajo digitalne cilje, pa 26,6 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt. Celovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v skladu z zadevnimi mejniki in cilji bo Belgiji pomagalo hitro okrevati po posledicah krize zaradi COVID-19, hkrati pa bo okrepilo njeno odpornost. Sistematično vključevanje socialnih partnerjev in drugih ustreznih deležnikov ostaja pomembno za uspešno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter drugih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki presegajo načrt, da se zagotovi široko prevzemanje odgovornosti za celoten program politik.
(24)Belgija še ni predložila partnerskega sporazuma in drugih programskih dokumentov kohezijske politike 20 . V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 bo Belgija pri načrtovanju programov skladov kohezijske politike za obdobje 2021–2027 upoštevala zadevna specifična priporočila za države. To je predpogoj za izboljšanje učinkovitosti in povečanje dodane vrednosti finančne podpore, prejete iz skladov kohezijske politike, ob hkratnem spodbujanju usklajevanja, dopolnjevanja in skladnosti med temi skladi ter drugimi instrumenti in skladi Unije. Uspešno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter programov kohezijske politike je odvisno tudi od odprave ozkih grl za naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu ter uravnoteženemu teritorialnemu razvoju.
(25)Poleg gospodarskih in socialnih izzivov, obravnavanih v načrtu za okrevanje in odpornost, se Belgija sooča z vrsto dodatnih izzivov, povezanih s trgom dela in izobraževalnim sistemom. Rekordno visoka stopnja prostih delovnih mest v Belgiji kaže, da delodajalci vse težje zaposlijo delavce z ustreznimi znanji in spretnostmi. Pomanjkanje delovne sile zadeva vse ravni znanj in spretnosti ter je še vedno prisotno v različnih sektorjih, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, izobraževanjem, sektorjem oskrbe in gradbeništvom. Zlasti je premalo diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, tako med diplomanti višjega sekundarnega izobraževanja iz poklicnih programov kot med diplomanti s terciarno izobrazbo. Neskladja v znanjih in spretnostih je mogoče pojasniti tudi z nizko udeležbo v izobraževanju odraslih, zlasti nizko izobraženih oseb, ki bi jim tako izpopolnjevanje lahko omogočilo boljše zaposlitvene možnosti. V okviru načrta za okrevanje in odpornost se bodo za zaposlene oblikovali individualni izobraževalni računi in individualne pravice do izobraževanja. Vendar je delež odhodkov za aktivne politike trga dela, namenjene usposabljanju, omejen in le majhen delež iskalcev zaposlitve se udeleži usposabljanja v zvezi z delom, za katerega primanjkuje delovne sile, čeprav se njihov delež povečuje. Odpravljanje pomanjkanja delovne sile ter neskladij v znanju in spretnostih je ključni vzvod za uvajanje digitalne preobrazbe in omogočanje zelenega prehoda, pa tudi za doseganje krovnih ciljev EU glede zaposlovanja ter znanj in spretnosti do leta 2030.
(26)V zvezi s pomanjkanjem delovne sile ter neskladji v znanjih in spretnostih obstajajo pomisleki zlasti glede uspešnosti in vključevalnosti izobraževalnega sistema, tudi zaradi visoke javne porabe za izobraževanje 21 . Vrzel v rezultatih izobraževanja je tesno povezana s socialno-ekonomskim in migrantskim ozadjem učencev ter je med največjimi v EU, kar povzroča neenakosti v izobraževanju. Več kot eden od treh invalidnih mladih odraslih ne zaključi srednješolskega izobraževanja. Poleg tega se je leta 2019 v Belgiji le 6,2 % študentov udeležilo učenja na delovnem mestu, kar je precej pod povprečjem EU (29 %). Povečanje ustreznosti sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja za trg dela je zlasti upravičeno v francoski skupnosti, saj le trije od 10 najbolj priljubljenih programov višjega sekundarnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja pripravljajo na poklice, za katere primanjkuje delovne sile. Na splošno je v Belgiji še naprej skrb vzbujajoče dojemanje privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot poti k odličnosti, kar se kaže v velikem deležu prebivalstva z negativnim mnenjem o poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Krepitev učiteljskega poklica bi pomagala zadržati učitelje in zmanjšati vedno večje pomanjkanje kvalificiranih učiteljev. To predstavlja poseben izziv za prikrajšane šole, saj obstaja tveganje, da bi se obstoječe neenakosti v izobraževalnem sistemu še povečale. Kljub že sprejetim ukrepom bi se privlačnost učiteljskega poklica okrepila z zagotavljanjem boljšega začetnega izobraževanja in stalnega strokovnega razvoja ter z razvojem prožnejših in privlačnejših poklicnih poti.
(27)V odziv na mandat voditeljev držav ali vlad EU iz izjave iz Versaillesa je cilj načrta REPowerEU čim prej postopno odpraviti odvisnost Evropske unije od uvoza fosilnih goriv iz Rusije. V ta namen se v dialogu z državami članicami opredeljujejo najprimernejši projekti, naložbe in reforme na nacionalni, regionalni in EU ravni. Cilj teh ukrepov je zmanjšati splošno odvisnost od fosilnih goriv in nadomestiti uvoz fosilnih goriv iz Rusije s fosilnimi gorivi iz drugih držav.
(28)Približno 70 % bruto domače porabe energije v Belgiji zajema uvoz fosilnih goriv. Po podatkih za leto 2020 je odvisnost od uvoza fosilnih goriv iz Rusije pri surovi nafti 30-odstotna (delež celotnega uvoza), kar je višje od povprečja EU27 (26 %), sorazmerno nižja pa je pri zemeljskem plinu (7 % v primerjavi s 44 % za EU) in premogu (39 % v primerjavi s 54 %) 22 . Deleža v mešanici energetskih virov nafte (39 % bruto domače porabe) in zemeljskega plina (30 %) sta nad povprečjem EU, ki znaša 33 % oziroma 24 %, medtem ko je delež premoga (5 %) nižji glede na povprečje EU (11 %). Delež jedrske energije v mešanici energetskih virov znaša 16 % bruto domače porabe. Energija iz obnovljivih virov je leta 2020 predstavljala le 13 % končne porabe energije. Belgija bo morala sprejeti pomembne dodatne ukrepe za pospešitev razvoja obnovljivih virov energije, da bi do leta 2050 dosegla napredek pri doseganju podnebne nevtralnosti in zmanjšala svojo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv. Razvoj projektov vetrne energije na kopnem in s tem povezano širitev električnega omrežja pa močno ovirajo dolge zamude pri izdajanju gradbenih dovoljenj, zlasti zaradi številnih, ponavljajočih se in dolgotrajnih pritožbenih postopkov. Uskladitev med vsemi ravnmi upravljanja (zveznimi, regionalnimi in lokalnimi) glede potrebnih ciljev in strategije za doseganje belgijskih ciljev glede obnovljivih virov energije bi zagotovila jasnejši okvir za vlagatelje in zmanjšala število pritožb ter pospešila uvajanje obnovljivih virov energije in s tem povezano krepitev omrežja. Poleg tega bi se lahko izdajanje dovoljenj olajšalo z okrepitvijo zmogljivosti pritožbenih organov in sprejetjem nadaljnjih ukrepov za skrajšanje trajanja pritožbenih postopkov in verjetnosti zaporednih pritožb, s sproščanjem omejitev v okolici letališč, radarjev in vojaških območij ter s posodobitvijo zahtev glede najmanjše razdalje (za vetrne turbine). Uvedba prostorskega načrtovanja, ki upošteva potencial območij glede virov, in večja udeležba občin v projektih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov bi lahko povečali sprejemljivost med lokalnimi prebivalci. Potencial strešne sončne energije (za majhne in velike naprave) bi bilo mogoče bolje izkoristiti s sprejetjem okvirnih pogojev, ki so predvidljivi in zadostni za spodbujanje samoporabe, delitve energije in prilagajanja odjema. Za prilagoditev na povečano raven spremenljivih virov energije v elektroenergetskem omrežju bi bilo treba omrežje okrepiti in narediti pametnejše. Priporoča se, naj bodo, kadar je to mogoče, nove naložbe v infrastrukturo in omrežje, ki so povezane s plinom, primerne za prihodnost, da se s prehodom na trajnostna goriva v prihodnosti omogoči njihova dolgoročna trajnostnost.
(29)Dodatna sredstva za nadaljnje povečanje energijske učinkovitosti in zmanjšanje porabe energije, emisij in odvisnosti od fosilnih goriv vključujejo naložbe v vodikovo vrednostno verigo, energijsko prenovo in razogljičenje stavb. To pomeni, da se subvencije preusmerijo v nizkoogljične vire ogrevanja in da se uvedejo ali pospešijo regionalne prepovedi nameščanja kotlov na nafto ali plinskih kotlov v novih stavbah. Zamenjava goriva bo enostavnejša, če se bo zmanjšala poraba energije ter če se bodo izboljšave energijske učinkovitosti (s spodbujanjem temeljitejše prenove) pospešile in se izvedle vzporedno z zamenjavo goriva. Za uskladitev Belgije s cilji svežnja „Pripravljeni na 55“ bo treba dodatno povečati ambicije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje deleža obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti. V prometu velik delež zasebne uporabe osebnih avtomobilov predstavlja velik del porabe nafte v Belgiji. Spodbujanje „mehke mobilnosti“ (na primer kolesarjenja, skupne mobilnosti) in uporabe javnega prevoza, vključno z izboljšanimi storitvami javnega prevoza, bi pripomoglo k zmanjšanju zasebne uporabe avtomobilov in s tem povezane porabe nafte.
(30)Medtem ko bo pospešitev prehoda s fosilnih goriv naproti podnebni nevtralnosti povzročila znatne stroške prestrukturiranja v več sektorjih, lahko Belgija v okviru kohezijske politike uporabi mehanizem za pravični prehod, da zmanjša socialno-ekonomski vpliv prehoda v najbolj prizadetih regijah. Poleg tega lahko uporabi Evropski socialni sklad plus, da izboljša zaposlitvene možnosti in okrepi socialno kohezijo.
(31)Svet je ob upoštevanju ocene Komisije preučil program stabilnosti za leto 2022, njegovo mnenje 23 pa je izraženo v priporočilu 1 spodaj.
(32)Zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev držav članic euroobmočja in njihovega skupnega prispevka k delovanju ekonomske in monetarne unije je Svet priporočil, naj države članice euroobmočja sprejmejo ukrepe, tudi prek svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi izvedle priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja. Za Belgijo je to izraženo zlasti v priporočilih 1, 2 in 3 spodaj –
PRIPOROČA, da Belgija v letih 2022 in 2023 ukrepa tako, da:
1.v letu 2023 zagotovi preudarno fiskalno politiko, zlasti z omejitvijo rasti nacionalno financiranih tekočih odhodkov pod srednjeročno potencialno rast BDP, ob upoštevanju nadaljnje začasne in ciljno usmerjene podpore gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za povišanja cen energentov, ter ljudem, ki bežijo iz Ukrajine; je pripravljena prilagoditi trenutno porabo spreminjajočim se razmeram; razširi javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, med drugim tudi z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost, načrta RePowerEU in drugih sredstev EU; si v obdobju po letu 2023 prizadeva za fiskalno politiko, namenjeno doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, zagotavljanju verodostojnega in postopnega zmanjševanja dolga ter zagotavljanju srednjeročne vzdržnosti javnih financ s postopno konsolidacijo, naložbami in reformami; prednostno obravnava reforme za izboljšanje fiskalne vzdržnosti dolgotrajne oskrbe, vključno s spodbujanjem stroškovno učinkovite uporabe različnih ustanov za oskrbo; reformira davčne sisteme in sisteme socialnih prejemkov, da bi zmanjšala dejavnike, ki odvračajo od dela, in sicer s prenosom davčnega bremena z dela ter s poenostavitvijo davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov; zmanjša davčne odhodke in zagotovi, da bo davčni sistem bolj nevtralen za naložbe;
2.nadaljuje izvajanje svojega načrta za okrevanje in odpornost v skladu z mejniki in cilji, določenimi v Izvedbenem sklepu Sveta z dne 13. julija 2021; predloži programske dokumente kohezijske politike za obdobje 2021–2027, da se zaključijo pogajanja s Komisijo, in nato začne njihovo izvajanje;
3.obravnava pomanjkanje delovne sile ter neskladja v znanjih in spretnostih, zlasti z izboljšanjem uspešnosti in vključevalnosti sistema izobraževanja in usposabljanja, izboljšanjem kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja in njegove ustreznosti za potrebe trga dela ter razvojem prožnejših in privlačnejših poklicnih poti in usposabljanja za učitelje.
4.zmanjša splošno odvisnost od fosilnih goriv s pospešitvijo izboljšanja energijske učinkovitosti in zmanjšanjem uporabe fosilnih goriv v stavbah, spodbujanjem uporabe javnega prevoza in oskrbe z njim ter pospešitvijo uporabe obnovljivih virov energije in povezane omrežne infrastrukture z nadaljnjo racionalizacijo postopkov izdaje dovoljenj, vključno s skrajšanjem pritožbenih postopkov in sprejetjem okvirnih pogojev za spodbujanje naložb v obrate za sončno energijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik