52013DC0253

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Energijske tehnologije in inovacije

1.           UVOD

Tehnologije in inovacije so bistvenega pomena za vse naše energetske izzive...

EU si mora prizadevati, da bi prišle na trg nove, visoko zmogljive, poceni, nizkoogljične in trajnostne energijske tehnologije. Nove tehnologije so odločilnega pomena za uresničitev vseh ciljev strategije EU 2020[1] kot tudi ciljev za leti 2030 in 2050 na področju energetske, podnebne, gospodarske in socialne politike. EU mora imeti trdno in dinamično tehnološko in inovacijsko strategijo, da bo lahko dosegala svoje politične cilje, krepila konkurenčnost in bolje usklajevala naložbe.

… dopolnjujejo energetsko zakonodajo EU

Politike EU na področju notranjega energijskega trga, energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije podpirajo prihod tehnologij na trg, od fotonapetostnih (FN) modulov do učinkovitih gospodinjskih aparatov, pametnih merilnih naprav ali avtomatizacije stanovanjskih objektov. EU mora še naprej krepiti vlogo tehnologije in inovacij v energetski politiki, ne le z določenimi tehnologijami, temveč tudi s spodbujanjem novih poslovnih modelov, tržnih in družbenih prilagoditev ter izboljšanih energetskih sistemov, ki zagotavljajo dolgoročnejšo strateško perspektivo za naložbe.

… na področju energetike, ki se nenehno razvija

Zaradi politike EU so naložbe v obnovljive vire na svetovni ravni nenehno napredovale, kar zahteva več prilagodljivosti in upravljanja z energijo. Postopno opuščanje jedrske energije v nekaterih državah in hiter napredek nekonvencionalne proizvodnje plina spreminjata energetsko ekonomiko po vsem svetu. Da bi spodbudila konkurenčnost evropske industrije, mora politika EU na področju energijskih tehnologij in inovacij hitro znižati stroške in na trg pospešeno uvesti nove trajnostne tehnologije. To je še posebej pomembno v času gospodarske recesije, ki neposredno vpliva na zasebne naložbe in nacionalne proračune.

2.           KAJ JE EU DOSEGLA?

2.1.        Zakonodaja je pritegnila tehnologije in inovacije na trg

Notranji energetski trg EU prispeva k ustvarjanju odprtih in konkurenčnih trgov, kjer tržni dejavniki vlagajo v nove in inovativne tehnologije ter storitve. Obseg notranjega energetskega trga tržnim silam zagotavlja možnosti za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacij. Pri tem jih podpirajo prizadevanja za posodabljanje, združevanje in širitev omrežne infrastrukture do leta 2020 in pozneje, zlasti za električno energijo. EU je določila 12 prednostnih koridorjev, ki naj bi med drugim omogočili vključevanje večjih deležev električne energije, pridobljene iz energije vetra in sonca in zagotavljali neprekinjeno oskrbo. Tehnični predpisi, ki se pripravljajo za notranji trg (tj. kodeksi omrežij), se osredotočajo na povezovanje tehnologij kot odgovor na spremembe v energetskem sistemu. V okviru tega dela upravljavci prenosnih omrežij (UPO) razvijajo nove metode modeliranja in pametnejša orodja za upravljanje omrežij. Aktivna vloga, ki je namenjena potrošnikom na integriranem energijskem trgu, pomeni, da politika EU spodbuja tudi razvoj „pametnih“ tehnologij in z informacijskimi tehnologijami podprtih tehnologij, na primer pametnih števcev, električnih avtomobilov, odzivanja na povpraševanje, mikroproizvodnje in tehnologij lokalnega shranjevanja, kar bo omogočilo prožno povpraševanje in boljši nadzor porabe.

Da bi izpolnili cilje za leto 2020, energetska politika EU podpira prehod na nizkoogljične proizvodne tehnologije. Direktiva o obnovljivih virih energije in podpora v državah članicah sta spodbudili hitro rast rabe obnovljivih virov energije in bistveno znižali stroške. V okviru prehoda na energetski sistem z nizkimi emisijami ogljika je politika EU spodbujala tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS) ter varnejše proizvodnje jedrske energije.

S pomočjo politike in zakonodaje EU na področju energijske učinkovitosti, vključno z direktivama o energijski učinkovitosti in okoljsko primerni zasnovi, prihajajo tehnologije na trg. Sektorska zakonodaja na področju energijske učinkovitosti o okoljsko primerni zasnovi hkrati spodbuja razvoj in uvajanje energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov (npr. grelniki vode, pralni stroji, televizijski sprejemniki, računalniki) in omogoča potrošnikom, da prihranijo energijo. V stavbnem sektorju zakonodaja EU spodbuja energijsko učinkovito obnovo stavb in gradnjo stavb s skoraj nično porabo energije. V prometnem sektorju se spodbujajo vozila z nizkimi emisijami in električna vozila.

Sistem EU za trgovanje z emisijami in odločba o porazdelitvi prizadevanj sta povzročila, da se cena emisij toplogrednih plinov (TGP) upošteva pri operativnih in naložbenih poslovnih odločitvah EU in je prispevala k znatnemu znižanju emisij, vendar pa je zaradi šibkega in nestabilnega signala cene ogljika, ki ga je ustvarila v odzivu na krizo, vprašljiva njena vloga pomembnega spodbujevalnega dejavnika za dolgoročne naložbe z nizkimi emisijami ogljika.

2.2.        Izboljšanje okvirnih pogojev za raziskave in inovacije

Unija inovacij je pripravila celovito raziskovalno in inovacijsko strategijo, ki bo izboljšala javno financiranje in odpravila ovire, ki zavirajo zasebne naložbe. Pomemben napredek je bil dosežen pri izboljšanju okvirnih pogojev, med drugim z enotno patentno zaščito (drastično znižanje patentnih stroškov), učinkovito vseevropsko ureditvijo tveganega kapitala in posodobitvijo predpisov o javnih naročilih. Evropski raziskovalni prostor izboljšuje učinek financiranja raziskav s strani držav članic in okvirne pogoje za raziskovalce, med drugim tudi z usklajevanjem financiranja s strani različnih držav članic, izboljšanjem poklicnih poti in mobilnosti raziskovalcev ter z dostopom do znanstvene infrastrukture na svetovni ravni.

2.3.        Načrt SET je gonilo 7. okvirnega programa EU za raziskave

Strateški načrt EU za energijske tehnologije (SET) je bil sprejet leta 2008 kot okvir za tehnološki preboj na področju energetskih in podnebnih politik EU. Temelji na tristebrni izvedbeni strukturi: usmerjevalne skupine, Evropskih industrijskih pobud (EII) in Evropske zveze organizacij za energetske raziskave[2] – EERA) ter je podprt z informacijskim sistemom (SETIS). Usmerjevalna skupina za strateške energijske tehnologije je omogočila strukturiran dialog z državami članicami, kar je privedlo do večje usklajenosti nacionalnih energetskih raziskovalnih in inovacijskih politik ter pospešilo premik k skupnim ukrepom za hitrejše in učinkovitejše doseganje skupnih ciljev.

V načrtu SET so prednostno obravnavane tehnologije z največjim vplivom na cilje energetske in podnebne politike za leto 2020: vetrna energija, sončna energija, omrežja električne energije, zajemanje in shranjevanje ogljika, energija iz biomase, jedrska energija, gorivne celice in vodik, energijska učinkovitost. Evropske industrijske pobude, ki so bile ustanovljene za vse te panoge, so opredelile prednostna področja raziskav in inovacij v tehnoloških časovnih načrtih, vključno z namenskim časovnim načrtom za materiale[3] in osredotočajo svoje ukrepe na velike projekte evropskega pomena. Prek EERA se združujejo nacionalne raziskovalne zmogljivosti, da se razvijejo nove rešitve, ki bodo imele učinek po letu 2020.

Evropska sredstva so na voljo pretežno v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave (7OP), pri čemer se črpajo iz različnih delov, kot so energija in ključne omogočitvene tehnologije (npr. IKT in materiali). Med letoma 2007 in 2012 je bilo v okviru 7. okvirnega programa na področju Energija s približno 1,8 milijarde EUR podprtih okoli 350 projektov. 7. okvirni program je zagotovil tudi znatno podporo prek javno-zasebnih partnerstev in finančnih instrumentov (glej spodaj). Poleg tega sta podporo na ravni EU zagotovila Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) ter njegova skupnost znanja in inovacij InnoEnergy. Veliko dodatnih sredstev je bilo zagotovljeno v okviru evropskega energetskega programa za oživitev (EEPO) ter programa rezerve za nove udeležence (NER) 300. Javne in zasebne naložbe v tehnološki razvoj na področjih, ki jih pokriva načrt SET, so se povečale s 3,2 milijarde EUR v letu 2007 na 5,4 milijarde EUR v letu 2010[4] (slika 1). Danes se v industriji opravi približno 70 % vseh naložb v raziskave in inovacije na prednostnih področjih načrta SET, pri čemer imajo države članice približno 20-odstotni in Evropska komisija 10-odstotni delež.

Slika 1: Ocena javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj v letu 2010 po tehnologijah in virih (JRC/SETIS)[5]

S temi prizadevanji so bili na področju tehnologij iz načrta SET ustvarjeni pomembni dosežki za tehnološki razvoj in znižanje stroškov.

V zadnjih dveh desetletjih so se po vsem svetu znižale cene fotonapetostnih (FN) sistemov, predvsem zaradi tehnološkega in tržnega razvoja. Cena FN modulov je hitro padla (za trikrat v dveh letih)[6]. Ciljna cena iz načrta SET, ki znaša 1 EUR/kW[7] do leta 2030, je realno dosegljiva do leta 2020, kar bi bistveno znižalo stroške za družbo.

Vetrna energija (predvsem na kopnem) že prispeva pomemben delež proizvodnje energije: 106 GW zmogljivosti, ki so bile nameščene konec leta 2012, je ustvarilo 210 TWh ali 7 % evropske proizvodnje električne energije.[8] Letni promet velikih dobaviteljev opreme za vetrne elektrarne je v letu 2012 dosegel 20 milijard EUR. Čeprav je trg vetrne energije svetovni trg, ima močan lokalni vpliv: svetovni tržni delež proizvajalcev turbin je močno odvisen od delovanja njihovih domačih trgov. EU si še naprej prizadeva tudi na področju vetrnih elektrarn na morju, pri katerih se tehnologija še vedno izboljšuje in stroški znižujejo.

V prometnem sektorju so prizadevanja EU osredotočena na doseganje 10-odstotnega deleža porabljene energije iz obnovljivih virov, zlasti z alternativnimi gorivi. V zvezi s posrednimi spremembami rabe zemljišč (ILUC) je Komisija predlagala, naj bi največ polovico 10-odstotnega cilja dosegli s konvencionalnimi biogorivi, s čimer bi povpraševanje po naprednih biogorivih povečali na 6 Mtoe ali 15 obratov z letno zmogljivostjo po 100 ktoe. Pozitiven začetek je bil dosežen s financiranjem devetih velikih predstavitvenih projektov proizvodnje biogoriv iz lesne celuloze z zmogljivostjo od 40 do 80 tisoč ton na leto v okviru 7. okvirnega programa.

2.4.        Program Inteligentna energija – Evropa (IEE)

Program Inteligentna energija – Evropa (IEE) od leta 2007 spodbuja uvajanje tehnologij na trg in obravnava netehnološke (finančne, zakonodajne in upravne) ovire. Program je osredotočen na področje energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Z več kot 300 projekti je spodbudil s tem povezane naložbe v vrednosti več kot 4 milijarde EUR v vseh sektorjih končne porabe, vključno s prometnim.

Program IEE je omogočil uveljavitev novih poslovnih modelov, ki spodbujajo zasebno financiranje. Primer takega poslovnega modela je pogodbeno zagotavljanje prihranka energije (EPC), pri katerem se začetna naložba v ukrepe varčevanja z energijo poplača s prihranki pri stroških zaradi večje energijske učinkovitosti. Program IEE je ta poslovni model doslej razširil v desetih državah članicah, vključno z nekaterimi, v katerih te zamisli večinoma niso poznali.

Program IEE je vzpostavil tudi sodelovanje s finančnimi institucijami. Z instrumentoma za pomoč pri razvoju projektov (ELENA[9] in Mobilizacija lokalnih energetskih naložb) je uspešno sprožil naložbe v trajnostno energijo v višini približno 2 milijard EUR (z 38 milijoni EUR sredstev EU). Program je bil prvi, ki je nudil podporo za „energetsko preoblikovanje“ dejavnikov, kot so lokalni in regijski organi, šole, bolnišnice in socialna stanovanja, ter z izobraževanjem in zagotavljanjem informacij zadovoljeval potrebe izvajalcev. Pričakuje se, da bodo naložbe ustvarile prihranke energije v višini več kot 2.000 GWh letno.

S pobudo Izboljšajmo spretnosti program zadovoljuje potrebe izvajalcev po gradnji stavb s skoraj nično porabo energije v EU. Na področju energijsko intenzivnih panog je projekt CARE+ MSP v kemični industriji spodbudil k doseganju prihrankov energije med 10 in 20 %.

2.5.        Javno-zasebna partnerstva in skupna podjetja

S pomočjo skupnega podjetja za gorivne celice in vodik (FCH JU), ki ga podpira OP7, je bil izveden industrijsko vodeni program raziskav in predstavitvenih dejavnosti za uporabo v prometu kot tudi pri stacionarnih energetskih napravah. Nepovratna sredstva v višini 380 milijonov EUR, ki so bila dodeljena do danes, so približala trgu številne primere uporabe (npr. vozila za ravnanje z materiali, sistemi za varnostno napajanje) ter hkrati znižala stroške, izboljšala učinkovitosti in podaljšala življenjsko dobo naprav.

Raziskovalno usmerjena javno-zasebna partnerstva (JZP) na področju energijske učinkovitosti stavb, tovarn prihodnosti in zelenih avtomobilov so povezala deležnike v vsakem izmed teh sektorjev pri oblikovanju skupnega programa in usmerjanju sredstev EU v doseganje njihovih ciljev. Od leta 2009 do 2012 je EU temu namenila 1,6 milijarde EUR, ki jim je treba prišteti podobno višino naložb zasebnega sektorja. Javno-zasebna partnerstva so bila uspešna pri privabljanju močne udeležbe MSP.

2.6.        Izboljšanje dostopa do dolžniškega financiranja – Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF)

V okviru 7. okvirnega programa RSFF podpira Evropsko investicijsko banko (EIB) tako, da lahko ta dodeli približno 10 milijard EUR kreditov (prispevek EU znaša 1 milijardo EUR) in tako privabi več kot 20 milijard EUR naložb v raziskave in inovacije, pretežno v velikih in srednje velikih podjetjih. RSFF spodbuja nosilce projektov, da izvajajo raziskovalne in inovacijske dejavnosti z visoko stopnjo tveganja. V letih od 2009 do 2012 je energetski sektor predstavljal 14–18 % portfelja RSFF, vključno z velikimi prototipnimi naložbami v sončno in vetrno energijo ter naložbami v izboljšanje energijske učinkovitosti, zlasti v avtomobilski industriji.

2.7.        Regionalna razsežnost – podpora iz kohezijske politike

V proračunu za kohezijsko politiko so znatna sredstva namenjena trajnostni oskrbi z energijo. Za naložbe v energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije je v programskem obdobju 2007–2013 predvidenih več kot 10 milijard EUR. Eden od takšnih primerov je projekt Wave Hub na jugozahodu Anglije, pri katerem naj bi nastal največji preizkusni poligon na svetu za naprave, ki proizvajajo električno energijo iz energije valov. Drug primer je projekt grozda okolju prijaznih stavb v Spodnji Avstriji, ki povezuje strokovnjake s področja gradbeništva in stavbarstva z raziskovalci, da bi ti našli odgovore na izzive, kot so podnebne spremembe, in omogoča inovacije s sodelovanjem.

2.8       Ocena okvirja EU za energijske tehnologije in inovacije

Evropa je na pravi poti, da spodbudi razvoj energijskih tehnologij in ustvari prave pogoje za inovacije, vendar je treba še veliko storiti.

Hitro razvijajoče se področje energetike zahteva sistemski pristop in odzivnost na razvoj dogodkov. Ocena izvajanja načrta SET[10] in javno posvetovanje[11], ki je bilo opravljeno v podporo temu sporočilu, potrjujeta, da se mora načrt SET bolj osredotočiti na povezovanje energetskih sistemov, povezovanje dejavnosti vzdolž inovacijske verige in okrepljeno usklajevanje EII in EERA v podporo temu. Za pospešitev razvoja in uvajanja na trg se mora okrepiti nadaljnji razvoj industrijskih oskrbovalnih verig, medtem ko je vzdolž raziskovalne in inovacijske verige potrebno boljše usklajevanje dejavnikov in naložb.

Poleg tega zavezanost držav članic k načrtu SET trenutno ni najboljša, čeprav imajo skupne industrijske in raziskovalne cilje. Pospešiti je treba usklajene in/ali skupne naložbe držav članic in EU, da bi spodbudili naložbe zasebnega sektorja, ki podpirajo tehnološke časovne načrte in skupne programe EERA. Prav tako se morajo jasno zavezati industrijski partnerji, vključno z JZP, na temelju skupne vizije in jasno opredeljenih ciljev, medtem ko morajo biti raziskovalne zmogljivosti v okviru EERA bolj povezane, da bi s tesnejšimi vezmi z industrijo hitreje dosegli rezultate.

Med zunanjim ocenjevanjem programa IEE v letu 2011[12] je bilo ugotovljeno, da ima ta program ključno vlogo pri razvoju inovativnih storitev, pridobivanju znanja in zmogljivosti ter razvoju novih poslovnih modelov, ki spodbujajo zasebno financiranje pri uvajanju tehnologij energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije na trg. Na podlagi tega uspešnega primera je treba ukrepe, ki podpirajo uvajanje energetskih inovacij na trg, razširiti na druga področja energetske politike. Poleg tega bi morali biti bolj povezani s strukturnima skladoma in Kohezijskim skladom.

Na podoben način je v vmesni oceni Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik[13] priporočen večji poudarek na uporabnih raziskavah in obsežnejših predstavitvenih dejavnostih, povezanih s potrebami energetskega sistema, kot je na primer uporaba vodika za shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov.

Te navedbe potrjujejo potrebo po povezani raziskovalni in inovacijski verigi na ravni EU, ki sega od temeljnih raziskav do uvajanja na trg.

3.           STRATEGIJA ENERGIJSKIH TEHNOLOGIJ IN INOVACIJ DO LETA 2020 IN PO NJEM

Evropska strategija energijskih tehnologij in inovacij mora pospešiti inovacije pri vrhunskih nizkoogljičnih tehnologijah in inovativnih rešitvah ter premostiti vrzel med raziskavami in trgom. To je bilo jasno izraženo v predlogih Komisije za program Obzorje 2020, ki v poenostavljenem okviru združujejo podporo EU za raziskave in inovacije (vključno z nasledniki sedanjega sedmega okvirnega programa in programa IEE II ter nadaljnjo podporo EIT). Vendar financiranje EU še naprej predstavlja omejen del skupnega financiranja po vsej Evropi. Ključna načela in razvoj se morajo odražati tudi v naložbah zasebnega sektorja in držav članic. Izvajanje mora bolj temeljiti na partnerstvih, ki dosegajo potreben red velikosti in obseg ter dosežejo večje učinke z omejenimi javnimi in zasebnimi sredstvi.

3.1.        Najpomembnejša načela

Dodana vrednost na ravni EU

Posredovanje EU mora biti usmerjeno na področja, na katerih lahko resnično ustvari dodano vrednost. Osredotočeno mora biti na obsežna prizadevanja, ki presegajo tisto, kar lahko države članice dosežejo same ali z dvostranskim sodelovanjem, ter spodbujati inovacije s predpisi in financiranjem. Pri tem mora podpirati krepitev raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, ki bodo omogočile hitrejši razvoj in ustvarjale ekonomijo obsega.

Upoštevanje celotnega energetskega sistema pri določanju prednostnih nalog

Razvoj energijskih tehnologij je treba obravnavati z vidika zagotavljanja stroškovno učinkovitih energetskih storitev končnim odjemalcem na področju razsvetljave, ogrevanja, hlajenja, okolju prijaznega prometa itd. Tehnološki razvoj na posameznih področjih je treba ocenjevati glede na njegovo povezanost in vpliv na celoten energetski sistem (proizvodnja, prenos, distribucija in raba energije). Sistemski pristop pomeni preseganje obstoječih delitev med viri energije in končno rabo, zato mora izkoriščati sinergije med sektorji (npr. energetika, IKT, promet, kmetijstvo) ob izrabi medsektorskega dopolnjevanja in prelivanja ter iskati rešitve na osnovi celotnega življenjskega cikla, ki skupne potrebe po energiji zmanjšujejo z zmanjševanjem količine odpadkov ter ponovno uporabo in recikliranjem materialov.

Povezovanje ukrepov iz verige energijskih inovacij in krepitev povezanosti z energetsko politiko

Podpora inovacijskemu krogu od temeljnih raziskav do uvajanja na trg obsega podpiranje ukrepov za vstop na trg, ki omogočajo razvoj zmogljivosti, preverjanje zamisli za tehnologije naslednje generacije, odpravo zakonodajnih ovir, analizo tržnih pogojev za določene tehnologije ter ustvarjanje naložbenega ozračja in okolja, ki je prijazno do naložb v inovacije.

Združevanje virov in uporaba portfelja finančnih instrumentov

Energetski izziv zahteva naložbe v raziskave in inovacije, ki presegajo možnosti posamezne države članice ali zasebnih dejavnikov. V času, ko so z raziskavami pogojene rešitve nujno potrebne, javna proračunska sredstva pa so pod pritiskom, je treba spodbujati posamezne naložbe držav članic, ki podpirajo industrijo s programi, ki omogočajo visoko zastavljen in celovit industrijski razvoj, spodbujati pa jih je treba tudi posredno z večjim povezovanjem nacionalnega institucionalnega financiranja in raziskovalnih ustanov. V različnih fazah inovacij in uvajanja so potrebni primerni mehanizmi financiranja. Okrepiti je treba izrabo sinergij s strukturnimi in investicijskimi skladi EU, zlasti prek nacionalnih in/ali regionalnih raziskovalnih in inovacijskih strateških političnih okvirov za pametno specializacijo[14]. Za financiranje inovacij se lahko uporabljajo tudi drugi programi, na primer instrument za povezovanje Evrope (pametna omrežja in električne avtoceste) ali finančni instrumenti, kakršni so predvideni v programu Dostop do tveganega financiranja, ki je sestavni del Obzorja 2020, ali tisti, ki jih neposredno izvaja Evropska investicijska banka. Poleg tega bi lahko bili v prihodnosti predvideni mehanizmi financiranja sistema za trgovanje z emisijami (ETS), podobni programu „NER 300“.

Puščanje odprtih možnosti in osredotočanje na najbolj obetavne tehnologije za obdobje po letu 2020

Večina energijskih tehnologij potrebuje veliko časa od zasnove do realizacije, zato bodo posledice današnjih naložbenih odločitev občutne dolgo po letu 2020. Zaradi tega mora EU spodbujati razvoj številnih tehnologij, ki bodo morda dozorele šele po letu 2020. Strategija energijskih tehnologij in inovacij vzpostavlja okvir za doseganje ekonomičnih in izvedljivih energijskih tehnologij in rešitev tako v kratko- kot v dolgoročnem smislu v EU in na svetovnem trgu. Temelji na predlogu programa Evropske komisije Obzorje 2020, o katerem se trenutno odloča v zakonodajnem postopku. Prav tako bodo v njej upoštevani rezultati razprave o zeleni knjigi o okviru za podnebno in okoljsko politiko do leta 2030.

3.2       Ključne spremembe, ki so potrebne

Sprostitev celotnega potenciala za energijsko učinkovitost s poudarkom na porabi končnih uporabnikov

Naložbe v energijsko učinkovitost ustvarjajo prihranke za potrošnike in industriji v EU omogočajo, da zmanjša odvisnost od cen energije, zniža stroške in poveča konkurenčnost.

Stavbe, ki porabijo skoraj 40 % končne porabe energije, so visoko na prednostnem seznamu. Povečati se mora delež energetske sanacije obstoječih stavb in novih stavb s skoraj nično porabo energije. Razvijati in predstavljati je treba nove gradbene materiale, načrte za vključevanje rabe obnovljivih virov energije v stavbah ter nove zasnove in poslovne modele za energetsko sanacijo stavb. To je treba podpreti z usklajevanjem nacionalnih in regionalnih regulativnih pristopov, da se zmanjšajo upravna bremena, določijo standardne metodologije za merjenje energijske učinkovitosti stavb ter omogoči enotni trg.

Razvoj in uporaba inovacij, ki znatno znižujejo stroške za energijo v industriji, morata biti obravnavana prednostno, zlasti v energijsko intenzivni industriji in MSP (npr. uporaba izolacijskih materialov v industriji po vsej Evropi bi zmanjšala letno porabo energije za 4 %). To vključuje tudi, da se z usposabljanjem energetskih presojevalcev in energetskih menedžerjev podpre razvoj spretnosti za zaznavanje možnih prihrankov energije v industriji.

Zagotavljanje konkurenčnih rešitev za čist, trajnosten, varen in učinkovit energetski sistem

Inovacije, ki zagotavljajo prožnost in varnost evropskega energetskega sistema, bodo znižale stroške celotne energetske infrastrukture in jo pripravile na sprejem mnogo večjih količin energije iz obnovljivih virov. Na ravni prenosa in distribucije bodo imele pomembno vlogo tehnologije za shranjevanje električne energije.

Inovacije so potrebne, da se s pomočjo stroškovno učinkovite izravnave neravnovesij pri proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov zagotovi neprekinjena dobava električne energije in racionalizira povpraševanje po infrastrukturi. Na lokalni ravni je to mogoče doseči z odzivanjem na povpraševanje in prožnostjo, na ravni prenosa pa z inovacijami na področju prenosa električne energije na velikih razdaljah, ki bodo omogočile izravnavo med več lokacijami obnovljivih virov energije, na primer s povezovanjem vetrnih elektrarn na morju.

Z večjo uporabo IKT bodo tehnologije, ki omogočajo aktivno udeležbo potrošnikov, izboljšale energijske učinkovitosti v omrežjih. Potrebne so inovacije na področju distribucijskih omrežij in razvoj tržnega okolja, ki potrošnikom omogoča, da izkoristijo najboljšo ceno in energetske razmere ter proizvajajo in prodajajo lastno energijo, pri čemer morajo biti ranljive skupine potrošnikov ustrezno zaščitene.

Čeprav so se s spodbujevalnimi ukrepi uspešno razvile in prišle na trg nekatere tehnologije (vetrne elektrarne na kopnem in sončne fotonapetostne elektrarne), je potreben odprt in prilagodljiv pristop k nadaljnjemu razvoju portfelja stroškovno učinkovitih in trajnostnih energetskih možnosti. Med obetavna področja rabe obnovljivih virov energije sodijo plavajoče in druge vetrne elektrarne na odprtem morju, elektrarne na energijo oceanov, napredne elektrarne na koncentrirano sončno energijo in nove fotonapetostne naprave. Dodatno se je treba osredotočiti na raziskave ogrevalnih in hladilnih tehnologij, tehnologij vodika in gorivnih celic. Inovacije so prav tako potrebne na področju novih materialov, ključnih omogočitvenih tehnologij, kot so IKT, nanotehnologija, mikro- in nanoelektronika, fotonika, biotehnologija in napredni proizvodni postopki. Projekt Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER)[15] je osrednji del dolgoročnih raziskav v EU na področju fuzijske energije.

Tehnološki razvoj je potreben tudi, da se podpre varno delovanje jedrskih sistemov ter razvijejo trajnostne rešitve za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in usposobljenosti na jedrskem področju. Ta razvoj mora biti osredotočen na varnost obstoječih jedrskih elektrarn, zlasti pri podaljšanju dobe njihovega delovanja, kot tudi na varnost prihodnjih jedrskih sistemov. Nadaljevati je treba z raziskavami, da se z razvojem dokončnega shranjevanja v geološke formacije razvijejo dolgoročne rešitve za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Evropi. Ta prizadevanja morajo spremljati multidisciplinarne raziskave tveganj zaradi majhnih odmerkov sevanja. Naslednja generacija fisijskih jedrskih reaktorjev, kot so sistemi „četrte generacije“, so potencialno dolgoročna možnost na področju jedrske energije.

V skladu s strategijo za alternativna goriva[16] je treba v gorivno mešanico v evropskem prometu vključiti trajnostna alternativna goriva, ki bodo dolgoročno nadomestila nafto kot vir energije pri vseh načinih prevoza. Pogoj za to sta usmerjen razvoj in zniževanje stroškov pri gorivih (to velja zlasti za napredna biogoriva, biometan in vodik) in tehnologijah, ki se uporabljajo v prometu.

Spodbujanje inovacij v resničnih okoljih in s tržno usmerjenim okvirjem

Posebno pozornost si zaslužijo mesta, ki porabijo bistveno več energije, kot je lahko proizvedejo. Potrebno je nadaljnje povezovanje ter optimiranje energijskih, informacijskih in prometnih tokov v okrožjih, mestih in skupnostih. To je vodilo evropskega partnerstva za inovacije „Pametna mesta in skupnosti“[17]: predstavitvene pametne mestne rešitve v komercialnem merilu, ki temeljijo na uporabi IKT v energetskem in prometnem sektorju ter lahko zagotavljajo stroškovno učinkovite rešitve v evropskih mestnih območjih.

Pri uvajanju vseh inovativnih energijskih tehnologij na trg so potrebni uvajalni ukrepi, ki povečajo obseg naložb v oskrbovalnih verigah ter podpirajo izvajanje politike na področju omrežij, obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, ki odpravljajo netehnološke ovire, med drugim:

· krepitev zmogljivosti tržnih dejavnikov in javnih organov za uvajanje učinkovitih politik in ukrepov, ki privlačijo tehnologije na trg, Sem spada stalen razvoj izvajalcev (npr. razvoj spretnosti za tehnike, inženirje),

· podpiranje razvoja in uvajanja inovativnih rešitev financiranja obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, vključno s financiranjem njihove uporabe.

Nacionalne in regionalne inovacijske strategije morajo imeti odločilno vlogo pri spodbujanju inovacij v resničnem okolju. Treba bi jih bilo uporabiti kot podporo za krepitev raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter za pospeševanje izkoriščanja in razširjanja rezultatov raziskav in inovacij na trgu. Pri tem si zasluži posebno pozornost ustvarjanje inovacijam prijaznega poslovnega okolja za MSP ter regionalno in lokalno industrijo, vključno z izboljšanjem dostopa do tveganega financiranja.

4.           IZVAJANJE STRATEGIJE ENERGIJSKIH TEHNOLOGIJ IN INOVACIJ

Načrt SET je še vedno osrednji instrument za reševanje zgoraj obravnavanih izzivov. Je referenčna točka za naložbe EU, nacionalne, regionalne in zasebne naložbe na področju energetskih raziskav in inovacij.

Vendar pa je treba načrt SET okrepiti, da se bo lahko odzval na nove izzive ter utrdil raziskovalne in inovacijske zmogljivosti in vire po vsej Evropi. V ta namen so bile predlagane naslednje spremembe:

· Za povezovanje energetskih sistemov in inovacij v verigo je treba pod vodstvom usmerjevalne skupine načrta SET razviti integriran časovni načrt, ki bo vseboval ključna načela in ukrepe iz tega sporočila. Ta integrirani časovni načrt mora združiti (posodobljene) tehnološke časovne načrte iz načrta SET in hkrati ohraniti tehnološke posebnosti. Vključevati mora celotno raziskovalno inovacijsko verigo od osnovnih raziskav do predstavitev in podpore za tržno uvajanje. Jasno mora opredeliti vloge in naloge različnih deležnikov, na primer EERA, evropskih industrijskih pobud, EIT, ustreznih evropskih javno-zasebnih partnerstev in drugih deležnikov, kot so univerze, vlagatelji in finančne ustanove, ter hkrati spodbujati sinergije in povezave med njimi. Prvi integrirani časovni načrt mora biti izdelan do konca leta 2013.

· Na podlagi integriranega načrta morajo države članice in Komisija izdelati akcijski načrt, v katerem bodo določile usklajene in/ali skupne naložbe, ki jih izvajajo posamezne države članice, več držav članic skupaj ali države članice in EU. Te naložbe morajo preseči programe nepovratnih spodbud ter vključevati instrumente finančnega inženiringa in javnega naročanja. Akcijski načrt bo sledil prožnemu pristopu in bo obsegal različne načine izvajanja, na primer usklajevanje financiranja s strani držav članic in Evropske komisije s prednostnimi nalogami integriranega načrta in skupne naložbe držav članic z drugimi državami članicami in/ali z Evropsko unijo. Vključevati mora institucionalno financiranje in raziskovalne zmogljivosti EERA. Izdelati ga je treba do sredine leta 2014, nato pa redno posodabljati in podpreti z mrežo (mrežami) ustanov za financiranje.

· Izvajanje integriranega časovnega načrta in akcijskega načrta bo spremljal trden sistem poročanja, ki temelji na Informacijskem sistemu strateških energijskih tehnologij (SETIS) načrta SET. Na podlagi podatkov, ki jih bodo posredovale države članice, bodo pripravljena letna poročila, ki bo omogočilo oceno učinka na cilje energetske politike in boljše usmerjanje podpore EU ter nacionalne podpore.

· V okviru usmerjevalne skupine načrta SET je treba vzpostaviti koordinacijsko strukturo, ki bo spodbujala naložbe v raziskave in inovacije na področju energijske učinkovitosti. Vključevati mora ustrezna javna in zasebna partnerstva v EU na tem področju, Evropsko partnerstvo za inovacije – pametna mesta in skupnosti ter druge pobude, ki bodo olajšale tržno uvajanje. To strukturo morajo sestavljati raziskovalna skupnost, industrija in tržni dejavniki, javni organi ter vlagatelji.

Članstvo, delovanje in mandat usmerjevalne skupine načrta SET bo zato morda treba okrepiti, da se bo lahko odzvala na izziv, ki ga predstavlja priprava integriranega časovnega načrta.

Tudi evropske industrijske pobude in z njimi povezane evropske tehnološke platforme morajo prilagoditi svoje poslanstvo, strukturo in udeležbo, med drugim s krepitvijo industrijske komponente, da bi posodobile svoje tehnološke časovne načrte in prispevale k integriranemu časovnemu načrtu. Pozornost je treba posvetiti novim tehnologijam in razvoju, zlasti shranjevanju energije in energiji oceanov v povezavi s strategijo „modre rasti“. Hkrati mora Evropska zveza organizacij za energetske raziskave v tesnem sodelovanju z evropskimi industrijskimi pobudami še bolj povezati svoje raziskovalne zmogljivosti in povečati tržno/trgovinske učinke svojih dosežkov.

V vse te strukture je treba pritegniti nove deležnike, ki bodo obravnavali netehnološke inovacije ter odpravo zakonodajnih, finančnih, tržnih in vedenjskih ovir ter s tem izboljšali pripravljenost trga. Takšni deležniki so lokalni dejavniki, IKT, regulativni organi, upravljavci omrežij, vlagatelji in potrošniki.

Zunanja razsežnost bi morala okrepiti odličnost in privlačnost EU v vlogi partnerice na področju raziskav. Mednarodno sodelovanje na področju raziskav in razvoja se v skladu s strategijo mednarodnega sodelovanja[18] in v okviru pobude Obzorje 2020 osredotoča na tiste ključne energetske raziskave in inovacijske izzive, pri katerih se lahko EU zagotovijo dodana vrednost in koristi. Zunanja razsežnost energetske politike, vključno z dvostranskimi energetskimi dialogi[19] ter sporazumi o sodelovanju na področju znanosti in tehnologije, ki jih je Komisija sklenila s partnerskimi tretjimi državami, se mora izvajati usklajeno in z medsebojnim dopolnjevanjem. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki predstavlja mednarodni okvir za podnebne in energijske tehnologije, je prav tako pomemben partner. S pomočjo njenega tehnološkega mehanizma je pričakovati rast svetovnega trga prenosa tehnologije na nastajajoče trge in v države v razvoju.

Države, kot so ZDA, Japonska in Kitajska, uvajajo in izvajajo visoko zastavljene nizkoogljične programe, ki za evropski raziskovalni sektor predstavljajo pomembno priložnost za sodelovanje na področju raziskav in inovacij, za industrijo pa tržne priložnosti, na primer na področju pametnih omrežij, gorivnih celic in vodika, obnovljivih virov energije ali jedrske varnosti in jedrske fuzije. Večstransko sodelovanje med EU, ZDA in Japonsko na področju nujno potrebnih energetskih surovin se mora nadaljevati. V sodelovanju s sredozemskimi partnerskimi državami se mora še naprej izkoriščati potencial sončne energije.

5.           ZAKLJUČEK

Strategija EU na področju energijskih tehnologij in inovacij je sestavni del energetske politike EU. Dopolniti mora obstoječe zakonodajne ukrepe, zagotoviti vodilno vlogo EU na področju inovacij na mednarodnih energijskih trgih ter obravnavati izzive, ki jih predstavljajo trenutne gospodarske razmere. Prispevati mora h krepitvi naše energetske stroškovne konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe. Komisija je v tem sporočilu predstavila svojo strategijo, s katero bo zagotovila, da bo EU obdržala vrhunski tehnološki in inovacijski sektor za reševanje izzivov do leta 2020 in po njem.

Da bi ta pristop podprla:

· bo Komisija:

· skupaj z deležniki načrta SET do konca leta 2013 izdelala integriran časovni načrt na podlagi prednostnih nalog, določenih v energetski in inovacijski strategiji EU,

· skupaj z državami članicami do sredine leta 2014 pripravila akcijski načrt skupnih in individualnih naložb ter z njimi podprla integrirani časovni načrt,

· skupaj z državami članicami okrepila sistem poročanja za spremljanje integriranega časovnega načrta in akcijskega načrta, ki temelji na informacijskem sistemu strateških energetskih tehnologij (SETIS) načrta SET,

· skupaj z državami članicami v okviru usmerjevalne skupine evropske industrijske pobude in z njimi povezane evropske tehnološke platforme pozvala, naj prilagodijo svoje poslanstvo, strukturo in sestavo, posodobijo svoje tehnološke časovne načrte in prispevajo k integriranemu časovnemu načrtu,

· v okviru usmerjevalne skupine načrta SET vzpostavila koordinacijsko strukturo za spodbujanje naložb v raziskave in inovacije na področju energijske učinkovitosti;

· Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj:

– potrdita svojo podporo načrtu SET v okviru evropske energetske politike in politike podnebnih sprememb ter njegovo krepitev, da se razvijejo energijske tehnologije in inovacije, kot je predstavljeno v tem sporočilu,

– sprejmeta ključna predlagana načela in razvoj, ki so potrebni za energijske tehnologije in inovacije v vsej EU,

– podpreta uskladitev sredstev EU ter nacionalnih, regionalnih in zasebnih sredstev za ta integrirani raziskovalni in inovacijski pristop;

· Komisija države članice in regije poziva, naj izvajanje integriranega časovnega načrta in akcijskega načrta podprejo z:

– boljšim usklajevanjem njihovih programov energetskih raziskav in inovacij kot tudi z uporabo strukturnih in investicijskih skladov EU ter prihodkov iz dražb v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami,

– poglobljenim sodelovanjem s skupnimi ukrepi in grozdi pri projektih z evropsko dodano vrednostjo,

– nadaljnjim povezovanjem nacionalnih institucionalnih finančnih in raziskovalnih zmogljivosti prek Evropske zveze organizacij za energetske raziskave,

– s podpiranjem hitrejšega tržnega uvajanja trajnostnih energijskih tehnologij.

[1]               Kot je bilo zapisano v sporočilu o načrtu SET v letu 2007 (COM (2007) 723) in v sporočilu o vlaganju v tehnologije z nizkimi emisijami ogljika v letu 2009 (COM (2009) 519).

[2]               Usmerjevalna skupina načrta SET, ki jo sestavljajo države članice EU, je pooblaščena za pripravo skupnih ukrepov in zagotavljanje sredstev za izvajanje načrta SET. Evropske industrijske pobude temeljijo na evropskih tehnoloških platformah in predvidevajo tehnološke časovne načrte za usklajevanje prizadevanj EU, držav članic in industrije za doseganje skupnih ciljev. EERA povezuje vodilne raziskovalne ustanove v EU na področju energije in je pooblaščena za izvajanje skupnih programov prek skupne uporabe nacionalnih zmogljivosti v Evropi. Pametna mesta in skupnosti - evropsko partnerstvo za inovacije se je začelo kot komponenta energijske učinkovitosti v okviru načrta SET, sedaj pa na ravni mest in skupnosti povezuje primere uporabe inovativnih rešitev na področju energetike, prometa in informacijsko-komunikacijskih tehnologij v dejanskem merilu. Komisijin informacijski sistem za strateške energetske tehnologije (SETIS) vodi in usklajuje Skupno raziskovalno središče ES (JRC).

[3]               SEC(2011) 1609 – delovni dokument služb Komisije „Časovni načrt za materiale, ki omogočajo energetske tehnologije z nizkimi emisijami ogljika“

[4]               (COM (2009) 519) vsebuje oceno, da je za učinkovito doseganje napredka pri ukrepih iz načrta SET potrebnih 8 milijard EUR letno.

[5]               Poraba v jedrskem sektorju se nanaša na Euratom.

[6]               Delovni dokument služb Komisije: ocena tehnologije, slika 3.2

[7]               1 EUR/kW za sisteme z močjo 100 kW na ključ do leta 2030 (izraženo v cenah iz leta 2011, brez DDV).

[8]               Izračuni JRC, ki temeljijo na zmogljivostnem faktorju 23 %, kar je povprečna vrednost za Evropo v letu 2011.

[9]               Instrument za replikacijo trga ELENA sta decembra 2009 začeli izvajati Komisija in Evropska investicijska banka (EIB) ter z njim podprla naložbe v projekte energijske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije. Instrument ELENA, ki ga izvajajo EIB, KfW, CEB in EBRD, financira Evropska komisija s programom Inteligentna energija – Evropa.

[10]             Revizija načrta SET s strani JRC/SETIS je na voljo na naslovu: http://setis.ec.europa.eu/set-plan-implementation/set-plan-review-2010-2012

[11]             Celotno poročilo o javnem posvetovanju je na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/energy/technology/consultations/20130315_technology_innovation_en.htm

[12]             „Predhodno vrednotenje programa, ki bo nasledil program „Inteligentna energija — Evropa II“ (2007-2013)“ je na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/energy/intelligent/files/doc/2011_iee2_programme_ex_ante_en.pdf

[13]             Na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/archive/other_reports_studies_and_documents/eval_fuel_cell_hydro_report_2011.pdf

[14]             V predlogu regionalne politike za obdobje 2014–2020 se od držav članic ali regij zahteva razvoj takšnih strategij.

[15]             Skupaj so ga razvile Japonska, Kitajska, Indija, Južna Koreja, Rusija, ZDA in EU.

[16]             COM(2013) 17 final.

[17]             COM(2012) 4701 final.

[18]             COM(2012) 497 final.

[19]             COM(2011) 539 final.