52007DC0540

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.9.2007

COM(2007) 540 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Oblikovanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Oblikovanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju

1. Uvod

Znanstveni podatki, ki jih je proučil Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC)[1], mednarodni skupnosti dajejo tri zaskrbljujoče ugotovitve: prvič, podnebne spremembe se dogajajo; drugič, nedavne hitrejše podnebne spremembe so posledica človekovega delovanja, ki povzroča emisije toplogrednih plinov v atmosfero; in tretjič, večina regij na svetu, zlasti tiste v državah v razvoju, bodo vse bolj prizadete zaradi podnebnih sprememb.

Evropska unija je prevzela vodilno vlogo pri spodbujanju mednarodnega ukrepanja za boj proti podnebnim spremembam. Marca 2007 so voditelji držav in vlad EU predstavili predlog globalnega in celovitega sporazuma o podnebnih spremembah po letu 2012, v okviru katerega bi globalno segrevanje omejili na 2 °C nad predindustrijsko stopnjo in se obvezali k precejšnjim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v EU, tudi če o tem ne bo dosežen mednarodni sporazum[2]. EU, ki je največja plačnica uradne razvojne pomoči (URP), je prevzela tudi vodilno vlogo pri mednarodnih razvojnih prizadevanjih, kot je razvidno iz „Evropskega soglasja“[3], obsežnih obveznosti v zvezi z URP ter iz spodbujanja učinkovitosti in usklajenosti pomoči. Čeprav je EU že v letu 2003[4] poudarila močno povezavo med podnebnimi spremembami in revščino, pa nujnost in obseg izziva zahtevata bolj povezano pobudo, ki bo ustrezala odgovornosti in zavezanosti Evrope v boju proti revščini.

Napovedi učinkov podnebnih sprememb kažejo, da bodo najmanj razvite države (NRD) in male otoške države v razvoju (MODR) prizadete prve in najmočneje. Poleg tega imajo te države na voljo najmanj sredstev za pripravo na te spremembe in prilagoditev svojega načina življenja. Podnebne spremembe bodo zato najverjetneje še bolj upočasnile doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT) v številnih od teh držav.

To sporočilo predlaga oblikovanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah (GZPS) med EU in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju, zlasti NRD in MODR, ter opisuje cilje in delovanje pobude[5]. Zavezništvo bo platforma za dialog in izmenjavo, pa tudi praktično sodelovanje za spopad z združenim izzivom boja proti revščini in podnebnim spremembam, za podporo mednarodnim pogajanjem o sporazumu o podnebnih spremembah po letu 2012 in za sprejem učinkovitih ukrepov na nacionalni ravni.

To zavezništvo je treba podpreti z močno zavezanostjo EU, da poveča finančno podporo za prilagoditvene ukrepe v NRD in MODR, ter s prizadevanji za ublažitev, ki bi ugodno vplivali na program zmanjševanja revščine v teh državah. Zavezništvo bo pomenilo ključni element skupnih zunanjih ukrepov EU na področju podnebnih sprememb ter bo dopolnjevalo in krepilo druge dialoge in dejavnosti sodelovanja.

2. Utemeljitev ukrepov

Četrto poročilo o oceni Medvladnega foruma o podnebnih spremembah vključuje regionalno analizo učinkov, ki jih je mogoče pričakovati zaradi podnebnih sprememb. Za Afriko, kjer je največji del NRD, poročilo ugotavlja, da je zaradi številnih obremenitev in majhne sposobnosti prilagajanja ena najbolj ranljivih celin, kar zadeva spremembe podnebja. Pomanjkanje vode, nezanesljivost oskrbe s hrano zaradi suš in širjenja puščave, dvig morske gladine, nove zdravstvene nevarnosti, skrajni vremenski pojavi in migracijski pritiski so nekateri od predvidenih učinkov. Drugi deli sveta, vključno z Azijo, Latinsko Ameriko in MODR, se bodo soočali s podobnimi izzivi. V večini primerov podnebne spremembe še okrepijo obstoječe težave. V številnih NRD in MODR sta na primer varnost oskrbe s hrano in vodo že zdaj moteni zaradi postopnega propadanja naravnih virov. Poleg tega so te države pogosto slabo pripravljene na nesreče, ki so jih pogosto pustile v opustošenem stanju[6]. Ob tem pa so NRD in MODR zaradi svojega omejenega gospodarskega razvoja najmanj odgovorne za akumulacijo toplogrednih plinov v atmosferi in s tem za podnebne spremembe.

Sternovo poročilo[7] iz oktobra 2006 je poudarilo, da svetu ni treba izbirati med preprečevanjem podnebnih sprememb in pospeševanjem rasti in razvoja. Cena neukrepanja zaradi podnebnih sprememb bo za svetovno gospodarstvo dolgoročnejše veliko višja kot cena takojšnjega ukrepanja. Stern posebej obravnava visoko ceno podnebnih sprememb za najrevnejše države in mednarodno skupnost poziva, naj tem državam pomaga.

V sklepih Evropskega sveta marca 2007 je EU poudarila potrebo po oblikovanju zavezništva z državami v razvoju. Predlogi poudarjajo pomen večjega sodelovanja med EU in NRD, zlasti na naslednjih področjih: prilagajanje, spremljanje podnebnih sprememb, varnost oskrbe s hrano, zmanjševanje nevarnosti nesreč ter boljši dostop do Mehanizma čistega razvoja (MČR). EU poziva tudi, da se emisije, ki so posledica krčenja gozdov v državah v razvoju, ustavijo in nato zmanjšajo v dveh do treh desetletjih. Vrh G8 v Heiligendammu je ponovno poudaril pomen zmanjšanja emisij zaradi krčenja gozdov in pomen prilagoditve, ki sta prednostni področji sodelovanja skupine G8 z državami v razvoju na področju podnebnih sprememb[8].

Nedavno sprejeta zelena knjiga o možnostih ukrepanja EU za prilagoditev na podnebne spremembe v Evropi[9] vključuje steber o „vključevanju prilagajanja v zunanjepolitične ukrepe EU“. Knjiga posebej poziva k okrepljenemu dialogu in sodelovanju med EU in državami v razvoju na področju podnebnih sprememb z oblikovanjem Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah.

3. Oblikovanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah (GZPS) med EU in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju

3.1. Splošni cilj

S krepitvijo učinkovitega dialoga in sodelovanja na področju podnebnih sprememb bo Zavezništvo pomagalo zagotoviti, da na podnebne spremembe najobčutljivejše revne države v razvoju, zlasti NRD in MODR, povečajo svoje zmogljivosti za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb v podporo doseganju RCNT. Državam, v katerih to pripomore k uresničevanju ciljev zmanjševanja revščine, bo Zavezništvo pomagalo, da sodelujejo v prizadevanjih za ublažitev globalnih podnebnih sprememb, četudi, kot je to v primeru NRD, jim ne bo treba sprejeti obveznosti za zmanjšanje emisij v okviru sporazuma po letu 2012.

3.2. Zavezništvo za dialog in izmenjavo

GZPS bo platforma za dialog in izmenjavo med EU in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju, zlasti NRD in MODR, na področju praktičnih pristopov k uresničevanju povezovanja podnebnih sprememb z razvojnimi strategijami. Rezultati tega dialoga in izmenjave bodo prispevali k razvoju sporazuma o podnebnih spremembah po letu 2012 in podpirali zbliževanje stališč o sporazumu med Evropo in državami v razvoju.

GZPS je zamišljen strogo kot dopolnitev in podpora sedanjim prizadevanjem v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Kjotskega protokola. EU meni, da bo ustanovitev foruma za izmenjavo pogledov in izkušenj z NRD in MODR izven okvira pogajanj pripomogla k spodbujanju izvajanja UNFCCC in s tem povezanih sporazumov.

Sodelovanje v GZPS je namenjeno državam, ki so učinkovito zavezane sprejemanju ukrepov za odgovore na podnebne spremembe. Pomenilo bo redno priložnost za sestanke med EU in temi državami z namenom izvajanja zavezništva, pri čemer bo, kadar bo primerno, uporabljalo obstoječe strukture in partnerstva za regionalni dialog, kot so skupina afriških, karibskih in pacifiških (AKP) držav, Afriška unija (AU)[10], MODR in evropsko-azijski vrh (ASEM). Prav tako bo podpiralo dialog in izmenjavo jug–jug.

3.3 Zavezništvo za učinkovito sodelovanje

Razen dialoga in izmenjave bo GZPS zagotavljalo tehnično in finančno podporo ukrepom za prilagajanje in ublažitev ter za vključevanje podnebnih sprememb v razvojne strategije. Pet prednostnih področij in z njimi povezanimi ukrepi so našteti v nadaljevanju; o njih bo treba razpravljati in jih izboljšati v okviru dialoga GZPS. Zadnja prednostna naloga, vključevanje podnebnih sprememb v prizadevanja za zmanjšanje revščine, je medsektorske narave in je zato pomembna tudi za druga prednostna področja.

1. Prilagajanje na podnebne spremembe

Cilj: Državam v razvoju pomagati pri izboljšanju njihove baze znanja o učinkih podnebnih sprememb ter pri razvoju in izvajanju prilagoditvenih strategij. |

- Temeljite raziskave o verjetnih učinkih podnebnih sprememb na posamezne države ali regije in zanesljivo opazovanje podnebja so potrebni za vse prilagoditvene ukrepe. Ugotovitve je treba prevesti v praktične informacije, uporabne za oblikovalce politik in odločitev. Raziskave so ključnega pomena v sektorjih, ki so občutljivi na podnebje, zlasti sektor vode in kmetijstva, ki sta temelj za varnost oskrbe s hrano, kot tudi za morebitne učinke podnebnih sprememb na morja in oceane.

- Prilagoditvene potrebe za NRD so opredeljene v nacionalnih akcijskih programih za prilagajanje (NAPA). Do zdaj je 20 NRD zaključilo takšne programe[11], v večini preostalih NRD pa postopek poteka, in sicer ob finančni podpori Sklada za najmanj razvite države, ki ga upravlja Globalni sklad za okolje. Izziv je zdaj izvedba teh programov in hkrati oblikovanje akcijskih načrtov za prilagoditev v državah, ki ne spadajo med NRD, a so enako ranljive. Področja, ki so tipično opredeljena v nacionalnih akcijskih programih za prilagajanje, so: pomoč za vodo (npr. za učinkovitejšo rabo vode), kmetijstvo (npr. raziskave na sušo odpornih sort), zdravje (npr. preprečevanje malarije med na novo izpostavljenim prebivalstvom) ter trajnostno proizvodnjo in rabo energije; nesektorska pomoč, npr. ozaveščanje, razširjanje znanja, razvoj izobraževalnih programov in odpravljanje ovir za prenos tehnologije.

- Prilagajanje na podnebne spremembe omogoča dovolj priložnosti za sodelovanje med EU, NRD in MODR. Zelena knjiga Komisije o prilagajanju je namenjena spodbujanju razprave o najučinkovitejših prilagoditvenih ukrepih, ki bi jih lahko izvedli v Evropi. EU bo rezultate tega nadaljevanja delila s svojimi partnerji v državah v razvoju in jim pomagala pri razvoju enako celovitih pristopov k prilagajanju v okviru GZPS.

Predlagana področja poseganja ►Podpirati razvoj akcijskih načrtov za prilagajanje v ranljivih državah, ki niso NRD, s tehnično pomočjo, podpiranjem zmogljivosti in olajševanjem sodelovanja med zainteresiranimi stranmi. ►Podpirati izvajanje akcijskih načrtov za prilagajanje v NRD in MODR, ki so učinkovito zavezane sprejemanju ukrepov za odzive na podnebne spremembe. ►Financirati pilotne projekte za prilagajanje, s poudarkom na vodnem in kmetijskem sektorju ter na trajnostnem upravljanju naravnih virov. ►Podpirati mednarodne skupne raziskovalne projekte o učinkih podnebnih sprememb v državah in regijah v razvoju ter o prepoznavanju in načrtovanju inovativnih prilagoditvenih rešitev, npr. preko sedmega okvirnega raziskovalnega programa in tematskih programov o varnosti preskrbe s hrano. |

2. Zmanjšanje emisij zaradi krčenja gozdov

Cilj: Zmanjšati emisije CO2 zaradi krčenja gozdov v državah v razvoju z oblikovanjem gospodarskih spodbud za zaščito gozdov in ob ohranitvi pogojev za preživljanje ter ekosistemov, ki so odvisni od gozdov. |

- Okoli 20 % svetovnih emisij CO2 je posledica krčenja gozdov. V NRD 62 % vseh emisij izvira iz spremembe rabe zemljišč, predvsem krčenja gozdov. Regije z najvišjo stopnjo krčenja gozdov na svetu so Afrika, Latinska Amerika in jugovzhodna azijsko–pacifiška regija[12]. Krčenje gozdov ima številne gospodarske, socialno–politične, demografske in okoljske vzroke: sečnja, širitev kmetijstva, razvoj infrastrukture, uporaba biomase kot glavnega vira energije, je pa tudi posledica političnih in institucionalnih neuspehov ter kulturnih dejavnikov.

- Pomembnost izvajanja učinkovitih ukrepov za boj proti krčenju gozdov je navedena v UNFCCC in pogodbenice se dogovarjajo o politikah in pristopih za zmanjšanje emisij zaradi krčenja gozdov v mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah po letu 2012. Razprave so usmerjene v prostovoljne zaveze držav v razvoju, ki bi sprejele ukrepe, s katerimi bi zmanjšale svoje zdajšnje stopnje krčenja gozdov in bi bile nagrajene na podlagi preprečevanja emisij. Pričakuje se, da se bodo pogodbenice decembra 2007 na Baliju dogovorile o začetku pilotnih dejavnosti, ki bodo državam pomagale, da se pripravijo na prihodnje sheme zmanjšanja emisij zaradi krčenja gozdov.

- Program EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) uporablja močno spodbudo – v EU dovoljuje izvoz zgolj tistega lesa, ki ima potrdilo, da je bilo zakonito posekano – s katero obravnava problem nezakonite sečnje in spodbuja trajnostno upravljanje gozdov ter tako posredno prispeva k zmanjšanju emisij. Trenutno razprave FLEGT potekajo v približno 15 državah proizvajalkah lesa.

Predlagana področja poseganja ►V obdobju do leta 2012 pomagati pri graditvi sistemov poročanja in nacionalnih zmogljivosti za spremljanje krčenja gozdov, krepitvi institucij in razvoju nacionalnih strategij za boj proti krčenju gozdov. ►Podpirati poskusne, inovativne mehanizme, ki temeljijo na rezultatih učinkovitosti, za pozitivno spodbudo zmanjšanju emisij zaradi krčenja gozdov v državah v razvoju. ►Razširiti programe, kot je pobuda FLEGT, ki pripomorejo k izboljšanju trajnostnega upravljanja naravnih virov in hkrati zmanjšujejo emisije ter ohranjajo ekosisteme in pogoje za preživljanje. |

3. Krepitev sodelovanja v mehanizmu čistega razvoja

Cilj: Državam v razvoju z mehanizmom čistega razvoja pomagati, da bodo sodelovale na svetovnem trgu ogljika in imele koristi od njega. |

- Mehanizem čistega razvoja (MČR) omogoča družbam ali državam, ki morajo po določilih Kjotskega protokola zmanjšati emisije, da vlagajo v projekte za zmanjšanje emisij v državah v razvoju. Ti projekti morajo prispevati k trajnostnemu razvoju. MČR vodi v pomembne dolgoročne naložbe; ustvarja delovna mesta in prihodek, sproža prenos tehnologije in državam v razvoju pomaga pri sprejemanju razvojnih poti, ki upoštevajo podnebje in nizke stopnje ogljikovih emisij. Projekti MČR obsegajo številne sektorje, vključno s trajnostno proizvodnjo in rabo energije, ravnanjem z odpadki, vnovičnem pogozdovanjem ter biogorivi.

- Geografska porazdelitev projektov MČR je še vedno neenakomerna. Večina teh projektov se trenutno nahaja v Aziji in Srednji/Južni Ameriki[13]. Razlogi za to so raznoliki in vključujejo zapletenost in visoke poslovne stroške registracije, pa tudi šibke institucionalne zmogljivosti in naložbam nenaklonjene razmere. Za večjo udeležbo NRD in MODR v mehanizmu čistega razvoja sta potrebni izgradnja zmogljivosti in tehnična podpora.

Predlagana področja poseganja ►Povečati izgradnjo zmogljivosti za sodelovanje v MČR in zagotoviti tehnično podporo za stroškovno učinkovit razvoj projektov. ►Raziskati možnosti za predstavitev projektov in vrst projektov, ki bolj ustrezajo posebnim razmeram v NRD in MODR, tudi z razvojem metodologij za takšne projekte. |

4. Spodbujanje zmanjševanja tveganja nesreč

Cilj: Izboljšati pripravljenost držav v razvoju in njihove družbe na naravne nesreče, povezane s podnebjem, ublažiti nevarnosti in omejiti njihov učinek. |

- Podnebne spremembe bodo predvidoma povzročile večjo nestanovitnost podnebja in vse bolj skrajne vremenske pojave, kot so tajfuni, poplave in suše ter z njimi povezane nevarnosti, kot so snežni in zemeljski plazovi ter blatni tokovi. Nepredvidljiva narava številnih nevarnosti zahteva, da se učinkovitemu zmanjševanju tveganja nesreč v državah in regijah, ki so tem nevarnostim najbolj izpostavljene, nameni prednostni poudarek. Posebno pozornost je treba usmeriti na ukrepe, ki neposredno koristijo občutljivim skupinam prebivalstva[14].

- Svetovna konferenca o zmanjševanju nesreč na Japonskem v letu 2005 je privedla do sprejetja Hjoškega akcijskega načrta 2005–2015: Krepitev odpornosti držav in skupnosti na nesreče. Načrt vključuje zahtevo za večje upoštevanje težav, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, v strategijah za zmanjševanje tveganja nesreč zaradi pomembne sinergije med zmanjševanjem tveganja in prilagajanjem na podnebne spremembe[15]. EU je v celoti zavezana podpori načrtu in bo svoj prispevek opredelila v prihodnji Strategiji EU o zmanjševanju tveganja nesreč v državah v razvoju.

Predlagana področja poseganja ►Izboljšati in razširiti spremljanje podnebja, napovedovanje ter informacijske sisteme in zbrane podatke spremeniti v učinkovite ukrepe pripravljenosti, npr. sisteme za zgodnje opozarjanje, ki koristijo strategijam zmanjševanja tveganja nesreč in drugim razvojnim politikam. ►Okrepiti regionalne zmogljivosti za zmanjševanje tveganja nesreč, povezanih s podnebjem, vključno z izmenjavo informacij, zgodnjim opozarjanjem in načrtovanjem ukrepov za ravnanje v izrednih razmerah. ►Določiti ukrepe, s katerimi bi državam v razvoju, ki so izpostavljene nesrečam, pomagali pri izvajanju Hjoškega načrta, vključno z obravnavo temeljnih dejavnikov tveganja, krepitvijo odpornosti ter pristopov za delitev tveganja (npr. zavarovalne sheme). |

5. Vključevanje podnebnih sprememb v prizadevanja za zmanjšanje revščine

Cilj: Državam v razvoju pomagati pri sistematičnem vključevanju podnebnih sprememb v razvojne strategije in naložbe ter sistematično vključiti podnebne spremembe v razvojno sodelovanje. |

- Podnebne spremembe vplivajo na številna področja in jih je treba vključiti v prizadevanja za zmanjšanje revščine, da se tako zagotovi trajnostni pristop. Vlade NRD in MODR potrebujejo podporo za celostno vključitev podnebnih sprememb v obstoječe in nove politike. Portfelji sodelovanja med donatoricami EU in partnerskimi državami morajo tudi vključiti težave, ki izhajajo iz podnebnih sprememb[16]. Če se podnebne spremembe ne bodo upoštevale, lahko današnje razvojne naložbe prispevajo h globalnemu segrevanju ali pa zaradi podnebnih sprememb ne bodo učinkovite.

- Iz sedanjega pregleda[17] Akcijskega načrta EU[18] o spremembi podnebja in razvoju se kažejo številni nauki. Politični profil in ozaveščenost o podnebnih spremembah sta se med razvojnimi akterji izjemno povečala. Evropska komisija in države članice EU v partnerskih državah podpirajo široko paleto dejavnosti, povezanih s podnebnimi spremembami. Vendar sta sistematično ocenjevanje podnebnega tveganja in vključevanje podnebnih sprememb v razvojne strategije in programe (prilagajanje na podnebne spremembe) še vedno v zelo zgodnji stopnji razvoja, tako na ravni držav v razvoju kot tudi znotraj razvojnih agencij.

Predlagana področja poseganja ►Spodbujati vključevanje akcijskih načrtov za prilagajanje v strategijo za zmanjševanje revščine in druge razvojne strategije. ►Podpirati razvoj institucionalnih zmogljivosti v NRD in MODR za vključevanje podnebnih sprememb v njihove politike. ►Pregledati razvojne projekte in programe, ki jih financira EU, vključno na ravni sektorske ali proračunske podpore, za morebitne okoljske učinke ter izvesti strateške okoljske presoje. Evropska komisija bo podnebne spremembe, tako s stališča blažitve kot s stališča prilagajanja, sistematično obravnavala ob vmesnem pregledu državnih in regionalnih strategij in jih v celoti upoštevala pri pripravi državnih in nacionalnih strategij v naslednjem ciklu oblikovanja programov, ki se začne leta 2012. |

4. Financiranje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah

Evropska komisija je zavezana, da bo za izvajanje GZPS na zgoraj predlaganih prednostnih področjih uporabila precejšnja sredstva. Zelo težko je določiti točne zneske stroškov obravnave podnebnih sprememb v NRD in MODR, vendar prve ocene kažejo, da bo potrebnih veliko sredstev[19].

Na ravni ES je tematski program „Okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo“ (ENTRP) ključni instrument za izvajanje GZPS. Dodatni viri v višini 50 milijonov EUR so bili vključeni v ENTRP in posebej namenjeni GZPS v obdobju 2008–2010. Druga sredstva ENTRP, ki lahko pripomorejo k uresničevanju ciljev GZPS, so: deli zneska 25 milijonov EUR v postavki Akcijski načrt EU o spremembi podnebja in razvoju ter Sporočilo Omejevanje globalnih podnebnih sprememb na 2 stopinji Celzija: Pot do leta 2020 in naprej [20] in 70 milijonov EUR v postavki, namenjeni gozdovom.

Poleg financiranja ENRTP bo ES proučila možnosti za dodatno podporo preko geografskih programov. Glede 10. Evropskega razvojnega sklada (ERS) sta bila, poleg državnih in regionalnih sredstev, ki lahko prispevajo k GZPS, za programe, ki obsegajo vse države AKP[21], predlagana naslednja okvirna zneska: 100 milijonov EUR za podnebne spremembe in okolje in 100 milijonov EUR za zmanjševanja tveganja nesreč. Za Azijo, Latinsko Ameriko in druge regije, ki jih zajema instrument razvojnega sodelovanja, se bodo prav tako proučile možnosti za dopolnitev ciljev GZPS.

Seveda lahko sredstva ES pokrijejo le zelo majhen delež vseh potreb. Države članice EU so si postavile ambiciozni cilj, da do leta 2010 povečajo uradno razvojno pomoč na 0,56 % BDP. Za EU to pomeni povečanje za več kot 20 milijard EUR. Da bo lahko GZPS postala privlačna in verodostojna pobuda, je bistvenega pomena, da države članice prispevajo vanj.

Evropska komisija poziva države članice EU, da združijo moči pri GZPS in si prizadevajo najti skupne ureditve pri njegovem izvajanju. To skupno prizadevanje bi lahko bilo v obliki skupnega mehanizma financiranja GZPS, s katerim bi upravljala Komisija, in bi deloval na način, ki bi izražal udeležbo Komisije in držav članic. |

Izplačila v okviru GZPS bodo zasnovana v podporo in za dopolnitev drugih dvostranskih ali večstranskih pobud in skladov. V okviru UNFCCC je bilo ustanovljenih več skladov za financiranje projektov, povezanih s spremembami podnebja[22]. Ti se predvsem in zlasti zanašajo na projektni pristop k financiranju povečanih/dodatnih stroškov, nastalih zaradi obravnave podnebnih sprememb. GZPS bo nadgradilo in krepilo obstoječi dialog in sodelovanje v zvezi s podnebnimi spremembami med EU in na podnebne spremembe najbolj občutljivimi revnimi državami v razvoju, zlasti NRD in MODR, ter pripomoglo k vključevanju ukrepov o podnebnih spremembah v nacionalne razvojne strategije in naložbe ter k razvojnemu sodelovanju. Kadar je to primerno, se lahko podnebne spremembe celovito obravnavajo s proračunsko podporo.

5. Sklepne ugotovitve

EU je največja plačnica uradne razvojne pomoči na svetu in je predlagala konkretne predloge za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z namenom, da se povečanje temperature omeji na manj kot 2 °C. GZPS bo udejanjilo to vizijo s skupnim ukrepanjem, ki bo upoštevalo legitimne zahteve NRD in MODR, da podnebne spremembe ne smejo ogroziti njihovih razvojnih prizadevanj in boja proti revščini.

Z okrepljenim dialogom, podprtim z obsežno razvojno pomočjo iz ES in držav članic, bo Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah Evropski uniji dalo enkratno priložnost, da izkaže svojo svetovno vodilno vlogo in ponovno potrdi načela večstranskosti in svetovne odgovornosti, na katerih temeljijo njeni mednarodni odnosi.

[1] IPCC 4. poročilo o oceni: podnebne spremembe 2007.

[2] COM(2007) 2, Omejevanje globalnih podnebnih sprememb na 2 stopinji Celzija: Pot do leta 2020 in naprej, 10.1.2007, in Sklepi Evropskega sveta (7224/07), 9.3.2007.

[3] Evropsko soglasje določa skupne cilje in načela EU razvojnega sodelovanja. Glej Sklepe Sveta (14820/05), 22.11.2005.

[4] COM(2003) 85, Podnebne spremembe v okviru razvojnega sodelovanja, 11.3.2003, in Sklepi Sveta (15164/04), Podnebne spremembe v okviru razvojnega sodelovanja, 24.11.2004.

[5] Delovni dokument služb, v katerem bo podrobno opisano izvajanje pobude, je predviden za december 2007.

[6] Za podrobnejšo predstavitev vpliva podnebnih sprememb na revne države glej medagencijski dokument Revščina in podnebne spremembe, 2003.

[7] N. Stern, Ekonomija podnebnih sprememb (The Economics of Climate Change ) , London, oktober 2006.

[8] Sporočilo vrha G8 v Heiligendammu – Rast in odgovornost v svetovnem gospodarstvu (Growth and Responsibility in the World Economy), 7.6.2007.

[9] COM(2007) 354.

[10] Evropska komisija je nedavno predlagala začetek partnerstva med EU in Afriko o podnebnih spremembah pod okriljem GZPS. Glej COM(2007) 357.

[11] Za posodobljen seznam glej http://unfccc.int/national_reports/napa/items/2719.php.

[12] FAO. Stanje svetovnih gozdov (State of the World's Forests), 2007.

[13] Samo 22 od skupaj 766 registriranih projektov MČR je v Afriki in samo dva v NRD, v Ugandi in Tanzaniji. Glej http://cdm.unfccc.int/Statistics/index.html.

[14] Npr. najrevnejšim ljudem, ženskam, otrokom, starejšim in invalidom, etničnim manjšinam.

[15] Posebna skupina za občutljivost in prilagajanje (Vulnerability and Adaptation Resource Group, VARG). Povezovanje prilagajanja na podnebne spremembe in obvladovanja tveganja nesreč za trajnostni razvoj (Linking Climate Change Adaptation and Disaster Risk Management for Sustainable Development). 11/06.

[16] To je del širše zavezanosti EU o vključevanju okoljskih težav v svoje zunanje ukrepe.

[17] Objava poročila o napredku je predvidena v septembru 2007.

[18] Akcijski načrt EU o spremembi podnebja in razvoju (2004–08) opredeljuje štiri strateška področja vključevanja podnebnih sprememb v prizadevanja za zmanjšanje revščine: (i) okrepitev političnega profila podnebnih sprememb, (ii) podpora prilagajanju, (iii) podpora blažitvi in razvojnih pristopov z majhnimi emisijami toplogrednih plinov; in (iv) razvoj zmogljivosti. Glej Sklepe Sveta (15164/04), 24.11.2004.

[19] V „Poročilu o analizi obstoječih in morebitnih naložbenih in finančnih tokov, pomembnih za razvoj učinkovitega in ustreznega mednarodnega odziva na podnebne spremembe“ (Report on the analysis of existing and potential investment and financial flows relevant to the development of an effective and appropriate international response to climate change) generalni sekretariat UNFCCC ocenjuje, da bodo dodatne naložbe in finančni tokovi, potrebni za prilagoditev v letu 2030, znašali več deset milijard USD. Dialog o delovnem dokumentu 8 (2007).

[20] COM(2007) 2.

[21] Pogovori med ES in državami AKP o strategiji sodelovanja znotraj AKP za 10. ERS potekajo.

[22] Sklad za najmanj razvite države (znesek prejetih poroštev v aprilu 2007: 115,8 milijonov USD), Posebni sklad za podnebne spremembe (poroštva v aprilu 2007: 62 milijonov USD) in Prilagoditveni sklad, ki bo po napovedih do leta 2012 pritegnil do 400 milijonov USD. Od leta 1991 je Globalni sklad za okolje za dejavnosti, povezane s podnebnimi spremembami, namenil približno 1,98 milijarde USD, večino za dejavnosti za ublažitev. Priročnik UNFCCC (UNFCCC Handbook), 2006, http://www.gefweb.org/.