19.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 105/1

—

letnega pregleda rasti Evropske komisije za leto 2016: Krepitev okrevanja gospodarstva in pospeševanje konvergence (1),

—

pregleda Evropske komisije glede izobraževanja in usposabljanja za leto 2015 (2),

—

Skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (3);

1.

Izobraževanje in usposabljanje bi morala biti ključna elementa celovitega pristopa, namenjenega spodbujanju socialno-ekonomskega razvoja in vključenosti. To zahteva ciljno usmerjene reforme izobraževalnih sistemov, da bi izboljšali njihovo učinkovitost na področju učnih rezultatov kot del splošnih prizadevanj za oživitev zaposlovanja in trajnostne rasti. Ker so naložbe v izobraževanje in usposabljanje naklonjene rasti ter zagotavljajo kratkoročno okrevanje in dolgoročno gospodarsko rast, bi jim bilo treba dati prednost tako na nacionalni in regionalni ravni kot na ravni EU. Za to niso vedno nujno potrebni višji proračunski izdatki, pač pa bi jih morda lahko bolje usmerili in zagotovili ustrezne spodbude za izboljšanje kakovosti.

2.

Razvoj spretnosti, kompetenc in znanja z vidika vseživljenjskega učenja je ključen za dobro delujoč trg dela, na katerem lahko vsi razvijajo svoj talent. Mlade ljudi je treba na ustrezne načine pripraviti na spreminjajoče se zahteve trga dela, tiste, ki so že na trgu dela, pa na nenehno osveževanje ter razvoj znanja in spretnosti. Neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem znanj in spretnosti ter razlike med njimi je treba prednostno obravnavati tako v sektorju izobraževanja kot zaposlovanja. To med drugim pomeni, da je treba nameniti večji poudarek razvoju prečnih znanj in spretnosti (13) ter spodbujanju učenja na delovnem mestu, predvidevanja prihodnjih potreb po znanjih in spretnostih ter partnerstev med izobraževanjem in podjetji.

Pomen razvoja znanj in spretnosti ter kompetenc bistveno presega zgolj njihov pomen za trg dela. Pomemben je tudi za razvoj posameznikov v odgovorne državljane, ki lahko prevzamejo dejavno vlogo v družbi in demokratičnem življenju. Ta cilja se dopolnjujeta, saj so znanja in spretnosti ter kompetence, ki so potrebni v družbi, tako ali drugače enako pomembni tudi na delovnem mestu.

3.

Nadaljevati bi bilo treba izvajanje strukturnih reform za posodobitev naših gospodarstev, da bi tako spodbujali razvoj spretnosti, kompetenc in znanja ljudi ter s tem inovacije in produktivnost, pa tudi vključenost. Temu primerno bi morali imeti izobraževalni sistemi večji emancipacijski učinek, s čimer bi vsem zagotovili enake pogoje ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj, priseljensko poreklo ali spol. To zahteva odprte izobraževalne sisteme, ki bi jih lahko prilagodili vse večji raznolikosti učencev in ustvarili vezi z vsemi ustreznimi deležniki.

1.

sodelovanju v prizadevanjih za socialno-ekonomski razvoj in vključenost v Evropski uniji z izobraževanjem, in sicer z reformami, ustreznimi politikami in ciljno naravnanimi naložbami. Določiti in razširjati bi bilo treba politike, ki so se izkazale za uspešne, zagotoviti pa bi bilo treba tudi ustrezno podporo za njihovo izvajanje v drugih državah, ki jih želijo uporabiti kot navdih za razvoj podobnih politik ali reform;

2.

spremljanju napredka pri uresničevanju skupnih ciljev v izobraževanju in usposabljanju ter nadaljevanju izmenjave znanja in izkušenj, zlasti na podlagi nedavno revidiranih prednostnih področij in struktur strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (14). Pri tem bi morala biti zagotovljena skladnost s krovnimi cilji strategije Evropa 2020 in ureditvami upravljanja v okviru evropskega semestra, obenem pa bi bilo treba v celoti upoštevati subsidiarnost, avtonomijo izobraževalnih institucij in pedagoško svobodo;

3.

zadostnim naložbam v izobraževanje na vseh ravneh, pri čemer bi bilo treba spodbujati k izboljšanju doseženih stopenj izobrazbe, odkrivanju in odpravljanju razlik med znanji in spretnostmi ter neusklajenosti med njihovo ponudbo in povpraševanjem, pa tudi povečanju emancipacijskega učinka izobraževanja in usposabljanja. V ta namen je treba v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih prinašajo evropski instrumenti, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, jamstvo za mlade, Evropski sklad za strateške naložbe in program Erasmus+;

4.

da bodo z začetnim usposabljanjem in stalnim poklicnim izpopolnjevanjem učiteljem zagotovili ustrezna sodobna pedagoška orodja in metode, namenjene okrepljenemu razvoju spretnosti in kompetenc ter pridobivanju znanja. Odpiranje izobraževalnih institucij zunanjemu svetu bi moral biti bistveni del takšnega pristopa na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja. V ta namen bi morali spodbujati nacionalna, regionalna in lokalna partnerstva med ustreznimi deležniki, kot so socialni partnerji in predstavniki mladinskega sektorja, naloga teh partnerstev pa bi bila obravnava konkretnih izzivov;

5.

aktivnemu sodelovanju z mladimi, ki imajo slabe možnosti za izobraževanje in zaposlitev zaradi svojega socialno-ekonomskega položaja, priseljenskega porekla ali spola, s čimer bi zagotovili, da nihče ne bi bil zapostavljen. Izboljšati bi bilo treba digitalno in medijsko pismenost mladih ter njihovo sposobnost kritičnega razmišljanja, pa tudi njihove socialne spretnosti in državljanske kompetence. Učiteljem in vodstvenim delavcem v šolah bi morali omogočiti zgodnje odkrivanje in obveščanje o demotiviranosti, da bi tako dvignili stopnjo izobrazbe ter preprečili šolski osip, socialno izključenost in nasilno radikalizacijo.

1.

v okviru delovnega programa Erasmus+ za leto 2017 – še naprej spodbuja – vse pobude, ki so odgovor na izzive, opisane v tej resoluciji, pri čemer naj v celoti izkoristi možnosti, ki jih prinaša obstoječi program. Vmesni pregled večletnega finančnega okvira je poleg tega priložnost za razmislek, kako bi lahko z različnimi obstoječimi instrumenti EU, med drugim s programom Erasmus+, kar najbolj učinkovito pripomogli k reševanju teh izzivov;

2.

vnovič poudari pomen izobraževanja in usposabljanja v vseh evropskih pobudah za rast, zaposlovanje in trajnost po letu 2020, pri čemer naj upošteva tudi širše pobude, kot so cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. To je še zlasti pomembno v primeru izobraževanja, področja z dolgoročno perspektivo;

3.

do seje Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport maja 2016 predstavi prihodnji predlog za novi program za znanja in spretnosti za Evropo, s katerim naj bi pomagali državam članicam, ki bi lahko med drugim preučile možnosti za spodbujanje razvoja spretnosti in pridobivanja znanja z vidika vseživljenjskega učenja, s posebnim poudarkom na naslednjih področjih:

4.

države članice podpre pri poudarjanju vloge, ki jo imata izobraževanje in usposabljanje pri spodbujanju aktivnega državljanstva in temeljnih vrednot kot del nadaljnjih ukrepov po sprejetju Pariške deklaracije (15). V zvezi s tem naj zagotovi sinergijo in sodelovanje s Svetom Evrope na področju demokratičnega državljanstva.