(1)

Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) je bila ustanovljena z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(2)

Naloga Europola je, da podpira in krepi dejavnosti pristojnih organov držav članic, kakor so opredeljeni v Uredbi (EU) 2016/794 (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi držav članic), ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminalitete, ki vplivajo na skupni interes v okviru politike Unije, in boju proti njim, da deluje kot informacijsko vozlišče Unije v zvezi s kaznivimi dejanji ter da nudi prožno operativno podporo s svojo vodilno vlogo pri inovacijah in raziskavah na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in pri zagotavljanju evropskih rešitev na policijskem področju. Europol pri izvajanju svojih glavnih nalog, in sicer pri analiziranju in izmenjavanju informacij ter zagotavljanju operativne in tehnične podpore, prispeva resnično dodano vrednost k varnosti Unije.

(3)

Tihotapljenje migrantov je kriminalna dejavnost, ki ne spoštuje človekovega življenja in dostojanstva ter pri prizadevanju za dobiček krši temeljne pravice zadevnih oseb in ogroža cilje Unije na področju upravljanja migracij. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 9. februarja 2023 potrdil pomen boja proti tihotapcem in pripravljenost, da okrepi svoje ukrepe za preprečevanje nedovoljenih odhodov in smrtnih žrtev z okrepitvijo sodelovanja z državami izvora in tranzita. Trgovina z ljudmi je hudo kaznivo dejanje, ki je pogosto storjeno v okviru organiziranega kriminala, predstavlja hudo kršitev temeljnih pravic in je izrecno prepovedano v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Preprečevanje trgovine z ljudmi, boj proti njej in podpora njenim žrtvam ne glede na njihovo državo izvora ostajajo prednostna naloga Unije in držav članic. Zato je pomembno, da se odziv organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi okrepi s povečanjem skupnih Europolovih zmogljivosti, zlasti njegovega centra specializiranega strokovnega znanja Unije za boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi.

(4)

Za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje čezmejnih hudih oblik organiziranega kriminala in terorizma sta potrebna usklajevanje in skupno ukrepanje. Vloga Europola pri podpiranju držav članic pri dejavnostih za izmenjavo kriminalističnoobveščevalnih informacij in preiskavah se je z oblikovanjem inovativnih konceptov, usmerjenih na kriminalne akterje, ki predstavljajo veliko tveganje za varnost, zelo spremenila. Taka podpora in sodelovanje postajata vse bolj kompleksna in zahtevata posebno strokovno znanje in vire, v kar morajo vlagati države članice in Europol. Zato operativne projektne skupine državam članicam omogočajo, da ob podpori Europola izvajajo skupne, usklajene in prednostne dejavnosti za izmenjavo kriminalističnoobveščevalnih informacij, kar vključuje izmenjavo kriminalističnoobveščevalnih informacij, razkrivanje povezav ter pripravo analiz in izvajanje preiskav, zlasti kriminalnih mrež in združb ter posameznih kriminalnih akterjev, ki predstavljajo veliko tveganje za varnost. Europol bi moral pri podpori tej prilagodljivi, operativni in začasni obliki sodelovanja imeti možnost, da nudi analitično, operativno, tehnično, forenzično in finančno podporo sodelujočim državam članicam. Operativne projektne skupine bi morale biti čim bolj vključene v Evropsko večdisciplinarno platformo proti grožnjam kriminala (EMPACT).

(5)

Ob dejavnostih za izmenjavo kriminalističnoobveščevalnih informacij, ki se izvajajo v okviru operativnih projektnih skupin, se lahko v eni ali več državah članicah začnejo preiskave kaznivih dejanj, ki jim lahko kot dopolnilni pristop koristi ustanovitev skupne preiskovalne skupine za zbiranje dokazov. Europol lahko v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 zadevnim državam članicam predlaga ustanovitev take skupne preiskovalne skupine.

(6)

Upravni odbor Europola (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) je leta 2016 v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 kot center specializiranega strokovnega znanja Unije ustanovil Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov. Zaradi povečanja kriminalnih dejavnosti tihotapcev migrantov in trgovcev z ljudmi, vključenih v omogočanje nedovoljenih prihodov v Unijo in nedovoljenih gibanj znotraj Unije, hitrega prilagajanja organiziranih kriminalnih združb ter razvoja novih načinov njihovega delovanja in izpopolnjenih metod je nujno znatno okrepiti vlogo tega centra, in sicer tako, da se vzpostavi kot stalna struktura znotraj Europola. Imenovati bi se moral Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov.

(7)

Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov bi moral državam članicam zagotavljati strateško, operativno in tehnično podporo za preprečevanje tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi ter boj proti njima. V tem okviru bi moral Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov podpirati tudi identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi ali drugih ranljivih posameznikov ter zagotavljati potrebno sodelovanje s koordinatorjem EU za boj proti trgovini z ljudmi iz Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(8)

Da bi bil Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov čim bolj učinkovit in za pravočasno in sistematično usklajevanje in izmenjavo informacij za boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi na ravni Unije, bi moral ta center vključevati predstavnike Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter Evropske agencije za mejno in obalno stražo v skladu z njunima mandatoma. Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov bi moral imeti tudi možnost, da povabi Komisijo in glavne akterje EMPACT ter druge ustrezne organe ali agencije Unije, kot je Agencija Evropske unije za azil, da pomagajo pri njegovih dejavnostih, kadar potrebni ukrepi spadajo v njihove mandate. Poleg tega bi moral ta center imeti možnost sodelovanja z uradniki za zvezo za priseljevanje, napotenimi v tretje države, ter, kadar je to nujno potrebno in sorazmerno, z Evropsko službo za zunanje delovanje in ustreznimi misijami skupne varnostne in obrambne politike v skladu z njihovimi mandati in mandatom Europola.

(9)

Da se zagotovi uspešno in učinkovito delovanje Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov, bi moral upravni odbor odločati o načinu delovanja tega centra, pa tudi o njegovih nalogah in sestavi v skladu s to uredbo.

(10)

Ustanovitev Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov ne posega v vlogo in naloge upravnega odbora, zlasti kadar ob upoštevanju poslovnih in finančnih zahtev na predlog izvršnega direktorja odloča o vzpostavitvi notranjih struktur Europola, vključno z drugimi centri specializiranega strokovnega znanja Unije.

(11)

EMPACT partnersko povezuje širok nabor pristojnih organov ter je okvir za usklajeno odzivanje proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala ter katalizator za operacionalizacijo varnostnih politik in strategij Unije. Da bi okrepili odziv Unije v zvezi s preprečevanjem hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, tudi tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi, in boju proti njim, bi morali Europol in vsi zadevni pristojni organi na podlagi te uredbe okrepiti svoje povezave v okviru EMPACT in povečati njihovo operativno podporo dejavnostim, razvitim v okviru te platforme. V ta namen bi moral imeti Europol možnost povečati svojo strateško, operativno in finančno podporo operativnim dejavnostim, ki se izvajajo v okviru EMPACT, tudi z vključitvijo glavnih akterjev te platforme, kadar koli je to ustrezno. Pristojni organi držav članic, vključenih v izvajanje operativnih dejavnosti v okviru EMPACT, bi morali Europolu posredovati vse ustrezne informacije.

(12)

Europol bi moral pristojnim organom držav članic posredovati neosebne podatke o operativnih projektnih skupinah. Taki podatki na primer vključujejo zadevna področja kaznivega dejanja, načine delovanja vpletenih kriminalnih akterjev in pristojne organe, ki sodelujejo v operativnih projektnih skupinah. Europol bi moral tudi olajšati komuniciranje med državami članicami, ki vodijo operativne projektne skupine, ter tistimi, ki vodijo operativne ukrepe v okviru EMPACT.

(13)

Zbiranje in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi bi moral izvajati Europol v skladu z uredbama (EU) 2016/794 in (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter v skladu z veljavnimi standardi Unije za varstvo podatkov, vključno z načeli omejitve namena ter nujnosti in sorazmernosti.

(14)

V ustrezno utemeljenih primerih lahko Europol, če ni sklepa o ustreznosti ali ustreznih ali primernih zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov, osebne podatke prenese v tretje države v skladu s členom 25(5) Uredbe (EU) 2016/794.

(15)

Europol bi moral biti informacijsko vozlišče Unije v zvezi s kaznivimi dejanji in nastopati kot ponudnik storitev, zlasti z zagotavljanjem varne mreže za izmenjavo podatkov, kakršna je mrežna aplikacija za varno izmenjavo informacij (SIENA), katere namen je olajšati izmenjavo informacij med državami članicami, Europolom, drugimi organi Unije, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v skladu s to uredbo in Direktivo (EU) 2023/977 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(16)

Učinkovita izmenjava informacij na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj vključuje izmenjavo biometričnih podatkov, na primer prstnih odtisov ali podob obraza, kakor so opredeljeni v Direktivi (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Učinkovita uporaba biometričnih podatkov je bistvenega pomena za odpravo vrzeli in slepih peg, ki jih skušajo izkoristiti teroristi in drugi storilci kaznivih dejanj s skrivanjem za lažno identiteto ali več identitetami. Pravni okvir Europolu že omogoča obdelavo biometričnih podatkov za operativne namene ter preprečevanje kaznivih dejanj, ki spadajo med cilje te agencije, ter boj proti njim iz člena 30(2) Uredbe (EU) 2016/794. Kot pa je opozorilo Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu iz leta 2021 o podpori Europola v boju proti tihotapljenju migrantov, mora imeti Europol možnost učinkovito uporabljati biometrične podatke. Tako bi bilo treba Europolu omogočiti, da učinkovito in uspešno obdeluje biometrične podatke, da bi bolje podprl države članice, tudi v boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi.

(17)

Vsaka obdelava biometričnih podatkov bi morala biti v skladu z obstoječimi zaščitnimi ukrepi iz uredb (EU) 2016/794 in (EU) 2018/1725 ter nujno potrebna in sorazmerna z zastavljenim ciljem. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti vzpostavitvi ustreznih standardov kakovosti, ki se uporabljajo za obdelavo in hrambo biometričnih podatkov. Za zagotavljanje enakovredne ravni kakovosti bi morali biti ti standardi kakovosti skladni z ustreznimi minimalnimi standardi kakovosti, določenimi v pravu Unije glede primerljive obdelave biometričnih podatkov, vključno z minimalnimi standardi kakovosti, ki jih določi Komisija na podlagi Uredbe (EU) 2024/982 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(18)

Dejavno vključevanje držav članic in izmenjava vseh relevantnih informacij z Europolom sta bistvena za zagotovitev celovitega in usklajenega pristopa Unije k boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi. V ta namen se države članice spodbuja, naj vzpostavijo centralne službe, specializirane za boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, s čimer se zagotovijo sinergije med nacionalnimi koordinatorji za boj proti trgovini z ljudmi ali enakovrednimi mehanizmi, vzpostavljenimi v skladu z Direktivo 2011/36/EU, ter zagotovijo, da imajo te centralne službe zadostna sredstva za preprečevanje tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi in boj proti njima ter da lahko z Europolom učinkovito izmenjujejo informacije o preiskavah kaznivih dejanj z uporabo SIENA.

(19)

Države članice bi morale zagotoviti, da se vse ustrezne informacije za preprečevanje tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi ter boj proti njima, vključno z informacijami, ki jih posredujejo uradniki za zvezo za priseljevanje, napoteni v tretje države, in za katere se oceni, da spadajo na področje uporabe Europolovega pravnega okvira, pravočasno in učinkovito posredujejo Europolu z uporabo SIENA.

(20)

Uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih imenujejo in v tretje države napotijo pristojni organi držav članic bi morali biti povezani s SIENA in jo uporabljati, da bi ustrezne informacije o tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi neposredno ali posredno izmenjevali z Europolom prek njihovih nacionalnih pristojnih organov. Če povezava s SIENA ni mogoča iz pravnih, organizacijskih ali tehničnih razlogov, bi morali uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih imenujejo in napotijo pristojni organi držav članic, izmenjevati ustrezne informacije z Europolom prek nacionalnega pristojnega organa po drugih varnih kanalih. Uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih imenujejo in napotijo organi, razen pristojnih organov držav članic, bi morali izmenjevati ustrezne informacije s pristojnim nacionalnim organom, da bi se te informacije zagotovile Europolu.

(21)

Europol in pristojne organe držav članic bi bilo treba spodbujati k sodelovanju pri preiskavah tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi, tudi kadar so ta kazniva dejanja storjena z uporabo interneta, na primer prek platform družbenih medijev.

(22)

Za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi sta potrebna usklajevanje in skupno ukrepanje. V ta namen lahko države članice ustanovijo skupno preiskovalno skupino v skladu z Okvirnim sklepom Sveta z dne 13. junija 2002 (9), vključno s podporo Europola. Kadar Europol upravičeno meni, da bi ustanovitev skupne preiskovalne skupine pomenila dodano vrednost pri preiskavi tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi, ima možnost, da to predlaga zadevnim državam članicam in sprejme ukrepe za pomoč tem državam članicam pri ustanovitvi take skupine v skladu z Uredbo (EU) 2016/794. V takih primerih bi moral Europol tesno sodelovati z Eurojustom.

(23)

Za podporo in krepitev ukrepov pristojnih organov držav članic bi moral Europol imeti možnost, da začasno napoti osebje, vključno z napotenimi nacionalnimi strokovnjaki, za zagotavljanje analitične, operativne, tehnične in forenzične podpore. Take napotitve bi bilo treba izvesti zlasti pri kompleksnih, obsežnih in pomembnih preiskavah in dejavnostih za izmenjavo kriminalističnoobveščevalnih informacij, pri katerih je potrebna podpora Europola. Te napotitve bi bilo treba izvesti tudi za podporo nadaljnjim varnostnim preverjanjem v Europolovih ali nacionalnih podatkovnih zbirkah, da se olajša hitra izmenjava informacij, s tem pa okrepi nadzor na zunanjih mejah Unije (sekundarne varnostne kontrole), ali podpornim skupinam za upravljanje migracij v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Europol bi moral poleg tega s takimi napotitvami podpirati države članice v zvezi z večjimi mednarodnimi dogodki.

(24)

Europolove napotitve na ozemlje države članice bi morale potekati na zahtevo pristojnih organov zadevne države članice ter v povezavi in v dogovoru z njimi. Za namene Europolovih napotitev na ozemlje države članice bi morala zadevna država članica brez odlašanja zagotoviti vse ustrezne informacije Europolu kot informacijskemu vozlišču Unije v zvezi s kaznivimi dejanji, da bi se podprlo in okrepilo ukrepanje držav članic.

(25)

Okrepitev Europolovega pravnega okvira je priložnost, da se zagotovi jasnost v zvezi s cilji Europola, in sicer z izrecnim zajetjem kršitev omejevalnih ukrepov Unije v skladu z Direktivo (EU) 2024/1226 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Omejevalni ukrepi Unije so ključno orodje za varovanje vrednot, varnosti, neodvisnosti in celovitosti Unije, utrjevanje in podpiranje demokracije, pravne države, človekovih pravic in načel mednarodnega prava ter ohranjanje mednarodnega miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu s cilji in načeli Ustanovne listine Združenih narodov. Kadar taka kršitev omejevalnih ukrepov Unije predstavlja tudi drugo obliko kriminalitete, navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) 2016/794, Europol podpre preiskave držav članic v zvezi s sredstvi, pridobljenimi s kaznivimi dejanji, ki so v lasti posameznikov in pravnih subjektov, za katere veljajo sankcije Unije, ali ki so predmet preiskave kaznivih dejanj, povezanih z izogibanjem trgovinskim in gospodarskim sankcijam, ki jih je naložila Unija. Ker so kršitve omejevalnih ukrepov Unije oblika kaznivega dejanja, ki vpliva na skupni interes, zajet v politiki Unije, in tudi oblika kaznivega dejanja, s katero se države članice srečujejo vse pogosteje, bi moral biti Europol pristojen, da ukrepa in tako podpira in okrepi ukrepe držav članic v zvezi s tem. Ta pristojnost podpira države članice pri njihovem medsebojnem sodelovanju in njihovem sodelovanju z Europolom, Eurojustom in Evropskim javnim tožilstvom v okviru njihovih pristojnosti in v skladu z veljavnim pravnim okvirom, da se zagotovita učinkovito preiskovanje in pregon kršitev omejevalnih ukrepov Unije.

(26)

V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(27)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(28)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 23. januarja 2024.

(29)

Ker cilja te uredbe, in sicer okrepitve preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi čezmejne narave teh kaznivih dejanj, temveč se zaradi učinkov sodelovanja in izmenjave informacij lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(30)

Ta uredba v celoti spoštuje temeljne pravice in zaščitne ukrepe ter upošteva načela, priznana zlasti v Listini, predvsem pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine ter člena 16 PDEU.

(31)

Uredbo (EU) 2016/794 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 2 se dodata naslednji točki:

(*1)  Uredba (EU) 2019/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 198, 25.7.2019, str. 88, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1240/oj).“;"

(2)

člen 4 se spremeni:

(3)

člen 7 se spremeni:

(4)

vstavi se naslednji člen:

(5)

v členu 18(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

;

(6)

Priloga I se spremeni: