(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov v ribištvu Unije z uvedbo obveznosti iztovarjanja za ulov vrst, za katere veljajo omejitve ulova, v Sredozemlju pa tudi za ulov vrst, za katere veljajo najmanjše velikosti, kot so opredeljene v Prilogi IX k Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

V skladu s členom 15(1)(d) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se obveznost iztovarjanja uporablja za pridneni ribolov v Sredozemskem morju najpozneje od 1. januarja 2017 za vrste, ki opredeljujejo ribolov, za vse ostale vrste pa najpozneje od 1. januarja 2019.

(3)

Uredba (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa večletni načrt za pridneni ribolov v zahodnem Sredozemskem morju. Francija, Italija in Španija so predložile skupno priporočilo, v katerem so zahtevale izjemo de minimis za ulov s pridnenimi vlečnimi mrežami. Vendar se ta zahteva nanaša na skupino trinajstih vrst, od katerih samo ena spada na področje uporabe večletnega načrta. V skupnem priporočilu se zahteva tudi izjema za prilov pelagičnih vrst s pridnenimi vlečnimi mrežami. Vendar se ta zahteva nanaša na ribolov, ki izkorišča pridnene staleže in ni omejen na staleže, vključene v večletni načrt.

(4)

Za Jadransko in jugovzhodno Sredozemsko morje doslej še niso bili sprejeti večletni načrti.

(5)

Za izvajanje obveznosti iztovarjanja člen 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Komisijo pooblašča, da na podlagi skupnih priporočil, ki jih države članice pripravijo po posvetovanju z zadevnimi svetovalnimi sveti, z delegiranim aktom sprejme načrte za zavržke, ki lahko veljajo največ tri leta z možnostjo podaljšanja za nadaljnje obdobje največ treh let.

(6)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/86 (4) je bil na podlagi treh skupnih priporočil, ki ji jih je Komisiji leta 2016 predložilo več držav članic z neposrednim upravljalnim interesom v Sredozemskem morju (Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Malta in Slovenija), določen načrt za zavržke za nekatere vrste pridnenega ribolova v Sredozemskem morju, ki se uporablja od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2019. Navedena tri skupna priporočila se nanašajo na zahodno Sredozemsko morje, Jadransko morje oziroma jugovzhodno Sredozemsko morje.

(7)

Delegirana uredba (EU) 2017/86 je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/153 (5) in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/2036 (6) na podlagi skupnih priporočil, ki so jih glede zahodnega Sredozemskega morja, Jadranskega morja in jugovzhodnega Sredozemskega morja predložile zadevne države članice z neposrednim upravljalnim interesom.

(8)

Francija, Italija in Španija so maja 2019 po posvetovanju z regionalno skupino na visoki ravni Pescamed Komisiji predložile skupno priporočilo za načrt za zavržke za pridneni ribolov v zahodnem Sredozemlju.

(9)

Ciper, Grčija, Italija in Malta so maja 2019 po posvetovanju z regionalno skupino na visoki ravni Sudestmed Komisiji predložili skupno priporočilo za načrt za zavržke za pridneni ribolov v jugovzhodnem Sredozemlju.

(10)

Hrvaška, Italija in Slovenija so maja 2019 po posvetovanju z regionalno skupino na visoki ravni Adriatica Komisiji predložile skupno priporočilo za načrt za zavržke za pridneni ribolov v Jadranskem morju.

(11)

Navedena tri skupna priporočila je ocenil Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) na poletnem plenarnem zasedanju, ki je potekalo od 1. do 5. julija 2019 (7).

(12)

Julija 2019 so navedene tri skupine držav članic na visoki ravni predložile posodobljena skupna priporočila, ki so bila usklajena z znanstvenim mnenjem.

(13)

Komisija je v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 upoštevala tako oceno STECF kot potrebo držav članic, da zagotovijo, da se obveznost iztovarjanja v celoti izvaja.

(14)

V posodobljenem skupnem priporočilu za zahodno Sredozemlje je predlagana uporaba izjeme zaradi visoke stopnje preživetja, kot je določeno v členu 15(5)(b) Uredbe (EU) št. 1380/2013, za okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ulovljenega s trnki in vrvicami (LHP, LHM, LLS, LLD, LL, LTL, LX), do 31. decembra 2021. STECF je menil, da so bili nekateri dokazi v podporo tej izjemi predloženi leta 2018. Dodatni podatki, predloženi leta 2019, so to zahtevo podkrepili. Zato je primerno uporabo navedene izjeme podaljšati do 31. decembra 2021.

(15)

V navedenih treh posodobljenih skupnih priporočilih je predlagana uporaba izjeme zaradi visoke stopnje preživetja za jastoga (Homarus gammarus) in raroge (Palinuridae), ulovljene z mrežami (GNS, GN, GND, GNC, GTN, GTR, GEN) ter vršami in pastmi (FPO, FIX) v zahodnem Sredozemskem morju, Jadranskem morju in jugovzhodnem Sredozemskem morju, do 31. decembra 2021. STECF je menil, da je metoda, uporabljena za zagotovitev dodatnih dokazov, zanesljiva in da je stopnja preživetja visoka (64 %). Glede na zgoraj navedeno je primerno, da se uporaba navedenih izjem podaljša do 31. decembra 2021.

(16)

V posodobljenem skupnem priporočilu za zahodno Sredozemlje je predlagana uporaba izjeme de minimis, kot je določeno v členu 15(5)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013, za brancina (Dicentrarchus labrax), špara (Diplodus annularis), pica (Diplodus puntazzo), šarga (Diplodus sargus), fratrca (Diplodus vulgaris), kirnje (Epinephelus spp.), ovčico (Lithognathus mormyrus), divjega ribona (Pagellus acarne), okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ribona (Pagellus erythrinus), pagarja (Pagrus pagrus), globinsko kirnjo (Polyprion americanus), morskega lista (Solea solea), orado (Sparus aurata) in dolgoostno rdečo kozico (Parapenaeus longirostris) do 5 % celotnega letnega ulova navedenih vrst s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX), v letih 2020 in 2021, do 3 % celotnega letnega ulova navedenih vrst, razen dolgoostne rdeče kozice, s plovili, ki uporabljajo zabodne in trislojne mreže (GNS, GN, GND, GNC, GTN, GTR, GEN), v letih 2020 in 2021, ter do 1 % celotnega letnega ulova navedenih vrst, razen okatega ribona in dolgoostne rdeče kozice, s plovili, ki uporabljajo trnke in vrvice (LHP, LHM, LLS, LLD, LL, LTL, LX), v letih 2020 in 2021. STECF je menil, da obstajajo dokazi o povišanih stroških, ki so posledica dodatnega časa, porabljenega za ravnanje in sortiranje na krovu. STECF je nadalje opozoril na dokaze v zvezi s stroški ravnanja z neželenim ulovom na kopnem, ki je v Sredozemlju težavno, ker floto večinoma sestavljajo plovila za mali ribolov, ki ulov iztovarjajo v številnih pristaniščih, razporejenih vzdolž obale. STECF je ugotovil, da so dokazi pokazali, da bi bili zaradi majhnih količin in zelo velikega števila mest iztovarjanja stroški zbiranja nesorazmerni, tudi če bi se iztovorjeni nezaželeni ulov lahko prodal.

(17)

V posodobljenem skupnem priporočilu za Jadransko morje je predlagana uporaba izjeme de minimis za brancina (Dicentrarchus labrax), špara (Diplodus annularis), pica (Diplodus puntazzo), šarga (Diplodus sargus), fratrca (Diplodus vulgaris), kirnje (Epinephelus spp.), ovčico (Lithognathus mormyrus), divjega ribona (Pagellus acarne), okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ribona (Pagellus erythrinus), pagarja (Pagrus pagrus), globinsko kirnjo (Polyprion americanus), orado (Sparus aurata) in dolgoostno rdečo kozico (Parapenaeus longirostris) do 5 % celotnega letnega ulova navedenih vrst s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX), v letih 2020 in 2021, do 3 % celotnega letnega ulova navedenih vrst, razen dolgoostne rdeče kozice in vključno z morskim listom, s plovili, ki uporabljajo zabodne in trislojne mreže (GNS, GN, GND, GNC, GTN, GTR, GEN), v letih 2020 in 2021, ter do 1 % celotnega letnega ulova navedenih vrst, razen okatega ribona in dolgoostne rdeče kozice ter vključno z morskim listom, s plovili, ki uporabljajo trnke in vrvice (LHP, LHM, LLS, LLD, LL, LTL, LX), v letih 2020 in 2021. STECF je menil, da obstajajo dokazi o povišanih stroških, ki so posledica dodatnega časa, porabljenega za ravnanje in sortiranje na krovu. STECF je nadalje opozoril na dokaze v zvezi s stroški ravnanja z neželenim ulovom na kopnem, ki je v Sredozemlju težavno, ker floto večinoma sestavljajo plovila za mali ribolov, ki ulov iztovarjajo v številnih pristaniščih, razporejenih vzdolž obale. STECF je ugotovil, da so dokazi pokazali, da bi bili zaradi majhnih količin in zelo velikega števila mest iztovarjanja stroški zbiranja nesorazmerni, tudi če bi se iztovorjeni nezaželeni ulov lahko prodal.

(18)

V posodobljenem skupnem priporočilu za jugovzhodno Sredozemsko morje je predlagana uporaba izjeme de minimis za brancina (Dicentrarchus labrax), špara (Diplodus annularis), pica (Diplodus puntazzo), šarga (Diplodus sargus), fratrca (Diplodus vulgaris), kirnje (Epinephelus spp.), ovčico (Lithognathus mormyrus), divjega ribona (Pagellus acarne), okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ribona (Pagellus erythrinus), pagarja (Pagrus pagrus), globinsko kirnjo (Polyprion americanus), morskega lista (Solea solea) in orado (Sparus aurata) do 5 % celotnega letnega ulova navedenih vrst s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX), v letih 2020 in 2021, do 3 % celotnega letnega ulova navedenih vrst s plovili, ki uporabljajo zabodne in trislojne mreže (GNS, GN, GND, GNC, GTN, GTR, GEN), v letih 2020 in 2021, ter do 1 % celotnega letnega ulova navedenih vrst, razen okatega ribona in vključno z osličem, s plovili, ki uporabljajo trnke in vrvice (LHP, LHM, LLS, LLD, LL, LTL, LX), v letih 2020 in 2021. STECF je menil, da obstajajo dokazi o povišanih stroških, ki so posledica dodatnega časa, porabljenega za ravnanje in sortiranje na krovu. STECF je nadalje opozoril na dokaze v zvezi s stroški ravnanja z neželenim ulovom na kopnem, ki je v Sredozemlju težavno, ker floto večinoma sestavljajo plovila za mali ribolov, ki ulov iztovarjajo v številnih pristaniščih, razporejenih vzdolž obale. STECF je ugotovil, da so dokazi pokazali, da bi bili zaradi majhnih količin in zelo velikega števila mest iztovarjanja stroški zbiranja nesorazmerni, tudi če bi se iztovorjeni nezaželeni ulov lahko prodal.

(19)

STECF je ugotovil tudi, da izjeme, navedene v uvodnih izjavah 16, 17 in 18, zajemajo široko skupino vrst z različnimi stopnjami zavržkov, vendar je menil, da je glede na kompleksnost zadevnega ribolova tako široko področje uporabe primeren pristop. Nazadnje je STECF izrazil mnenje, da bi posamezne izjeme de minimis, ki se nanašajo na eno vrsto, verjetno privedle do številnih ločenih izjem, ki bi bile enako zahtevne za spremljanje. Predlagane izjeme se uporabljajo za skupine vrst, ki zajemajo preostale vrste, za katere veljajo najmanjše velikosti, kot so opredeljene v Prilogi IX k Uredbi (EU) 2019/1241, in za katere na tej stopnji ne veljajo omejitve ulova, zato se člen 15(8) in (9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne uporablja. Poleg tega so navedene vrste ulovljene istočasno in v zelo različnih količinah, zaradi česar je pristop na podlagi enega samega staleža težaven. Prav tako so navedene vrste ulovljene z ribiškimi plovili za mali ribolov in iztovorjene na številnih različnih mestih iztovarjanja, ki so geografsko razporejena vzdolž obale.

(20)

V navedenih treh posodobljenih skupnih priporočilih je predlagana uporaba izjeme de minimis za sardona (Engraulis encrasicolus), sardelo (Sardina pilchardus), skušo (Scomber spp.) in šura (Trachurus spp.) do 5 % celotnega letnega prilova navedenih vrst s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX) v zahodnem Sredozemskem morju, Jadranskem morju in jugovzhodnem Sredozemskem morju, v letih 2020 in 2021. STECF je menil, da obstajajo dokazi o povišanih stroških, ki so posledica dodatnega časa, porabljenega za ravnanje in sortiranje na krovu. STECF je nadalje opozoril na dokaze v zvezi s stroški ravnanja z neželenim ulovom na kopnem, ki je v Sredozemlju težavno. STECF je ugotovil, da so dokazi pokazali, da bi bili zaradi majhnih količin in zelo velikega števila mest iztovarjanja stroški zbiranja nesorazmerni, tudi če bi se iztovorjeni nezaželeni ulov lahko prodal.

(21)

Glede na zgoraj navedeno je primerno uporabljati izjeme de minimis iz uvodnih izjav 16, 17, 18 in 20 v skladu z odstotnimi deleži, predlaganimi v skupnih priporočilih in na ravneh, ki ne presegajo dovoljenih ravni iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, do 31. decembra 2021.

(22)

V posodobljenem skupnem priporočilu za jugovzhodno Sredozemsko morje je nazadnje predlagano, da se geografski obseg načrta za zavržke razširi na geografska podobmočja 14, 21, 24, 26 in 27. Odbor STECF je omenil ta predlog, vendar ni podal nobenih dodatnih pripomb. Z razširitvijo področja uporabe na celotni jugovzhodni sredozemski bazen se bo povečala doslednost in omogočilo boljše izvajanje obveznosti iztovarjanja. Taka razširitev geografskega obsega se zato zdi primerna.

(23)

Države članice so obnovile svojo zavezo za povečanje selektivnosti ribolovnega orodja v skladu z rezultati tekočih raziskovalnih programov, da bi zmanjšale in omejile neželeni ulov, zlasti ulov pod najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja.

(24)

Poleg tega se države članice zavezujejo, da bodo opredelile nadaljnja območja odraščanja, da bi zmanjšale smrtnost mladic.

(25)

V skladu s skupnim priporočilom za zahodno Sredozemsko morje zadevne države članice spodbujajo uporabo vlečnih mrež z vrečo ali podaljškom z velikostjo mrežnega očesa T90 50 mm in nadaljevanje poskusov zaprtja v realnem času.

(26)

Ukrepi, predlagani v posodobljenih skupnih priporočilih, so v skladu s členom 15(4), členom 15(5)(c) in členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter se zato lahko vključijo v načrt za zavržke iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/86.

(27)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/161 (8) so navedene izjeme de minimis za male pelagične vrste pri ribolovu, usmerjenem v navedene vrste. Nasprotno pa bi bilo treba izjeme de minimis za prilov malih pelagičnih vrst pri pridnenem ribolovu vključiti v Delegirano uredbo (EU) 2017/86.

(28)

Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/86 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(29)

Ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in z njo povezane gospodarske dejavnosti, zato bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2020 –

(1)

v členu 2 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

(2)

v členu 3(1) se točke (g) do (i) nadomestijo z naslednjim:

(3)

v členu 4(1)(a) se točke (iii) do (vi) nadomestijo z naslednjim:

(4)

v členu 4(1)(b) se točke (v) do (viii) nadomestijo z naslednjim:

(5)

v členu 4(1)(c) se točke (iv) do (vii) nadomestijo z naslednjim: