1.   Člani dodeljene naloge opravljajo v javnem interesu in nepristransko ter ne pridobivajo niti si ne prizadevajo, da bi pridobili kakršno koli neposredno ali posredno korist ali nagrado.

2.   Člani se izogibajo vsem situacijam, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov. Nasprotje interesov obstaja, ko ima član osebni interes, ki bi lahko neprimerno vplival na izvrševanje njegovih nalog člana. Ko član pridobi ugodnosti zgolj kot pripadnik splošne javnosti ali velike skupine ljudi, ne gre za nasprotje interesov. Nasprotje interesov prav tako ne obstaja, ko član izvaja dejavnosti v okviru opravljanja svojih javnih nalog, na primer sodeluje v organih odločanja podjetij.

3.   Če član meni, da se je znašel v nasprotju interesov, v skladu z načeli in določbami tega kodeksa ravnanja takoj sprejme potrebne ukrepe, da tako stanje odpravi. Če član ne more rešiti nasprotja interesov, na to pisno opozori predsednika in generalnega sekretarja.

1.   Člani dodeljene naloge opravljajo v javnem interesu in z integriteto ter ne zahtevajo, ne sprejmejo oziroma pridobijo nikakršne neposredne ali posredne koristi ali nagrade v zameno za posebno vedenje v okviru svojega dela in vestno skrbijo za to, da se izognejo vsakršnemu položaju, ki bi lahko nakazoval na podkupovanje, korupcijo ali neprimerno vplivanje.

2.   Člani se poklicno ne ukvarjajo s plačanim lobiranjem, ki je neposredno povezano s postopkom odločanja Unije. Zastopanje regionalnih in lokalnih interesov ne šteje za lobiranje.

3.   Za člane vedno velja, da opravljajo svoje naloge članov Odbora, kadar se udeležijo sej organov Odbora, dogodkov, ki se odvijajo v njegovih prostorih, dogodkov zunaj prostorov Odbora, ki jih ta podpira v skladu s svojimi pravili, in dogodkov, na katerih zastopajo Odbor.

4.   Člani pri opravljanju svojih nalog članov Odbora ne sprejemajo daril ali podobnih koristi, razen tistih v približni vrednosti manj kot 100 EUR, ki so podarjena iz vljudnosti. Člani lahko sprejmejo darila v približni vrednosti več kot 100 EUR, ki so podarjena iz vljudnosti, pod pogojem, da ta darila predajo generalnemu sekretariatu, ko se udeležijo naslednje seje Odbora po prejemu darila. Predsednik odloči, ali ta darila in darila iste vrednosti, ki jih neposredno prejme sam, postanejo last Odbora ali se jih podari ustrezni dobrodelni organizaciji. Generalni sekretariat vodi evidenco teh daril. Člani morajo vselej ravnati v skladu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi pravili o sprejemanju daril, ki veljajo zanje, vključno s pravili, ki določajo meje glede najvišje vrednosti daril.

5.   Člani ravnajo v skladu s finančnimi pravili Odbora, ki veljajo zanje, zlasti pravili o povračilu potnih stroškov in plačilu pavšalnega nadomestila za potne stroške in sejnin.

1.   Člani pri opravljanju dodeljenih nalog ravnajo pregledno in sprejemajo legitimen javni nadzor spoštovanja načel, določenih v tem kodeksu ravnanja.

2.   Če zakonodaja na nacionalni ali podnacionalni ravni določa obveznost predložitve javne izjave o finančnih interesih, so člani Odbora osebno odgovorni za to, da predsedniku v 60 dneh od nastopa svoje funkcije posredujejo izjavo o tem, da so v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo na nacionalni ali podnacionalni ravni pristojnemu organu v svoji državi članici predložili javno izjavo o finančnih interesih v zvezi z mandatom ali politično odgovornim položajem, na podlagi katerega so bili imenovani za člana, in spletno povezavo do te javne izjave. Člani so osebno odgovorni za pravilnost te spletne povezave in predsednika obvestijo o vsaki spremembi v zvezi s spletno povezavo do konca meseca, ki sledi zadevni spremembi.

3.   Če zakonodaja na nacionalni ali podnacionalni ravni ne določa obveznosti predložitve javne izjave o finančnih interesih, so člani osebno odgovorni za to, da predsedniku predložijo izjavo na obrazcu, ki je v Dodatku tega kodeksa ravnanja. V tej izjavi se navedejo vsi subjekti, v katerih ima član neposreden finančni interes, za katerega bi lahko upravičeno domnevali, da bi lahko povzročil nasprotje interesov, če bi član sodeloval pri odločitvi oziroma stališču Odbora, ki se nanaša na ta subjekt. Član ima neposredni finančni interes v subjektu, če ima določen finančni delež v kapitalu tega subjekta, prek katerega ima pomemben vpliv na njegovo upravljanje.

4.   Člani predsednika obvestijo o vsaki spremembi v zvezi s predloženo izjavo iz odstavka 3, in sicer do konca meseca, ki sledi zadevni spremembi.

5.   Odbor informacije, ki jih prejme predsednik v skladu s tem členom, da na razpolago javnosti v lahko dostopni obliki.

6.   Če predsednik na podlagi prejetih informacij meni, da je izjava, ki jo je član predložil v skladu z odstavkom 2 ali 3 vsebinsko napačna ali zastarela, lahko od člana zahteva, da svojo izjavo popravi, in o rezultatu obvesti predsedstvo.

7.   Poročevalci generalnemu sekretariatu predložijo seznam vseh zainteresiranih strani, s katerimi so se posvetovali o zadevah, povezanih s temo mnenja. Generalni sekretariat ta seznam shrani in na zahtevo se lahko javno objavi.

1.   Pri opravljanju dodeljenih nalog

2.   Za namene izvajanja tega kodeksa ravnanja se uporablja opredelitev nadlegovanja iz člena 12a kadrovskih predpisov, kakor se razlaga v sodni praksi Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče):

„Psihično nasilje“ pomeni vsako neprimerno ravnanje, ki traja, se ponavlja ali je sistematično in vključuje fizično vedenje, govorjen ali pisan jezik, geste ali druga dejanja, ki so namerna in lahko razvrednotijo osebnost, dostojanstvo ali fizično ali psihološko integriteto katere koli osebe.

„Spolno nadlegovanje“ pomeni ravnanje, povezano s spolnostjo, ki ga oseba, na katero je usmerjeno, ne želi, in katerega namen ali učinek je užaliti to osebo ali ustvariti zastraševalno, sovražno, žaljivo ali moteče okolje. Spolno nadlegovanje se šteje za diskriminacijo na podlagi spola.

1.   Predsednik in člani Odbora zagotovijo, da se ta kodeks ravnanja spoštuje in uporablja v dobri veri in ob ustreznem upoštevanju načela sorazmernosti.

2.   Če predsednik meni, da je član morda prekršil kodeks ravnanja, lahko s pomočjo generalnega sekretarja preuči okoliščine domnevne kršitve. Če predsednik po tem, ko se je pogovoril z zadevnim članom in ga povabil k predložitvi pisnih pripomb, ugotovi, da je zadevni član kršil kodeks ravnanja, predsednik po posvetovanju s prvim podpredsednikom, predsednikom komisije za finančne in upravne zadeve, predsednikom nacionalne delegacije zadevnega člana in predsednikom politične skupine zadevnega člana sprejme obrazložen sklep, ki določa kazen, ter o tem obvesti zadevnega člana.

3.   Če je oseba, ki je domnevno kršila kodeks ravnanja, predsednik, potem vlogo predsednika iz odstavka 2 prevzame prvi podpredsednik, vlogo prvega podpredsednika iz istega odstavka pa podpredsednik iz politične skupine in nacionalne delegacije, ki nista isti kot politična skupina in nacionalna delegacija, ki jima pripada prvi podpredsednik.

4.   Kazen vključuje enega ali več naslednjih ukrepov:

5.   Ukrepi iz točk (b) in (c) odstavka 4 se lahko podvojijo, če se kršitve ponavljajo.

6.   Zadevni član lahko v roku dveh tednov po prejemu obvestila o obrazloženem sklepu iz odstavka 2 pri predsedstvu sproži notranji pritožbeni postopek. S to pritožbo se prekine izvajanje kazni, določene v obrazloženem sklepu. Predsedstvo lahko najpozneje v štirih mesecih po vložitvi pritožbe z večino svojih članov sprejme obrazložen sklep, ki razveljavi, potrdi ali spremeni obrazloženi sklep predsednika. Če predsedstvo s svojim sklepom potrdi sklep predsednika, se lahko pri tem sklicuje na njegovo obrazložitev. Predsedstvo priloži svojo obrazložitev, če s svojim sklepom razveljavi ali spremeni sklep predsednika. Predsedstvo o obrazloženem sklepu obvesti zadevnega člana.

7.   Zadevni član lahko v roku dveh mesecev po prejemu obvestila o obrazloženem sklepu predsedstva v skladu s členom 263 PDEU pred Sodiščem vloži ničnostno tožbo.

1.   Ta člen se z odstopanjem od člena 8 uporablja v primerih domnevnega nadlegovanja uslužbenca s strani člana Odbora. „Uslužbenec“ pomeni uradnik, začasni uslužbenec, pogodbeni uslužbenec, agencijski delavec, napoteni nacionalni strokovnjak ali pripravnik.

2.   V vsakem novem petletnem mandatu Odbora se ustanovi posvetovalni odbor za obravnavo primerov nadlegovanja (v nadaljevanju: posvetovalni odbor), ki ga sestavlja šest članov. Predsedstvo izmed članov komisije za finančne in upravne zadeve predlaga predsednika in dva druga člana posvetovalnega odbora. Generalni sekretar predlaga dva člana izmed uslužbencev. Odbor uslužbencev predlaga enega člana. Predsednik Odbora ob upoštevanju uravnotežene zastopanosti spolov imenuje predsednika in člane. Če član posvetovalnega odbora izgubi status člana Odbora ali uslužbenca, se čim prej predlaga in imenuje nov član. Če je član posvetovalnega odbora med osebami, vpletenimi v zadevo, je za čas trajanja postopka razrešen opravljanja dolžnosti in se čim prej predlaga in imenuje nov začasni član. Posvetovalni odbor sprejema odločitve z navadno večino, pri čemer mora biti prisotnih vsaj pet članov. Če je izid glasovanja neodločen, odloča glas predsednika. Delovanje posvetovalnega odbora je popolnoma samostojno, neodvisno in zaupno, njegovi postopki pa so tajni. Posvetovalnemu odboru pri delu pomaga generalni sekretariat Odbora. Generalni sekretariat posvetovalnemu odboru pomaga popolnoma zaupno. Vsako kršitev zaupnosti razišče predsednik in ima lahko ustrezne posledice za zadevno osebo.

3.   Uslužbenci, ki menijo, da so žrtev nadlegovanja člana Odbora v smislu člena 12a Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, lahko vložijo zahtevek za pomoč na podlagi člena 24 teh kadrovskih predpisov, oziroma v skladu s členoma 11 (prvi odstavek) ali 81 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Agencijski delavci, napoteni nacionalni strokovnjaki in pripravniki lahko vložijo zahtevek za pomoč na podlagi člena 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zadevni uslužbenec lahko pred vložitvijo zahtevka neformalno stopi v stik z organom za imenovanja, katerim koli članom posvetovalnega odbora ali generalnim sekretariatom Odbora.

4.   Po prejemu zahtevka iz odstavka 3 organ za imenovanja o tem obvesti posvetovalni odbor in pristojni službi v generalnem sekretariatu naroči predhodno preučitev domnevnih dejstev, da ugotovi, ali obstajajo dokazi prima facie za nadlegovanje. Pristojna služba v 30 delovnih dneh od prejema zahtevka posvetovalnemu odboru in organu za imenovanja predloži predhodno preučitev, ki temelji na zahtevku in, kadar je ustrezno, na pisnih izjavah predlaganih prič ter podatkih, pridobljenih od ustreznih služb generalnega sekretariata. Če na podlagi predhodne preučitve ni zadostnih dokazov prima facie za nadlegovanje, se organ za imenovanja v dogovoru s posvetovalnim odborom posvetuje z enoto za pravne zadeve in zadevnemu uslužbencu omogoči, da pove svoje stališče, preden sprejme odločitev na podlagi člena 24 kadrovskih predpisov. Če na podlagi predhodne preučitve obstaja dovolj dokazov prima facie, da gre za nadlegovanje, se zadeva preda posvetovalnemu odboru.

5.   Posvetovalni odbor za vsako predloženo zadevo izvede podrobno preiskavo. Posvetovalni odbor zadevnemu članu Odbora pošlje povzetek obtožb proti njemu. Zadevni član Odbora dobi na voljo dovolj časa, in sicer najmanj 15 delovnih dni, da poda svoje pripombe. Po izteku tega roka zadevni uslužbenec prejme povzetek pripomb zadevnega člana Odbora. Posvetovalni odbor oceni, ali je treba zaslišati priče ali tretje osebe ter ali je potrebna dodatna preiskava. Zadevni uslužbenec in zadevni član Odbora prejmeta povzetek morebitnega pričevanja prič. Posvetovalni odbor ju pred sprejetjem poročila iz odstavka 6 ločeno zasliši.

6.   Posvetovalni odbor na podlagi predhodne preučitve, ki jo je izvedla pristojna služba generalnega sekretariata, in svoje podrobne preiskave sprejme poročilo in ga posreduje predsedniku Odbora ter zadevnemu uslužbencu in zadevnemu članu Odbora. Poročilo vsebuje: (i) povzetek obtožb zadevnega uslužbenca; (ii) povzetek preiskave, vključno s pripombami zadevnega člana Odbora in morebitnih zaslišanih prič; (iii) oceno dejstev in dokazov, vključno s pričevanji prič; (iv) sklepne ugotovitve o tem, ali gre za nadlegovanje; in (v), kadar je to ustrezno, priporočilo o kazni, morebitnem nadaljnjem ukrepanju ali obojem. Po potrebi se v poročilu navede tudi manjšinsko mnenje.

7.   Predsednik Odbora na podlagi poročila, ki ga je pripravil posvetovalni odbor, in po zaslišanju zadevnega člana Odbora ter po tem, ko se je posvetoval s prvim podpredsednikom, predsednikom komisije za finančne in upravne zadeve, predsednikom nacionalne delegacije zadevnega člana in predsednikom politične skupine zadevnega člana, sprejme obrazložen sklep o tem, ali gre za nadlegovanje, ki lahko v skladu s členom 8(4) vsebuje kazen. Sklep lahko temelji na obrazložitvi poročila posvetovalnega odbora, če potrjuje njegove sklepne ugotovitve. Če se sklep razlikuje od sklepnih ugotovitev poročila, potrebuje ločeno obrazložitev. Predsednik o obrazloženem sklepu obvesti zadevnega uslužbenca in zadevnega člana Odbora ter to sporoči posvetovalnemu odboru in organu za imenovanja.

8.   Zadevni član lahko v roku dveh mesecev po prejemu obvestila o obrazloženem sklepu predsednika v skladu s členom 263 PDEU pred Sodiščem vloži ničnostno tožbo.

9.   Organ za imenovanja ob upoštevanju obrazloženega sklepa predsednika in po posvetovanju z enoto za pravne zadeve sprejme končno odločitev o zahtevku za pomoč. Če je bilo v obrazloženem sklepu predsednika ugotovljeno, da gre za nadlegovanje, organ za imenovanja odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za podporo žrtvi nadlegovanja. Če je bilo v obrazloženem sklepu predsednika ugotovljeno, da ne gre za nadlegovanje, in namerava organ za imenovanja zavrniti zahtevek za pomoč, zadevnemu uslužbencu pred tem omogoči, da pove svoje stališče. Če je bil namerno vložen lažen ali zavajajoč zahtevek za pomoč, to lahko privede do disciplinskega postopka proti zadevnemu uslužbencu.

10.   Če je oseba, obtožena domnevnega nadlegovanja, predsednik, potem vlogo predsednika iz odstavkov 2, 7 in 9 prevzame prvi podpredsednik, vlogo prvega podpredsednika iz odstavka 7 pa podpredsednik iz politične skupine in nacionalne delegacije, ki nista isti kot politična skupina in nacionalna delegacija, ki jima pripada prvi podpredsednik.

11.   Organ za imenovanja lahko kadar koli odloči, da bo sprejel začasne ukrepe; zlasti se med drugim lahko zadevnemu uslužbencu dovoli, da delo opravlja od doma ali v Odboru, vendar ne v bližini zadevnega člana Odbora, ali se mu odobri dopust. Organ za imenovanja obvesti posvetovalni odbor o sprejetih ukrepih in navede, ali je treba o tem obvestiti zadevnega člana Odbora.

1.   Če bi domnevna kršitev lahko pomenila kaznivo dejanje, predsednik obvesti ustrezne nacionalne organe v zadevnih državah članicah.

2.   Odbor polno sodeluje z ustreznimi nacionalnimi organi.