(a)

Pristojni organ odobri specifikacijske sheme za čas letenja, ki jih predlagajo operatorji v komercialnem zračnem prevozu, če dokažejo skladnost z Uredbo (ES) št. 216/2008 in poddelom FTL Priloge III k tej uredbi.

(b)

Kadar specifikacijska shema za čas letenja, ki jo predlaga operator, odstopa od veljavnih certifikacijskih zahtev, ki jih izda Agencija, pristojni organ uporabi postopek iz člena 22(2) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(c)

Kadar specifikacijska shema za čas letenja, ki jo predlaga operator, odstopa od veljavnih izvedbenih predpisov, pristojni organ uporabi postopek, ki je opisan v členu 14(6) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(d)

Po uporabi odobrenih odstopanj se zanje opravi ocena, na podlagi katere se odloči, ali je treba takšna odstopanja potrditi ali spremeniti. Pristojni organ in Agencija opravita neodvisno oceno na podlagi informacij, ki jih predloži operator. Ocena je sorazmerna, pregledna ter temelji na znanstvenih načelih in spoznanjih.“

1.

‚aklimatiziran‘ pomeni stanje, v katerem je cirkadialna biološka ura člana posadke prilagojena na časovni pas, v katerem se član posadke nahaja. Za člana posadke se šteje, da je aklimatiziran na časovni pas, ki je od krajevnega časa njegove točke vzleta odmaknjen do dve uri. Kadar se krajevni čas kraja, kjer se delovni čas prične, od krajevnega časa kraja, kjer se delovni čas konča, razlikuje za več kot dve uri, se za izračun najdaljšega dnevnega letalskega delovnega obdobja šteje, da se je član posadke aklimatiziral v skladu z vrednostmi, navedenimi v preglednici 1.

Preglednica 1

2.

‚referenčni čas‘ pomeni krajevni čas v kraju prijave v časovnem pasu, ki je od krajevnega časa odmaknjen do dve uri in na katerega je član posadke aklimatiziran;

3.

‚namestitev‘ za namene pripravljenosti in deljene dolžnosti pomeni miren in udoben prostor, ki ni dostopen javnosti, v katerem je mogoče nadzorovati svetlobo in temperaturo, ki je opremljen z ustreznim pohištvom, ki članu posadke omogoča spanje in ima dovolj zmogljivosti, da se v njem lahko namestijo vsi člani posadke, ki so prisotni v istem času, in v katerem je zagotovljen dostop do hrane in pijače;

4.

‚ustrezna nastanitev‘ za namene pripravljenosti, deljene dolžnosti in počitka pomeni ločeno sobo za vsakega člana posadke, ki se nahaja v mirnem okolju in je opremljena s posteljo, je dovolj prezračena, ima napravo za uravnavanje temperature in jakosti svetlobe ter nudi dostop do hrane in pijače;

5.

‚povečana letalska posadka‘ pomeni letalsko posadko, ki obsega več kot najmanjše število članov, zahtevano za upravljanje zrakoplova, kar omogoča, da vsak član posadke zaradi počitka med letom zapusti dodeljeno delovno mesto in ga nadomesti drug ustrezno usposobljen član posadke;

6.

‚odmor‘ pomeni časovno obdobje med letalskim delovnim obdobjem, krajše od počitka, ki šteje za dolžnost in med katerim član posadke nima nobene naloge;

7.

‚odložena prijava‘ pomeni preložitev načrtovanega letalskega delovnega obdobja (FDP) s strani operatorja, še preden član posadke zapusti svoj kraj počitka;

8.

‚moteč razpored‘ pomeni delovni program člana posadke, na katerem je naveden FDP ali kombinacija več FDP, ki prekinjajo možnost za spanje v optimalnem času, namenjenem za spanje, se začnejo ali končajo v katerem koli delu dneva ali noči in se prekrivajo s katerim koli delom dneva ali noči, v katerem je član posadke prilagojen. Razpored je lahko moteč zaradi zgodnjega začetka, poznega konca ali nočne dolžnosti.

9.

‚nočna dolžnost‘ pomeni obdobje dolžnosti, ki se prekriva s katerim koli obdobjem med 02:00 in 04:59 v časovnem pasu, na katerega je posadka aklimatizirana;

10.

‚dolžnost‘ pomeni vsako nalogo, ki jo član posadke opravi za operatorja, vključno z dolžnostjo letenja, administrativnim delom, vodenjem usposabljanja ali udeležbo na usposabljanju, preverjanjem, razporejanjem in nekaterimi elementi pripravljenosti;

11.

‚delovno obdobje‘ pomeni obdobje, ki se začne, ko se mora član posadke na zahtevo operatorja prijaviti ali začeti izvajati svoje dolžnosti, in konča, ko je član posadke brez vseh dolžnosti, vključno z dolžnostmi po letenju;

12.

‚letalsko delovno obdobje (FDP)‘ pomeni obdobje, ki se začne, ko se mora član posadke prijaviti k dolžnosti, ki vključuje sektor ali več sektorjev, in ki se konča, ko zrakoplov dokončno obmiruje in se motorji zaustavijo na koncu zadnjega sektorja, v katerem član posadke deluje kot operativni član posadke;

13.

‚čas letenja‘ pomeni za letala in motorna jadralna letala čas od prvega premika letala z njegovega parkirnega mesta zaradi vzleta do njegove zaustavitve na označenem parkirnem prostoru ter zaustavitve vseh motorjev in propelerjev;

14.

‚domača baza‘ pomeni kraj, ki ga za člana posadke določi operator in na katerem član posadke navadno začne in konča obdobje dolžnosti ali vrsto obdobij dolžnosti ter na katerem operator v normalnih okoliščinah ni odgovoren za nastanitev zadevnega člana posadke;

15.

‚krajevni dan‘ pomeni časovno obdobje, ki traja 24 ur in se začne ob 00:00 po krajevnem času;

16.

‚krajevna noč‘ pomeni časovno obdobje, ki traja 8 ur med 22:00 in 08:00 po krajevnem času;

17.

‚operativni član posadke‘ pomeni člana posadke, ki v zrakoplovu med sektorjem izvaja svoje dolžnosti;

18.

‚pozicioniranje‘ pomeni premestitev neoperativnega člana posadke iz enega kraja v drugega na zahtevo operatorja, ki ne vključuje:

19.

‚zmogljivost za počitek‘ pomeni ležišče ali sedež s podporo za noge in stopala, ki je primeren za spanje članov posadke na krovu zrakoplova;

20.

‚dežurstvo‘ pomeni časovno obdobje, v katerem mora biti član posadke na zahtevo operatorja na voljo, da se ga določi za FDP ali pozicionira ali da prevzame katero koli drugo dolžnost, o kateri je obveščen vsaj deset ur vnaprej;

21.

‚obdobje počitka‘ pomeni neprekinjeno, nemoteno in določeno časovno obdobje po oziroma pred dolžnostjo, v katerem je član posadke brez vseh dolžnosti ter ni v pripravljenosti ali dežuren;

22.

‚rotacija‘ je dolžnost ali zaporedje dolžnosti, ki vključuje vsaj eno obveznost letenja, in obdobje počitka zunaj domače baze, ki se začne v domači bazi in konča ob vrnitvi v domačo bazo za čas počitka, kjer operator ni več odgovoren za nastanitev člana posadke;

23.

‚en dan brez dolžnosti‘ za namene upoštevanja določb Direktive Sveta 2000/79/ES (1) pomeni čas brez vseh dolžnosti in pripravljenosti, ki traja en dan in dve krajevni noči ter o katerem se člana posadke obvesti vnaprej. Čas počitka je lahko sestavni del enega dne brez dolžnosti;

24.

‚sektor‘ pomeni del FDP od prvega premika letala z njegovega parkirnega prostora zaradi vzleta do njegove zaustavitve na označenem parkirnem prostoru po pristanku;

25.

‚pripravljenost‘ pomeni vnaprej priglašeno in določeno časovno obdobje, ko mora biti član posadke na zahtevo operatorja na voljo, da se ga določi za letenje ali pozicioniranje ali da prevzame katero koli drugo dolžnost brez vmesnega obdobja počitka;

26.

‚pripravljenost na letališču‘ pomeni pripravljenost, ki se izvaja na letališču;

27.

‚druge pripravljenosti‘ pomenijo pripravljenost bodisi doma ali na ustreznem kraju nastanitve;

28.

‚spodnja faza cirkadialnega ritma (‚WOCL‘)‘ pomeni čas med 02:00 in 05:59 v časovnem pasu, na katerega je član posadke aklimatiziran.

(a)

objavi delovne programe dovolj zgodaj, da se članom posadke omogoči načrtovanje ustreznega počitka;

(b)

zagotovi, da je letalsko delovno obdobje posadke načrtovano tako, da članom posadke omogoča zadosten počitek, da lahko v vseh okoliščinah varnostno zadovoljivo opravljajo svoje naloge;

(c)

določi čas prijave, ki omogoča dovolj časa za opravljanje dolžnosti na tleh;

(d)

upošteva razmerje med pogostostjo ter vzorcem letalskih delovnih obdobij in obdobij počitka ter skupne učinke dolgih delovnih ur v kombinaciji s kratkimi obdobji počitka;

(e)

dolžnosti načrtuje tako, da se preprečijo prakse, ki povzročajo resne motnje uveljavljenih vzorcev spanja/dela, kot je izmenjava dnevnega/nočnega delovnega časa;

(f)

izpolnjuje določbe v zvezi z motečimi razporedi v skladu z ARO.OPS.230;

(g)

zagotovi, da je obdobje počitka dovolj dolgo, da člani posadke lahko premagajo utrujenost zaradi predhodnih nalog in se do začetka naslednjega letalskega delovnega obdobja spočijejo;

(h)

načrtuje redna podaljšanja obdobja krepilnega počitka in člane posadke o tem obvesti dovolj zgodaj;

(i)

dolžnosti letenja načrtuje tako, da bodo opravljene v dopustnem letalskem delovnem obdobju, pri čemer upošteva čas, ki je potreben za dolžnosti pred letom, sektor in čas obračanja letala;

(j)

spremeni razpored oziroma razporeditev posadke, če dejanska operacija najdaljše letalsko delovno obdobje presega pri več kot 33 % vseh dolžnosti letenja na navedenem razporedu v okviru načrtovane sezone.

(a)

izpolnjujejo točko CAT.GEN.MPA.100 (b) Priloge IV (del CAT) in

(b)

čim bolje izkoristijo zagotovljene možnosti in zmogljivosti za počitek ter svoje obdobje počitka ustrezno načrtujejo in izkoristijo.

(a)

Kadar ta poddel ali veljavne certifikacijske zahteve zahtevajo FRM, operator vzpostavi, izvaja in vzdržuje FRM kot sestavni del svojega sistema upravljanja. FRM zagotavlja skladnost s ključnimi zahtevami iz točk 7.f, 7.g in 8.f Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008. FRM se opiše v operativnem priročniku.

(b)

Vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje FRM zagotavljajo nenehne izboljšave splošne uspešnosti FRM ter vključujejo:

(c)

FRM ustreza specifikacijski shemi za trajanje letenja, velikosti operatorja ter naravi in zapletenosti njegovih dejavnosti ob upoštevanju nevarnosti in povezanih tveganj, ki so značilni za te dejavnosti in veljavno specifikacijsko shemo za čase letenja.

(d)

Operator sprejme ukrepe za blažitev, kadar postopek zagotavljanja varnosti v okviru FRM pokaže, da zahtevana raven varnostni ni ohranjena.

(a)

Operatorji vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo specifikacijske sheme za čas letenja, ki ustrezajo vrstam izvajanih operacij in so skladne z Uredbo (ES) št. 216/2008, tem poddelom in drugo veljavno zakonodajo, vključno z Direktivo 2000/79/ES.

(b)

Specifikacijske sheme za čas letenja, vključno s povezanimi FRM, kadar je to potrebno, pred izvajanjem odobri pristojni organ.

(c)

Za dokazovanje skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in tem poddelom operator uporabi veljavne certifikacijske zahteve, ki jih sprejme Agencija. Če pa operator želi v skladu s členom 22(2) Uredbe (ES) št. 216/2008 uveljaviti odstopanje od certifikacijskih zahtev, pred izvajanjem pristojnemu organu predloži popoln opis načrtovanega odstopanja. Opis vključuje vse spremembe priročnikov ali postopkov, ki bi lahko bile pomembne, ter oceno, ki dokazuje izpolnjevanje zahtev Uredbe (ES) št. 216/2008 in tega poddela.

(d)

Za namene točke ARO.OPS.235(d) operator v dveh letih od začetka izvajanja odstopanja zbere podatke v zvezi z odobrenim odstopanjem in te podatke analizira na podlagi znanstvenih načel z namenom, da oceni učinke odstopanja na utrujenost letalske posadke. Takšno analizo v obliki poročila predloži pristojnemu organu.

(a)

Operator:

(b)

Najdaljši osnovni dnevni FDP.

(c)

FDP z različnimi časi prijave za letalsko posadko in kabinsko posadko.

Kadar kabinska posadka za prejemanje navodil pred letom za isti sektor ali vrsto sektorjev potrebuje več časa kot letalska posadka, se lahko FDP kabinske posadke podaljša za razliko v času prijave med kabinsko posadko in letalsko posadko. Razlika je lahko največ eno uro. Najdaljši dnevni FDP za kabinsko posadko izhaja iz časa, v katerem letalska posadka prijavi svoj FDP, vendar se začne v času prijave kabinske posadke.

(d)

Najdaljši dnevni FDP za aklimatizirane člane posadke s podaljšanji in brez počitka med letom.

(e)

Najdaljši dnevni FDP s podaljšanji zaradi počitka med letom

V specifikacijskih shemah za čas letenja se v skladu s certifikacijskimi zahtevami, ki veljajo za določeno vrsto operacije, opredelijo pogoji za podaljšanje najdaljšega osnovnega dnevnega FDP s počitkom med letom, pri čemer se upošteva:

(f)

Nepredvidene okoliščine med letalskimi operacijami – presoja poveljnika zrakoplova

(g)

Nepredvidene okoliščine v letalskih operacijah – odložena prijava

Operator v operativnem priročniku vzpostavi postopke za odloženo prijavo v primeru nepredvidenih okoliščin v skladu s certfikacijskimi zahtevami, ki veljajo za določeno vrsto operacije.

(a)

Skupna obdobja dolžnosti, za katera je lahko razporejen član posadke, ne presega:

(b)

Skupni čas letenja za sektorje, na katere je posamezni član posadke razporejen kot operativni član posadke, ne presega:

(c)

Dolžnosti po letenju se štejejo za obdobje dolžnosti. Operator v svojem operativnem priročniku določi najkrajše časovno obdobje za dolžnosti po letu.

(a)

pozicioniranje po prijavi, vendar pred začetkom letalske operacije, se šteje kot FDP, vendar se ne šteje kot sektor;

(b)

ves čas, porabljen za pozicioniranje, se šteje za obdobje obveznosti.

(a)

v specifikacijskih shemah za čas letenja se v skladu s certifikacijskimi zahtevami, ki veljajo za določeno vrsto operacije, opredelijo naslednji elementi za deljeni delovni čas:

(b)

odmor na tleh se v celoti šteje za FDP;

(c)

deljena dolžnost ne sme slediti skrajšanemu počitku.

(a)

pripravi se delovni program pripravljenosti in dolžnosti na letališču ter opredelita začetni in končni čas pripravljenosti, ki se zadevnim članom posadke sporočita vnaprej, da se jim omogoči načrtovanje ustreznega počitka;

(b)

član posadke je v pripravljenosti na letališču od prijave na prijavnem mestu do konca časa pripravljenosti na letališču, o katerem je bil obveščen;

(c)

pripravljenost na letališču se v celoti šteje za delovni čas za namene točk ORO.FTL.210 in ORO.FTL.235;

(d)

katera koli dolžnost na letališču se v celoti šteje za obdobje dolžnosti, FDP pa začne teči od časa prijave v okviru dolžnosti na letališču;

(e)

operator zagotovi nastanitev za člane posadke, ki so v pripravljenosti na letališču;

(f)

v specifikacijskih shemah za čas letenja so določeni naslednji elementi:

(a)

določi se delovni program dežurstva;

(b)

v specifikacijskih shemah za čas letenja se določijo naslednji elementi:

(a)

Najkrajše obdobje počitka v domači bazi

(b)

Najkrajše obdobje počitka zunaj domače baze

Najkrajše obdobje počitka, ki ga je treba zagotoviti pred začetkom FDP zunaj domače baze, mora trajati vsaj tako dolgo kot predhodno obdobje dolžnosti ali deset ur, kar traja dlje. Ta čas vključuje osemurno možnost za spanje ter čas potovanja in druge fiziološke potrebe.

(c)

Skrajšano obdobje počitka

Z odstopanjem od točk (a) in (b) lahko specifikacijske sheme za čas letenja skrajšajo najkrajše obdobje počitka, pri čemer se v skladu s certifikacijskimi zahtevami, ki veljajo za določeno vrsto operacije, upoštevajo naslednji elementi:

(d)

Redno podaljšana obdobja krepilnega počitka

Specifikacijske sheme za čas letenja določajo redna podaljšana obdobja krepilnega počitka kot protiutež kopičenju utrujenosti. Najkrajše redno podaljšanje obdobje krepilnega počitka znaša 36 ur in vključuje dve krajevni noči, med koncem enega podaljšanega obdobja krepilnega počitka in začetkom naslednjega podaljšanega obdobja krepilnega počitka pa nikoli ni več kot 168 ur. Redno podaljšanje obdobja krepilnega počitka se dvakrat na mesec podaljša na dva krajevna dneva.

(e)

Specifikacijske sheme za čas letenja v skladu z veljavnimi specifikacijskimi zahtevami določajo dodatno obdobje počitka kot protiutež za:

(a)

Med FDP se zagotovi možnost za zaužitje hrane in pijače, da se prepreči kakršno koli zmanjšanje sposobnosti člana posadke za izvajanje nalog, zlasti če FDP presega šest ur.

(b)

Operator v operativnem priročniku določi, kako se zagotovi prehranjevanje članov posadke med FDP.

(a)

Operator za obdobje 24 mesecev hrani:

(b)

Operater na zahtevo zagotovi izvode individualnih zapisov o časih letenja, obdobjih dolžnosti in obdobjih počitka:

(c)

Zapisi iz točke CAT.GEN.MPA.100(b)(5) v zvezi s člani posadke, ki opravljajo dolžnosti za več kot enega operatorja, se hranijo 24 mesecev.

(a)

Operator članom posadke, osebju za pripravo in vzdrževanje delovnih programov posadke in ustreznemu vodstvenemu osebju zagotovi začetno in redno usposabljanje za obvladovanje utrujenosti.

(b)

To usposabljanje sledi programu usposabljanja, ki ga določi operator in je opisan v operativnem priročniku. Program usposabljanja obsega možne vzroke in učinke utrujenosti ter ukrepe za odpravo utrujenosti.“