28.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/73

(1)

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, v katerem se osebe prosto gibajo. V ta namen lahko Unija sprejme ukrepe za razvoj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ter spodbuja in podpira ukrepe držav članic na področju preprečevanja kriminalitete. Pri nadaljnjem razvoju evropskega območja pravice bi bilo treba zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in skupnih načel, kot so boj proti diskriminaciji, enakost spolov, učinkovit dostop do sodnega varstva za vse, pravna država in dobro delujoč neodvisen sodni sistem.

(2)

Evropski svet je v stockholmskem programu (4) kot prednostno nalogo znova potrdil razvoj območja svobode, varnosti in pravice, med prednostne naloge politike pa uvrstil uresničevanje Evrope prava in pravice. Financiranje je bilo opredeljeno kot eno od pomembnih orodij za uspešno izvajanje prednostnih nalog politike stockholmskega programa. Ambiciozne cilje, določene v pogodbah in stockholmskem programu, bi bilo treba med drugim uresničiti z vzpostavitvijo prožnega in učinkovitega programa za pravosodje za obdobje 2014 do 2020 (v nadaljnjem besedilu: Program), ki bi olajšal načrtovanje in izvajanje. Splošne in posebne cilje Programa bi bilo treba razlagati v skladu z zadevnimi strateškimi smernicami, ki jih je določil Evropski svet.

(3)

V sporočilu Komisije o strategiji Evropa 2020 z dne 3. marca 2010 je določena strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Kot ključni element v podporo posebnim ciljem in osrednjim pobudam strategije Evropa 2020 ter zaradi lažjega delovanja mehanizmov za spodbujanje rasti bi bilo treba vzpostaviti dobro delujoče območje pravice, v katerem ne bo več ovir v čezmejnih sodnih postopkih in pri dostopu do sodnega varstva v čezmejnih situacijah.

(4)

Za namene te uredbe bi bilo treba pod izraz "sodniki in sodno osebje" šteti sodnike, tožilce in uradnike sodišč ter druge pravosodne delavce, kot so odvetniki, notarji, sodni izvršitelji, svetovalci za pogojno izpuščene, mediatorji in sodni tolmači.

(5)

Izobraževanje v pravosodju je ključno za krepitev medsebojnega zaupanja ter izboljšuje sodelovanje med pravosodnimi organi in delavci v različnih državah članicah. Izobraževanje v pravosodju bi bilo treba šteti za ključni element pri spodbujanju pristne evropske pravosodne kulture, in sicer v luči sporočila Komisije z dne 13. septembra 2011 z naslovom "Vzpostavljanje zaupanja v pravosodni sistem celotne EU – nova razsežnost evropskega izobraževanja v pravosodju", resolucije Sveta o usposabljanju sodnikov in tožilcev ter pravosodnega osebja v Evropski uniji (5), sklepov Sveta o evropskem izobraževanju v pravosodju z dne 27. in 28. oktobra 2011 ter resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2012 o izobraževanju pravosodnih organov.

(6)

Izobraževanje v pravosodju lahko vključuje različne akterje, kot so pravni, pravosodni in upravni organi držav članic, akademske ustanove, nacionalni organi, odgovorni za izobraževanje v pravosodju, organizacije za usposabljanje na evropski ravni ali mreže sodnih koordinatorjev za pravo Unije. Organi in subjekti, ki se zavzemajo za splošni evropski interes na področju izobraževanja v pravosodju, kot so Evropsko omrežje za izobraževanje pravosodnih organov (EJTN), Akademija za evropsko pravo (ERA), Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ), Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (ACA-Europe), Mreža predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije (EUSJC) in Evropski inštitut za javno upravo (EIPA), bi morali še naprej dejavno spodbujati programe usposabljanja s pristno evropsko razsežnostjo za sodnike in sodno osebje, zato bi se jim lahko namenila ustrezna finančna podpora v skladu s postopki in merili iz letnih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s to uredbo.

(7)

Unija bi morala poskrbeti za lažje izvajanje dejavnosti usposabljanja glede izvajanja prava Unije s tem, da bi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) plače sodelujočih sodnikov in sodnega osebja, ki jih izplačajo organi držav članic, štela za upravičene stroške ali sofinanciranje v naravi.

(8)

Dostop do sodnega varstva bi moral zlasti vključevati dostop do sodišč, alternativnih načinov reševanja sporov ter nosilcev javne funkcije, ki morajo različnim stranem v skladu s pravom zagotoviti neodvisno in nepristransko pravno svetovanje.

(9)

Svet je decembra 2012 sprejel strategijo EU na področju drog (2013–2020) (7), katere cilj je doseči uravnotežen pristop, ki bi temeljil na hkratnem zmanjševanju povpraševanja po drogah in njihove ponudbe ob upoštevanju dejstva, da sta zmanjšanje ponudbe drog in zmanjšanje povpraševanja po njih medsebojno dopolnjujoča se elementa politike na področju prepovedanih drog. Eden glavnih ciljev navedene strategije je namen prispevati k merljivemu zmanjšanju povpraševanja po drogah, odvisnosti od drog ter zdravstvenih in socialnih tveganj ter škode, ki jih droge povzročajo. Medtem ko je program za preprečevanje uporabe drog in obveščanje, vzpostavljen s Sklepom št. 1150/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), temeljil na pravni podlagi v zvezi z javnim zdravstvom in zajemal tovrstne vidike, Program temelji na drugačni pravni podlagi in bi moral biti usmerjen k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravice, temelječega na medsebojnem priznavanju in zaupanju, zlasti s spodbujanjem pravosodnega sodelovanja. Tako se lahko s programom "Zdravje za rast" kot odziv na potrebo po poenostavitvi in v skladu s pravno podlago posameznega programa podprejo ukrepi za dopolnitev dejavnosti držav članic za doseganje cilja zmanjšanja z drogami povezane škode za zdravje, vključno z obveščanjem in preprečevanjem.

(10)

Še en pomemben element strategije EU na področju drog za obdobje 2013–2020 je zmanjšanje ponudbe drog. Medtem ko bi se iz Instrumenta za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete in boju proti njej, ter krizno upravljanje, kot dela Sklada za notranjo varnost,, morali podpirati ukrepi, katerih cilj je preprečevanje trgovine z drogo in drugih vrst kriminala ter boj proti njim, in zlasti ukrepi za boj proti proizvodnji, izdelavi, pridobivanju, prodaji, prevozu, uvozu in izvozu prepovedanih drog, vključno s posedovanjem in nakupom z namenom opravljanja dejavnosti trgovine z drogo, bi moral Program vključevati tiste vidike politike na področju drog, ki jih Instrument za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete in boju proti njej, ter krizno upravljanje, kot del Sklada za notranjo varnost, ali program "Zdravje za rast" ne zajemata ter so tesno povezani s splošnim ciljem Programa.

(11)

V vsakem primeru bi bilo treba zagotoviti nadaljnje financiranje prednostnih nalog iz programskega obdobja 2007–2013, ki so se ohranile kot cilji v okviru nove strategije EU na področju drog (2013–2020), zato bi morala biti na voljo sredstva iz programa "Zdravje za rast", Instrumenta za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete in boju proti njej, ter krizno upravljanje, kot del Sklada za notranjo varnost, in Programa v skladu z njihovimi prednostnimi nalogami in pravnimi podlagami, pri čemer bi se morali izogibati morebitnemu dvojnemu financiranju.

(12)

Program bi moral na podlagi člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), člena 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 podpirati varstvo otrokovih pravic, vključno s pravico do zakonitega pravnega postopka, pravico, da razumejo jezik postopka, pravico do spoštovanja zasebnosti in družinskega življenja ter pravico do osebne celovitosti in dostojanstva. Cilja Programa bi morala biti zlasti večja zaščita otrok v pravosodnih sistemih in dostop otrok do sodnega varstva, pri čemer bi bilo treba spodbujanje spoštovanja otrokovih pravic vključiti v izvajanje vseh ukrepov v okviru Programa.

(13)

V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi morali pri vseh dejavnostih v okviru Programa podpirati vključevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije. Za oceno, kako se prek dejavnosti Programa rešujejo vprašanja enakosti spolov in boja proti diskriminaciji, bi bilo treba izvajati redno spremljanje in vrednotenje.

(14)

Izkušnja ukrepanja na ravni Unije je pokazala, da uresničitev ciljev Programa v praksi zahteva povezovanje instrumentov, vključno s pravnimi akti, političnimi pobudami in financiranjem. Financiranje je pomembno orodje, ki dopolnjuje zakonodajne ukrepe.

(15)

Svet je v sklepih o izboljšanju učinkovitosti prihodnjih finančnih programov Unije v podporo pravosodnemu sodelovanju z dne 22. in 23. septembra 2011 poudaril, da so ti programi pomembni za učinkovito izvajanje pravnega reda Unije in da je treba zagotoviti preglednejši in prožnejši ter bolj usklajen in usmerjen dostop do teh programov.

(16)

V Sporočilu Komisije z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ z dne 29. Junija 2011 je poudarjena potreba po racionalizaciji in poenostavitvi financiranja Unije. Zlasti ob upoštevanju sedanje gospodarske krize je zelo pomembno, da se sredstva Unije čim skrbneje strukturirajo in upravljajo. Pomembna poenostavitev in učinkovito upravljanje sredstev je mogoče doseči z zmanjšanjem števila programov ter prek racionalizacije, poenostavitve in uskladitve pravil in postopkov financiranja.

(17)

V odziv na potrebo po poenostavitvi, učinkovitem upravljanju in lažjem dostopu do financiranja bi se morale v okviru Programa nadaljevati in razvijati dejavnosti, ki so se prej izvajale na podlagi treh programov, vzpostavljenih s Sklepom Sveta 2007/126/PNZ (9), Sklepom št. 1149/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), in Sklepom št. 1150/2007/ES. Vmesna vrednotenja navedenih programov vsebujejo priporočila z namenom izboljšanja izvajanja navedenih programov. Ugotovitve teh vmesnih vrednotenj in ugotovitve zadevnih naknadnih vrednotenj je treba upoštevati pri izvajanju Programa.

(18)

V sporočilu Komisije z naslovom „Pregled proračuna EU“ z dne 19. oktobra 2010 in sporočilu Komisije z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ z dne 29. junija 2011 je poudarjen tudi pomen osredotočenja financiranja na dejavnosti z jasno evropsko dodano vrednostjo, tj. na področjih, na katerih lahko posredovanje Unije prinese dodatno vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Ukrepi, ki jih zajema ta uredba, bi morali prispevati k oblikovanju evropskega območja pravice s spodbujanjem načela vzajemnega priznavanja, razvijanjem zaupanja med državami članicami, povečanjem čezmejnega sodelovanja in mrežnega povezovanja ter doseganjem pravilne, skladne in dosledne uporabe prava Unije. Dejavnosti financiranja bi morale prispevati tudi k temu, da bi vsi, na katere se pravo in politike Unije nanašajo, te učinkovito in bolje poznali, zagotoviti pa bi morale tudi zanesljivo analitično podlago za podporo in razvoj prava in politik Unije, s čimer bi prispevale k njihovi krepitvi in pravilnemu izvajanju. Poseganje Unije dovoljuje, da se ti ukrepi dosledno zasledujejo v Uniji in prinašajo ekonomijo obsega. Nadalje je Unija v boljšem položaju kot države članice, da obravnava čezmejne primere in zagotovi evropsko platformo za vzajemno učenje.

(19)

Komisija bi morala pri izbiri ukrepov, ki bodo financirani v okviru Programa, predloge presojati na podlagi vnaprej določenih meril. Ta merila bi morala vključevati presojo o evropski dodani vrednosti predlaganih ukrepov. Evropsko dodano vrednost lahko imajo tudi nacionalni projekti in projekti manjšega obsega.

(20)

Organi in subjekti, ki lahko sodelujejo v Programu, bi morali vključevati tudi nacionalne, regionalne in lokalne organe.

(21)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno trajanje Programa, ki pomenijo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (11).

(22)

Da se zagotovi, da je Program v zadostni meri prožen za odziv na spremenjene potrebe in ustrezne prednostne naloge politike v času njegovega trajanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo odstotkov iz Priloge k tej uredbi za vsak posebni cilj, ki bi te odstotke presega za več kot 5 odstotnih točk. Za oceno potrebe po takem delegiranem aktu, bi bilo treba te odstotke izračunati na podlagi finančnih sredstev za celotno trajanje Programa in ne na podlagi letnih odobritev. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(23)

To uredbo bi bilo treba izvajati v skladu s finančno uredbo. Zlasti kar zadeva pogoje upravičenosti za davek na dodano vrednost (DDV), ki ga plačajo upravičenci do nepovratnih sredstev, upravičenost do DDV ne bi smela biti odvisna od pravnega statusa upravičencev za dejavnosti, ki jih lahko zasebni in javni organi in subjekti opravljajo na podlagi enakih pravnih pogojev. Ob upoštevanju posebne narave ciljev in dejavnosti, zajetih s to uredbo bi bilo treba v razpisih za zbiranje predlogov pojasniti, da so za dejavnosti, ki jih lahko opravljajo tako javni kot zasebni organi in subjekti, upravičeni odhodki iz naslova neodbitnega DDV, ki ga ustvarijo javni organi in subjekti, kolikor se plača glede izvajanja dejavnosti, kot sta usposabljanje ali ozaveščanje, ki jih ni mogoče šteti za izvrševanje javnih pooblastil. V okviru te uredbe bi bilo treba uporabiti tudi orodja za poenostavitev, ki so bila uvedena s finančno uredbo. Poleg tega bi morala biti merila za določanje ukrepov, ki se jih podpre, usmerjena v dodeljevanje razpoložljivih finančnih virov ukrepom, ki imajo največji vpliv v zvezi z zasledovanim ciljem politike.

(24)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem letnih delovnih programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(25)

Letni delovni programi, ki jih Komisija sprejme v skladu s to uredbo, bi morali zagotoviti ustrezno razdelitev sredstev med nepovratna sredstva in pogodbe o javnih naročilih. Na podlagi Programa bi bilo treba sredstva nameniti predvsem za nepovratna sredstva, obenem pa ohraniti zadosten obseg sredstev za javna naročila. V letnih delovnih programih bi bilo treba določiti minimalni odstotni delež letnih odhodkov, ki se dodelijo za nepovratna sredstva in bi moral znašati vsaj 65 %. Da bi zainteresirane strani lažje načrtovale projekte in zagotavljale sofinanciranje, bi Komisija morala vzpostaviti jasen časovni okvir za razpise za zbiranje predlogov, izbor projektov in sklepe o dodelitvi.

(26)

Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije bi si bilo treba prizadevati za doslednost, dopolnjevanje in sinergije med programi financiranja podpornih področij politike s tesno medsebojno povezavo, zlasti med Programom in programom za pravice, enakost in državljanstvo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13), Instrumentom za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete in boj proti njej, ter krizno upravljanje, kot delom Sklada za notranjo varnost, programom "Zdravje za rast", programom "Erasmus+", vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14), okvirnim programom Obzorje 2020, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) in Instrumentom za predpristopno pomoč (IPA II).

(27)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z uvedbo upravnih in finančnih kazni v skladu s finančno uredbo.

(28)

Zaradi uresničevanja načela dobrega finančnega poslovodenja bi morali s to uredbo zagotoviti ustrezna orodja za oceno njegove učinkovitosti. V ta namen bi morali določiti splošne in posebne cilje. Za merjenje uresničevanja teh posebnih ciljev bi bilo treba pripraviti seznam konkretnih in merljivih kazalnikov, ki bi ostali veljavni med celotnim trajanjem Programa. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predložiti poročilo o spremljanju, ki bi moralo med drugim temeljil na kazalnikih, določenih v tej uredbi in bi morali vsebovati informacije o uporabi razpoložljivih sredstev.

(29)

Program bi bilo treba izvajati učinkovito in ob upoštevanju dobrega finančnega poslovodenja, hkrati pa morebitnim prosilcem omogočiti učinkovit dostop do Programa. Da bi Komisija podprla učinkovit dostop do Programa, bi morala storiti vse potrebno za poenostavitev in harmonizacijo uporabe postopkov in dokumentov za vlaganje vlog, upravnih formalnosti in zahtev glede finančnega poslovodenja, odstranitev upravnih bremen in spodbujanje vlaganja vlog za nepovratna sredstva s strani subjektov iz držav članic, ki so v Programu slabo zastopane. Komisija bi morala informacije o Programu, njegovih ciljih, različnih razpisih za zbiranje predlogov in njihovih časovnih okvirih objaviti na namenski spletni strani. Osnovni dokumenti in smernice v zvezi z razpisi za zbiranje predlogov bi morali biti na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije.

(30)

V skladu s točko (l) člena 180(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (16) (v nadaljnjem besedilu: pravila uporabe), bi morali sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev vsebovati določbe, ki urejajo prepoznavnost finančne podpore Unije, razen v ustrezno utemeljenih primerih, kadar javna razglasitev ni mogoča ali ustrezna.

(31)

V skladu s členom 35(2) in (3) finančne uredbe ter členom 21 pravil uporabe bi morala Komisija ustrezno in pravočasno objaviti informacije o prejemnikih ter naravi in namenu ukrepov, ki se financirajo iz splošnega proračuna Unije. Dostop do teh informacij bi bilo treba omogočiti ob ustreznem upoštevanju zahtev glede zaupnosti in varnosti, zlasti varstva osebnih podatkov.

(32)

Ker cilja te uredbe, namreč prispevati k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravice, ki temelji na vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju, zlasti s spodbujanjem pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(33)

V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(34)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(35)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(36)

Da se zagotovi neprekinjeno financiranje dejavnosti, ki so se predhodno izvajale na podlagi Sklepa 2007/126/PNZ, Sklepa št. 1149/2007/ES in Sklepa št. 1150/2007/ES, bi morala ta uredba začeti veljati dan po njeni objavi –

(a)

omogočanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah;

(b)

podpiranje in spodbujanje usposabljanja v pravosodju, vključno z jezikovnim usposabljanjem glede pravne terminologije, z namenom razvoja skupne pravne in pravosodne kulture;

(c)

olajšanje učinkovitega dostopa do sodnega varstva za vse, vključno s spodbujanjem in podpiranjem pravic žrtev kaznivih dejanj, ob spoštovanju pravic do obrambe;

(d)

podpiranje pobude na področju politike proti drogam, kar zadeva vidike pravosodnega sodelovanja in preprečevanja kriminala, ki so tesno povezani s splošnim ciljem Programa, kolikor niso zajeti v Instrumentu za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete in boju proti njej, ter krizno upravljanje, kot delu Sklada za notranjo varnost, ali v programu "Zdravje za rast".

(a)

krepitvijo ozaveščenosti javnosti ter poznavanja prava in politik Unije;

(b)

boljšim poznavanjem prava Unije, vključno z materialnim in postopkovnim pravom, instrumentov pravosodnega sodelovanja in ustrezne sodne prakse Sodišča Evropske unije, ter primerjalnega prava, da bi zagotovili učinkovito pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah;

(c)

podpiranjem učinkovitega, celostnega in doslednega izvajanja in uporabe instrumentov Unije v državah članicah ter njihovega spremljanja in vrednotenja;

(d)

spodbujanjem čezmejnega sodelovanja, izboljšanjem medsebojnega poznavanja ter razumevanja civilnega in kazenskega prava kot tudi pravnih in pravosodnih sistemov držav članic ter krepitvijo medsebojnega zaupanja;

(e)

boljšim poznavanjem in razumevanjem morebitnih ovir za nemoteno delovanje evropskega območja pravice;

(f)

izboljšanjem učinkovitosti pravosodnih sistemov in njihovega sodelovanja s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno s čezmejno interoperabilnostjo sistemov in aplikacij.

(a)

analitične dejavnosti, kot sta zbiranje podatkov in statistik; razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali meril uspešnosti; študije, raziskave, analize in ankete; vrednotenje; priprava in objava navodil; poročil in učnega materiala ter delavnice, seminarji, srečanja strokovnjakov in konference;

(b)

dejavnosti usposabljanja, kot so izmenjave osebja, delavnice, seminarji, usposabljanje izvajalcev usposabljanj, vključno z jezikovnim usposabljanjem glede pravne terminologije, in razvoj orodij za spletno učenje oziroma drugih modulov izobraževanja za sodnike in sodno osebje;

(c)

vzajemno učenje, sodelovanje, dvig ozaveščenosti in dejavnosti razširjanja, kot so odkrivanje in izmenjava dobrih praks, inovativnih pristopov in izkušenj; organizacija medsebojnih pregledov in vzajemno učenje; organizacija konferenc, seminarjev, kampanj za obveščanje, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, če se nanašajo na cilje Programa; zbiranje in objava materialov zaradi razširjanja informacij o Programu in njegovih rezultatih; razvoj, delovanje in vzdrževanje sistemov in orodij s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z nadaljnjim razvojem portala evropskega e-pravosodja kot orodja za izboljšanje dostopa državljanov do sodnega varstva;

(d)

podpora glavnim akterjem, katerih dejavnosti prispevajo k izvajanju ciljev Programa, kot so pomoč državam članicam pri izvajanju prava in politik Unije, podpora ključnim evropskim akterjem in omrežjem na evropski ravni, vključno z izobraževanjem v pravosodju, ter podpora za dejavnosti mrežnega povezovanja na evropski ravni med specializiranimi organi in subjekti, pa tudi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter nevladnimi organizacijami.

(a)

v državah članicah;

(b)

v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v skladu z navedenim sporazumom;

(c)

v državah kandidatkah, potencialnih kandidatkah in državah, ki pristopajo k Uniji, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, določenimi za sodelovanje teh držav v programih Unije, vzpostavljenih v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih.

(a)

ukrepe, ki jih je treba sprejeti, v skladu s splošnimi in posebnimi cilji iz člena 3 oziroma člena 4(1), vključno z okvirno dodelitvijo finančnih virov;

(b)

bistvena merila za upravičenost, izbor in dodelitev, ki se uporabljajo za izbor predlogov, ki bodo prejeli finančne prispevke, v skladu s členom 84 finančne uredbe in členom 94 njenih pravil uporabe;

(c)

najmanjši odstotni delež letnih odhodkov, ki se namenijo za nepovratna sredstva.

(a)

letno poročilo o spremljanju, ki temelji na kazalnikih, določenih v členu 15(2) in o uporabi razpoložljivih sredstev;

(b)

poročilo o vmesnem vrednotenju najpozneje do 30. junija 2018;

(c)

poročilo o naknadnem vrednotenju do 31. decembra 2021.

(a)

število in odstotni delež oseb v ciljni skupini, ki so jih dosegle dejavnosti za ozaveščanje, financirane iz Programa;

(b)

število in odstotni delež sodnikov in sodnega osebja v ciljni skupini, ki so se udeležili usposabljanja, izmenjave osebja, študijskih obiskov, delavnic in seminarjev, financiranih iz Programa;

(c)

izboljšanje ravni poznavanja prava in politik Unije v skupinah, ki sodelujejo v dejavnostih, financiranih iz Programa, v primerjavi s celotno ciljno skupino;

(d)

število primerov, dejavnosti in rezultatov čezmejnega sodelovanja, vključno z uporabo orodij informacijske tehnologije in postopkov na ravni Unije;

(e)

oceno dejavnosti, v katerih so sodelovali, in njihove (predvidene) trajnosti s strani sodelujočih;

(f)

geografsko pokritost z dejavnostmi, ki se financirajo iz Programa.

(a)

zaznani vpliv Programa na dostop do sodnega varstva na podlagi kakovostnih in količinskih podatkov, zbranih na evropski ravni;

(b)

število in kakovost instrumentov in orodij, razvitih v okviru dejavnosti, ki se financirajo iz Programa;

(c)

evropska dodana vrednost Programa, vključno z vrednotenjem dejavnosti iz Programa, v primerjavi s podobnimi pobudami, ki so bile oblikovane na nacionalni ali evropski ravni in niso bile financirane s sredstvi Unije, ter (pričakovani) rezultati in prednosti in/ali slabosti financiranja s sredstvi Unije v primerjavi s financiranjem teh vrst zadevnih dejavnosti na nacionalni ravni;

(d)

obseg financiranja v primerjavi z doseženimi rezultati (učinkovitost);

(e)

morebitne upravne, organizacijske in/ali strukturne ovire za nemoteno, uspešnejše in učinkovitejše izvajanje Programa (možnosti za poenostavitve).