29.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 58/3

(1)

Za zagotovitev pravne varnosti in preglednosti je treba pojasniti pravila o tranzitu skozi mednarodna območja letališč.

(2)

Državljani tretjih držav, ki morajo v skladu s členom 3(1) in (2) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (2) imeti letališki tranzitni vizum in so imetniki veljavnega vizuma, ki so ga izdale država članica, Kanada, Japonska ali Združene države Amerike, ali veljavnega dovoljenja za prebivanje, ki so ga izdale država članica, Andora, Kanada, Japonska, San Marino ali Združene države Amerike, so izvzeti iz zahteve po letališkem tranzitnem vizumu. Pojasniti bi bilo treba, da to izvzetje velja tudi za imetnike veljavnih vizumov ali dovoljenj za bivanje, ki so jih izdale države članice, ki niso sodelovale pri sprejetju Uredbe (ES) št. 810/2009, in države članice, ki še ne uporabljajo določb schengenskega pravnega reda v celoti.

(3)

Za državljane tretjih držav, ki imajo veljavni vizum, bi izvzetje moralo veljati, kadar potujejo v državo, ki je izdala vizum, ali v katero koli drugo tretjo državo in kadar se po uporabi vizuma vrnejo iz države, ki je izdala vizum.

(4)

Ker cilja te uredbe, in sicer pojasniti pravila o tranzitu skozi mednarodna območja letališč, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(5)

Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (3), ki sodijo na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (4) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(6)

Ta uredba predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki sodijo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (6).

(7)

Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki sodijo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (8).

(8)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali bo to uredbo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(9)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(10)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (10); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(11)

Za Ciper ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003.

(12)

Za Bolgarijo in Romunijo ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 –

„(b)

državljane tretjih držav, ki imajo veljavno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala država članica, ki ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ali država članica, ki še ne uporablja določb schengenskega pravnega reda v celoti, ali državljane tretjih držav, ki imajo eno od veljavnih dovoljenj za prebivanje iz Priloge V, ki so ga izdale Andora, Kanada, Japonska, San Marino ali Združene države Amerike, ki jamčijo za brezpogojni ponovni sprejem imetnika;

(c)

državljane tretjih držav, ki imajo veljavni vizum za državo članico, ki ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, za državo članico, ki še ne uporabljajo določb schengenskega pravnega reda v celoti, ali za Kanado, Japonsko ali Združene države Amerike, kadar potujejo v državo, ki je izdala vizum, ali v katero koli drugo tretjo državo, ali kadar se po uporabi vizuma vračajo iz države, ki je izdala vizum;“.