Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009R1272

Uredba Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo

UL L 349, 29.12.2009, p. 1–68 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 05/08/2016; razveljavil 32016R1238

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1272/oj

29.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1272/2009

z dne 11. decembra 2009

o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 43(a), (aa), (c), (d), (f), (j), (k) in (l), v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se javna intervencija uporablja za navadno pšenico, durum pšenico, ječmen, koruzo, sirek, neoluščeni riž, beli ali surovi sladkor, proizveden v okviru kvote, sveže ali hlajeno goveje in telečje meso, maslo in posneto mleko v prahu.

(2)

Člen 11 Uredbe (ES) št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 72/2009 (2), določa, da bo javna intervencija za sladkor na voljo le za tržni leti 2008/2009 in 2009/2010. Za ohranitev učinkovitosti te sheme za sektor sladkorja ter za zmanjšanje upravnega bremena za gospodarske subjekte in nacionalne uprave se zdi, da obstoječih izvedbenih pravil za sektor sladkorja ni primerno vključiti v sedanja natančna pravila za tržno leto 2009/2010.

(3)

Javna intervencija za proizvode iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se uporablja, kadar so pogoji iz te uredbe izpolnjeni.

(4)

Za poenostavitev in izboljšanje učinkovitosti mehanizmov upravljanja in nadzora v zvezi s shemo javne intervencije je treba določiti skupna pravila za vse proizvode iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1234/2007, razen za sladkor.

(5)

Člen 13(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 72/2009, omejuje javno intervencijo po fiksni ceni za durum pšenico, ječmen, koruzo in sirek na 0 ton za obdobje od 1. novembra do 31. maja ter za neoluščen riž na 0 ton za obdobje od 1. aprila do 31. julija.

(6)

Člen 13(1)(c) in (d) ter člen 18(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 72/2009, omejujeta javno intervencijo po fiksni ceni za maslo na 30 000 ton, za posneto mleko v prahu na 109 000 ton za obdobje od 1. marca do 31. avgusta in za navadno pšenico na 3 milijone ton za obdobje od 1. novembra do 31. maja.

(7)

V skladu s členoma 13(3) in 18(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 72/2009, se lahko Komisija odloči za podaljšanje sheme javne intervencije z razpisnim postopkom prek omejitev iz člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 72/2009, če tak ukrep upravičuje razvoj tržnih cen.

(8)

Določiti je treba pravila v zvezi z organi, ki so pristojni za javne intervencije v državah članicah v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (3). Te organe je za namene te uredbe treba imenovati „intervencijske agencije“.

(9)

Za žita in riž je treba zato, da se omogoči čim bolj enostavno in učinkovito delovanje sheme javnih intervencij v vsej Evropski skupnosti, določiti pravila v zvezi z imenovanjem intervencijskih centrov s strani Komisije ter v zvezi s predhodno odobritvijo teh centrov s strani intervencijskih agencij držav članic. Predvsem za žita in riž je treba zaradi upoštevanja določb iz člena 41 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 določiti pravila, ki zahtevajo, da morajo države članice odobriti intervencijske centre preden jih Komisija imenuje. Zaradi racionalizacije/poenostavitve načina delovanja intervencije, s prenehanjem uporabe majhnih skladišč, ki so posejana po vsej regiji, je treba določiti najmanjšo zmogljivost skladiščenja za intervencijski center in skladišča, ki sestavljajo intervencijski center, vendar se ta omejitev ne uporablja v primeru, da ima skladišče lahek dostop do reke, morja ali železniške povezave.

(10)

Kot splošno pravilo za olajšanje upravljanja in nadzora je treba sodelovanje pri shemi javne intervencije dovoliti le gospodarskim subjektom, ki imajo svoj sedež v državi članici in so tam tudi prijavljeni kot DDV zavezanci.

(11)

Ker v nekaterih državah članicah nekateri gospodarski subjekti, ki bi lahko bili vključeni v shemo, nimajo registracijske številke DDV, je treba za namene odkupa žit in riža sodelovanje pri shemi javne intervencije dovoliti tudi gospodarskim subjektom, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.

(12)

Ker se proizvodi, za katere veljajo intervencijski ukrepi, med seboj razlikujejo glede časa proizvodnje ali žetve in glede zahtev v zvezi s skladiščenjem, je treba zagotoviti določene pogoje.

(13)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora proizvodnje govedine, morajo gospodarski subjekti, ki so na podlagi postopka javnega razpisa upravičeni do udeležbe v shemi javnih intervencij, izpolnjevati dodatne pogoje.

(14)

Za intervencijo se ne smejo sprejeti žita in neoluščeni riž, katerih kakovost ne dopušča ustrezne nadaljnje uporabe ali skladiščenja. Za ta namen je treba opredeliti metode, ki so potrebne za določitev kakovosti žit in riža.

(15)

Tveganja, ki so povezana s preseganjem zgornje meje dopustnih onesnaževalcev, lahko plačilne ali intervencijske agencije prepoznajo na podlagi podatkov, ki jih prejmejo od ponudnikov, in lastnih analitičnih meril. Za omejitev finančnih stroškov je pred prevzemom proizvodov upravičeno zahtevati analize v pristojnosti agencij, in sicer le na podlagi analize tveganja, ki omogoča zagotavljanje kakovosti proizvodov ob njihovem vstopu v intervencijsko shemo.

(16)

V primeru govedine morajo biti pogoji za upravičenost taki, da se izločijo proizvodi, ki niso reprezentativni za nacionalno proizvodnjo države članice in ne izpolnjujejo veljavnih zdravstvenih in veterinarskih predpisov, ter proizvodi, ki presegajo maso, za katero je na trgu navadno povpraševanje.

(17)

V primeru masla in posnetega mleka v prahu mora maslo, zato da je upravičeno do intervencije, izpolnjevati zahteve iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter pogoje glede kakovosti in predstavitve, ki jih je treba opredeliti. Podrobno je treba določiti analizne metode in natančna pravila, ki urejajo nadzor kakovosti in če razmere tako zahtevajo, je treba sprejeti določbo za preverjanje radioaktivnosti v maslu in posnetem mleku v prahu in, kadar je to primerno, se z zakonodajo Skupnosti predpišejo najvišje stopnje. Vendar morajo imeti države članice možnost, da pod določenimi pogoji odobrijo tudi sistem samopreverjanja.

(18)

V primeru masla in posnetega mleka v prahu je treba za zagotovitev, da intervencijske ureditve delujejo brez zapletov, podrobno določiti pogoje za odobritev proizvodnih obratov in verifikacijo skladnosti z njimi. Da se zagotovi učinkovitost teh ureditev, je treba sprejeti določbo za ukrepanje v primeru neizpolnjevanja teh pogojev. Ker lahko maslo in posneto mleko v prahu odkupi tudi pristojni organ druge države članice in ne le tiste, na ozemlju katere je bilo maslo proizvedeno, mora imeti pristojni organ, ki opravlja odkup, možnost, da v takih primerih preveri izpolnjevanje pogojev v zvezi s kakovostjo in predstavitvijo.

(19)

Za dobro upravljanje sheme je treba določiti najmanjšo količino, pod katero intervencijska agencija ne more sprejeti ponudbe, tako za odkup kot tudi za prodajo Vendar če pogoji in postopki prodaje na debelo ali okoljska pravila, veljavna v državi članici, upravičujejo uporabo najmanjših količin, ki so večje od določenih, lahko zadevna država članica za odkupovanje proizvodov po fiksni ceni zahteva možnost uporabe takih večjih najmanjših količin.

(20)

Ponudbe morajo vsebovati vse informacije, potrebne za njihovo ocenitev, zagotoviti pa je treba tudi obveščanje med državami članicami in Komisijo.

(21)

V primeru navadne pšenice, masla in posnetega mleka v prahu, je treba za upoštevanje omejitev 3 000 000, 30 000 in 109 000 ton za posamezen proizvod, zagotoviti obdobje premisleka, med katerim je mogoče, preden se sprejme odločitev glede ponudb, sprejeti posebne ukrepe, ki veljajo predvsem za odprte ponudbe. Ti ukrepi lahko obsegajo zaključek intervencije, uporabo koeficienta znižanja ali zavrnitev odprtih ponudb. Zahtevajo hitro ukrepanje in Komisiji je treba omogočiti, da pravočasno sprejme vse potrebne ukrepe.

(22)

Na podlagi prejetih ponudb se lahko določi najvišja cena. Vendar lahko na trgu nastanejo razmere, v katerih je treba zaradi gospodarskih ali drugih vidikov zavrniti vse prejete ponudbe.

(23)

Tako v primeru intervencije po fiksni ceni kot v primeru razpisnega postopka za javno intervencijo je potrebna varnost, da se zagotovi resnost ponudbe ter da bo ukrep imel želen učinek na trg. Zato je treba sprejeti določbe o sprostitvi in zasegu varščine, vložene v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (4).

(24)

Za zagotovitev jasnega in učinkovitega delovanja sheme javnih intervencij je treba določiti splošna pravila v zvezi z dostavo proizvodov do skladišča, ki ga določi intervencijska agencija. Poleg tega so za žita in riž ter za mlečne proizvode glede na posebnosti teh sektorjev potrebna posebna pravila, ki dopolnjujejo splošna pravila.

(25)

Obveznosti držav članic je treba določiti ob upoštevanju ustreznega upravljanja zalog v skladišču, in sicer z določitvijo največje razdalje za skladišče in stroškov, ki jih je treba kriti, kadar je ta razdalja presežena. Vendar je zaradi razlik v naravi proizvodov upravičeno določiti natančne ravni največje razdalje za žita in riž v primerjavi z mlečnimi proizvodi.

(26)

Za oblikovanje skupnih pravil je treba zagotoviti, da se pregledi proizvodov med skladiščenjem izvajajo, kot je določeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 884/2006.

(27)

Zaradi uskladitve veljavnih pravil v različnih sektorjih je treba zagotoviti, da je prevzem proizvodov, potem ko so bili dostavljeni v skladišča, odvisen od rezultata zadevnih pregledov in analiz za ugotovitev njihove skladnosti z zahtevami v zvezi z odkupom. Zapisnik o prevzemu se izda na podlagi teh pregledov in analiz, vendar najpozneje šestdeset dni po roku za dostavo. Če proizvodi ne izpolnjujejo veljavnih zahtev, jih mora ponudnik vzeti nazaj in nositi vse stroške, nastale v povezavi s pogojnim prevzemom med obdobjem, ko so bili proizvodi skladiščeni v intervencijskih skladiščih.

(28)

Za preprečitev kakršnih koli špekulacij zaradi velikega nihanja cen v sektorju žit in riža mora biti v proizvod, ki se ponudi za intervencijo, dejansko v lasti ponudnika v času vložitve zahtevka ali oddaje ponudbe; to bi morala biti ena od osnovnih zahtev za koriščenje sheme javne intervencije. Intervencijske agencije morajo prejeti zadovoljivo jamstvo, da so ponujene količine dejansko prisotne v skladišču, ki je navedeno v ponudbi; v zvezi s tem morajo ponudniki skupaj s ponudbo predložiti tudi izjavo o tem.

(29)

Da se zagotovi enostavno in učinkovito upravljanje intervencije se je za žita potrebno dogovoriti, da mora biti serija, vložena za intervencijo, homogena, pri rižu pa mora vsebovati isto vrsto

(30)

Pri žitih in rižu se za intervencijo ne sme sprejeti proizvodov, ki jih nato ni mogoče uporabiti ali ki ne omogočajo ustreznega skladiščenja. V ta namen je treba določiti metode za določitev kakovosti žit in riža.

(31)

Člen 18(2) in člen 18(4)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 72/2009, določata, da intervencijsko ceno za žita določi Komisija z razpisnim postopkom brez poseganja v zvišanje ali znižanje cen zaradi kakovosti. Omeniti je treba razlike v ceni, ki temeljijo na glavnih merilih kakovosti za žita.

(32)

Člen 18(4)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se intervencijska cena za riž določi za standardno kakovost in se, če se kakovost riža, ponujenega za intervencijo, razlikuje od te standardne kakovosti, intervencijska cena prilagodi na podlagi koeficienta znižanja ali zvišanja. Uporaba teh koeficientov mora odražati razlike v ceni na trgu riža zaradi kakovosti. V ta namen je treba upoštevati glavne značilnosti riža, ki dopuščajo objektivno oceno kakovosti.

(33)

Proizvode, ki so jih odkupile intervencijske agencije v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1234/2007, je treba prodati tako, da se preprečijo motnje na trgu ter se zagotovita enak dostop do proizvodov in enaka obravnava kupcev; razpisni postopek omogoča uresničitev tega cilja.

(34)

Obvestila o razpisu pripravi in objavi intervencijska agencija, ki ima intervencijske zaloge na voljo za prodajo, da objavi potrebne informacije o značilnostih proizvodov in prostorov, kjer se skladiščijo. Zato mora biti med datumom objave obvestila o razpisu in prvim rokom za oddajo ponudb razumno časovno obdobje.

(35)

Pravilno upravljanje intervencijskih zalog zahteva, da se proizvodi prodajo naprej, takoj ko so trgi na voljo. Za zagotovitev enakega dostopa do proizvoda za prodajo je treba vsem zainteresiranim stranem dati možnost, da na lastne stroške preverijo vzorce proizvodov, namenjenih za prodajo.

(36)

Da se omogoči primerjava med ponudbami v primeru žit in riža morajo biti ponudbe oddane za proizvode določene kakovosti. Sprejeti je treba določbo o prilagoditvi prodajne cene, kadar žita in riž ne ustrezajo tej kakovosti.

(37)

Za zagotovitev učinkovitega delovanja sheme javne intervencije je treba določiti splošna pravila v zvezi z odpremo proizvodov iz skladišča. Za maslo in posneto mleko v prahu morajo, zaradi posebne narave teh proizvodov, posebna pravila dopolnjevati splošna.

(38)

Razpisni postopek se lahko pravilno opravi le, če tisti, ki jih to zadeva, vložijo ustrezne ponudbe. Ta cilj je mogoče doseči tako, da se zahteva plačilo varščine, ki se ob plačilu prodajne cene v določenem roku vrne.

(39)

Intervencijska agencija mora obvestiti Komisijo o sprejemljivih ponudbah. Na podlagi ponudb in glede na razmere na trgu Skupnosti se mora Komisija odločiti, ali bo določila minimalno prodajno ceno ali je ne bo določila. V skladu s to odločitvijo intervencijske agencije sprejmejo ali zavrnejo ponudbe za proizvode, ki so na voljo za prodajo.

(40)

Da se olajša prodajo majhnih količin, ki ostanejo v skladiščih v državi članici in da se zagotovi dobro upravljanje sistema, mora biti primerno zagotoviti, da lahko intervencijska agencija v okviru svojih pristojnosti odpre razpisni postopek za ponovno prodajo, in sicer z uporabo pravil v zvezi z razpisnim postopkom, ki ga smiselno odpre Skupnost za zagotovitev enakosti dostopa vsem zainteresiranim strankam. Iz istih razlogov je treba intervencijsko agencijo pooblastiti, da da neposredno v prodajo količine, ki se po vizualnem pregledu v okviru letnega popisa ali pregledu po vnosu v intervencijo ne morejo ponovno zapakirati ali katerih kakovost se je poslabšala.

(41)

Za učinkovito upravljanje sistema je treba določiti, da morajo države članice redno obveščati Komisijo o stanju zalog in o proizvodih, ki prihajajo v skladišče ter ga zapuščajo. Te informacije morajo Komisiji sporočiti pristojni organi držav članic po elektronski poti z uporabo obrazca, ki jim ga da na voljo Komisija.

(42)

Ta uredba vsebuje nekatere določbe v zvezi z intervencijskimi ukrepi iz Uredbe Komisije (ES) št. 562/2005 z dne 5. aprila 2005 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede medsebojnega obveščanja med državami članicami in Komisijo v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (5). Navedeno uredbo je zato treba ustrezno spremeniti.

(43)

Namen te uredbe je uskladiti določbe, ki se uporabljajo za proizvode, za katere se uporablja javna intervencija, nadomestiti mora določbe iz uredb Komisije (EGS) št. 75/91 z dne 11. januarja 1991 o postopkih in pogojih za prodajo neoluščenega riža iz zalog intervencijskih agencij (6), (ES) št. 214/2001 z dne 12. januarja 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka v prahu (7), (ES) št. 1669/2006 z dne 8. novembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 glede ureditve javnega intervencijskega odkupa govejega mesa (8), (ES) št. 105/2008 z dne 5. februarja 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla (9), (ES) št. 687/2008 z dne 18. julija 2008 o uvedbi postopkov za prevzem žit s strani plačilnih ali intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit (10), (ES) št. 127/2009 z dne 12. februarja 2009 o postopku in pogojih prodaje žit iz plačilnih agencij ali intervencijskih agencij (11) ter (ES) št. 670/2009 z dne 24. julija 2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z javno intervencijo z razpisom za odkup trde pšenice ali neoluščenega riža in spremembi uredb (ES) št. 428/2008 in (ES) št. 687/2008 (12). Navedene uredbe je treba zato preklicati.

(44)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni podal mnenja v roku, ki ga je določil predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SKUPNA PRAVILA IN POGOJI V ZVEZI Z JAVNO INTERVENCIJO

POGLAVJE I

Področje uporabe, opredelitev in odobritev intervencijskih centrov in skladišč

Člen 1

Področje uporabe in opredelitev

1.   Ta uredba določa skupna podrobna pravila za intervencijski odkup in prodajo proizvodov, navedenih v členu 10(1)(a), (b), (d), (e) in (f) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Uporablja se brez poseganja v posebne določbe iz uredb Komisije o začetku razpisnega postopka za odkup proizvodov ali uredb Komisije o prodaji intervencijskih proizvodov.

2.   Za namene te uredbe „intervencijska agencija“ pomeni plačilno agencijo ali agencijo, ki jo je plačilna agencija pooblastila v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 884/2006.

Člen 2

Imenovanje in odobritev intervencijskih centrov in skladišč

1.   Za intervencijske centre in skladišča, kjer se intervencijski proizvodi skladiščijo, so odgovorne intervencijske agencije v skladu s to uredbo in Uredbo (ES) št. 884/2006, zlasti v zvezi z vprašanji odgovornosti in nadzora, kot je določeno v členu 2 navedene uredbe.

2.   Intervencijske centre, ki jih Komisija na podlagi člena 41 Uredbe (ES) št. 1234/2007 imenuje za žita in riž, predhodno odobrijo intervencijske agencije. Intervencijski center lahko obsega eno ali več skladišč v regiji države članice.

3.   Skladišča intervencijskega centra morajo odobriti intervencijske agencije. Intervencijske agencije zagotovijo, da intervencijski centri ali skladišča izpolnjujejo vsaj pogoje iz člena 3.

4.   Podatki o intervencijskih centrih in njihovih skladiščih se posodabljajo ter dajo na voljo državam članicam in javnosti v skladu s členom 55 te uredbe.

Člen 3

Zahteve za intervencijske centre in skladišča

1.   Za žita in riž:

(a)

vsak intervencijski center ima naslednjo minimalno zmogljivost skladiščenja:

(i)

20 000 ton za žita, za vsa skladišča skupaj;

(ii)

10 000 ton za riž, za vsa skladišča skupaj;

(b)

vsako skladišče:

(i)

ima minimalno zmogljivost skladiščenja 5 000 ton za nakupe od intervencijskega obdobja, ki se začne leta 2012/2013;

(ii)

se zgradi ali je primerno za shranjevanje in ohranjanje v dobrem stanju žit in riža, kot so določeni v odstavku 3;

(iii)

je opremljeno s tehnično opremo, potrebno za prevzem žit in riža;

(iv)

je zmožno odpremiti količine za upoštevanje odpremnega obdobja, določenega v členu 51(2).

Za namen tega odstavka „minimalna zmogljivost skladiščenja“ intervencijskega centra pomeni minimalno zmogljivost, ki morda ni stalno na voljo, vendar se lahko doseže v obdobju, ko se izvaja odkup. Minimalne zmogljivosti skladiščenja veljajo za vsa žita in sorte riža, ki se odkupijo.

Za skladišča, ki imajo lahek dostop do reke, morja ali železniške povezave, minimalne zmogljivosti skladiščenja iz prvega pododstavka točke (b)(i) ne veljajo.

2.   Za maslo ali posneto mleko v prahu ima vsako skladišče minimalno zmogljivost skladiščenja 400 ton. Zahteva glede minimalne zmogljivosti skladiščenja se ne uporablja za skladišča, ki imajo lahek dostop do reke, morja ali železniške povezave.

3.   Pri posnetem mleku v prahu, maslu, žitih in rižu morajo biti skladišča:

(a)

suha, dobro vzdrževana in brez mrčesa;

(b)

brez neobičajnih vonjev;

(c)

omogočati dobro prezračevanje, razen hladilnic.

4.   Pri maslu intervencijske agencije določijo tehnične standarde predvsem za temperaturo skladiščenja, ki mora biti enaka ali nižja od –15 oC, in sprejmejo vse druge ukrepe, ki so nujni za zagotovitev ustreznega hranjenja masla.

5.   V primeru proizvodov v sektorju govejega in telečjega mesa, v nadaljnjem besedilu: goveje meso, skladišča izberejo države članice, da bi zagotovile učinkovitost intervencijskih ukrepov. Zmogljivosti teh skladišč morajo dopuščati:

(a)

prevzem mesa s kostmi;

(b)

zamrzovanje vsega mesa brez nadaljnje obdelave;

(c)

najmanj trimesečno skladiščenje takšnega mesa v tehnično zadovoljivih pogojih.

Za meso s kostmi, ki je namenjeno za izkoščevanje, so lahko izbrana le tista skladišča, v katerih obrati za razrez in hladilnice niso povezani s klavnico in/ali z uspešnim ponudnikom, in kadar vodenje, upravljanje in zaposlovanje poteka neodvisno od klavnice in/ali uspešnega ponudnika. Kadar pa pride do praktičnih težav pri izpolnjevanju teh zahtev v predelovalni verigi, se lahko države članice odločijo za odstopanje od teh zahtev, če pri sprejetju poostrijo nadzor v skladu z delom III(5) Priloge III

Razen pri posebnih odstopanjih, določenih s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, morajo biti hladilnice v državi članici, ki ima pristojnost nad intervencijsko agencijo, sposobne skladiščiti vse izkoščeno goveje meso, ki ga je dodelila intervencijska agencija, v tehnično zadovoljivih pogojih najmanj tri mesece.

POGLAVJE II

Dostop do javne intervencije

Člen 4

Upravičenost subjektov

1.   Vsak subjekt, ki je ustanovljen in registriran v Skupnosti za namene DDV, lahko predloži ponudbo v skladu s shemo javnih intervencij.

Za namene odkupa žit in riža zadostuje vpis v register kmetijskih gospodarstev, če gospodarski subjekt ni registriran za DDV.

2.   Pri odkupu govejega mesa lahko ponudbe predložijo samo naslednji gospodarski subjekti:

(a)

klavnice za govedo, registrirane ali pooblaščene v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004 (13), ne glede na njihov pravni položaj, ter

(b)

trgovci z živino ali mesom, ki se na lastno odgovornost zavežejo, da izvajajo tudi klanje.

3.   Za maslo in posneto mleko v prahu so odobrena podjetja iz člena 10(1)(e) in (f) Uredbe (ES) št. 1234/2007 upravičena samo, če izpolnjujejo pogoje iz dela III Priloge IV in dela III Priloge V.

Člen 5

Postopek predložitve ponudb

1.   Za ponudbe, predložene v skladu s to uredbo, se uporablja metoda, ki jo da gospodarskim subjektom na voljo zadevna država članica.

2.   Intervencijske agencije lahko zahtevajo, da se pri ponudbah v elektronski obliki uporabi napreden elektronski podpis v smislu člena 2(2) Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) ali elektronski podpis, ki daje funkcionalno enaka zagotovila kot podpis, z uporabo enakih pravil in pogojev, ki jih izvaja Komisija v skladu s svojimi določbami o elektronskih in digitalnih dokumentih iz Sklepa 2004/563/ES, Euratom (15), in njegovih izvedbenih pravilih.

NASLOV II

POSTOPEK ODKUPA

Člen 6

Vrsta postopka za odkup

1.   Odkup proizvodov, navedenih v členu 10(1)(a), (b), (d), (e) in (f) Uredbe (ES) št. 1234/2007, se opravi bodisi z odkupom po fiksni ceni ali na podlagi razpisnega postopka v skladu s členi 12, 13 in 18 navedene uredbe.

2.   Ponudbe za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu se lahko predložijo v skladu z določbami iz tega naslova med intervencijskimi obdobji, ki so določena v členu 11 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

POGLAVJE I

Splošna pravila

Oddelek I

Skupni pogoji za odkup

Člen 7

Upravičenost proizvodov

1.   Da so proizvodi upravičeni do javne intervencije, morajo izpolnjevati zahteve iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 in biti morajo zdravi, čisti in primerne kakovosti za prodajo.

Predvsem morajo izpolnjevati zahteve iz te uredbe:

za žita: v delih I, II in III Priloge I,

za riž: v delih I in III Priloge II,

za goveje meso: v delih I, III, V in VI Priloge III,

za maslo: v členu 28 in delih I in IV Priloge IV,

za posneto mleko v prahu: v členu 28 in delih I, IV in V Priloge V.

2.   Za opredelitev upravičenosti proizvodov se opravijo preskusi v skladu z metodami, opredeljenimi v:

za žita: v delih IV do VIII in delu XII Priloge I,

za riž: v delu VI Priloge II,

za goveje meso: v delu III Priloge III,

za maslo: v delu IV Priloge IV,

za posneto mleko v prahu: v delu IV Priloge V.

Člen 8

Najmanjše količine ponujenih proizvodov

1.   Najmanjše količine, ponujene v odkup, so naslednje:

(a)

za navadno pšenico, ječmen, koruzo in sirek: 80 ton;

(b)

za durum pšenico: 10 ton;

(c)

za riž: 20 ton;

(d)

za goveje meso: 10 ton;

(e)

za maslo: 20 ton;

(f)

za posneto mleko v prahu: 20 ton.

2.   Za odkupovanje proizvodov po fiksni ceni lahko država članica zahteva možnost uporabe najmanjših količin, ki so večje od tistih, določenih v prvem pododstavku, če jih upravičujejo pogoji in postopki prodaje na debelo ali okoljska pravila, veljavna v državi članici.

Člen 9

Varnost

Ob predložitvi ponudbe za odkup proizvodov je treba v skladu z Uredbo (ES) št. 2220/85 položiti naslednjo varščino v korist intervencijske agencije, kateri je ponudba predložena:

(a)

za žita: 20 EUR/tono;

(b)

za neoluščeni riž: 30 EUR/tono;

(c)

za goveje meso: 300 EUR/tono;

(d)

za maslo: 50 EUR/tono;

(e)

za posneto mleko v prahu: 50 EUR/tono.

Člen 10

Pogoji za predložitev in sprejemljivost ponudb

1.   Da bi bila ponudba sprejemljiva za intervencijsko agencijo, mora biti predložena v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se ponudba vloži, in mora vključevati:

(a)

obrazec, ki ga da na voljo država članica in vsebuje najmanj naslednje podatke:

(i)

ime ponudnika, njegov naslov in registrsko številko DDV v državi članici, kjer ponudnik opravlja svojo glavno dejavnost, oziroma, če to ni mogoče, registrsko številko kmetijskega gospodarstva ponudnika;

(ii)

za žita in riž ponujeni proizvod z ustrezno oznako KN in za riž navedbo vrste in sorte;

(iii)

razen za goveje meso, kraj, kjer se proizvod ob predložitvi ponudbe skladišči;

(iv)

za žita in riž, odobreno skladišče intervencijskega centra, za katerega ponudba velja, po najnižjih stroških ob upoštevanju člena 29; to skladišče ni skladišče, kjer se proizvod ob predložitvi ponudbe skladišči;

(v)

leto spravila pridelka in območje ali območja proizvodnje v Skupnosti za žita in riž;

(vi)

datum proizvodnje za maslo in posneto mleko v prahu;

(vii)

ponujeno količino z upoštevanjem omejitev iz člena 8;

(viii)

za žita in riž, glavne značilnosti ponujenega proizvoda;

(ix)

za maslo in posneto mleko v prahu, ime in številko dovoljenja podjetij.

(b)

naslednje priložene dokumente:

(i)

dokazilo, da je varščino iz člena 9 položil ponudnik,

(ii)

za žita in riž, izjavo ponudnika, da je ponujena količina dejansko v skladišču iz točke (a)(iii) tega odstavka,

(iii)

za žita in riž, izjavo ponudnika, da imajo proizvodi poreklo iz Skupnosti in da se ponudba nanaša na homogeno serijo, ki mora pri rižu vsebovati neoluščeni riž enake sorte, ter

(iv)

za žita in riž, izjavo, v kateri je navedeno, ali je bila izvedena obdelava proizvoda po žetvi, ime uporabljenega proizvoda, da je bil uporabljen v skladu s navodili za uporabo in da je proizvod odobren v skladu z Direktivo Sveta 91/414/EGS (16).

2.   Kljub odstavku 1(a)(iv) tega člena lahko ponudnik z obrazcem iz člena 1(a) zahteva, da se proizvod prevzame v skladišču, v katerem je skladiščen ob predložitvi ponudbe, če skladišče izpolnjuje zahteve iz člena 3 in če je bilo, za žita in riž, odobreno v skladu s členom 2(3).

3.   Če rok za predložitev ponudb sovpada z državnim praznikom, je treba ponudbe predložiti najpozneje zadnji delovni dan pred državnim praznikom.

4.   Za ponudbe, ki se vložijo v soboto, nedeljo ali na državni praznik, se šteje, da jih intervencijska agencija prejme prvi delovni dan po dnevu vložitve.

5.   Ponudbe se po predložitvi ne umaknejo ali spreminjajo.

6.   Intervencijska agencija evidentira sprejemljive ponudbe, dan prejema ponudbe in zadevne količine.

7.   Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz sprejetja ponudbe, niso prenosljive.

Člen 11

Preverjanje ponudb s strani intervencijske agencije

1.   Intervencijske agencije preverijo, ali so ponudbe sprejemljive, na podlagi zahtevanih elementov, kakor so opredeljeni v členu 10(1).

Če ponudba ni sprejemljiva, intervencijska agencija o tem obvesti zadevni gospodarski subjekt v treh delovnih dneh. Če gospodarski subjekt ne prejme teh informacij, se ponudba šteje za nesprejemljivo.

2.   Skladnost dokumentov iz člena 10(1)(b)(ii), (iii) in (iv) se lahko preveri potem, ko je intervencijska agencija potrdila, da so ponudbe sprejemljive, po potrebi ob pomoči intervencijske agencije, pristojne za skladišče, ki ga navede ponudnik, v skladu s členom 32(3).

Oddelek II

Posebni pogoji za odkup po fiksni ceni

Člen 12

Postopek odkupa proizvodov po fiksni ceni

1.   Odkup navadne pšenice, masla in posnetega mleka v prahu po fiksni ceni, kakor je navedeno v členu 18(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, poteka v skladu z določbami iz oddelka I in tega oddelka.

2.   Ponudbe se lahko predložijo intervencijski agenciji od začetka obdobij, določenih v členu 11 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 13

Obvestilo Komisiji

1.   Intervencijske agencije obvestijo Komisijo o količinah navadne pšenice, masla in posnetega mleka v prahu, ki so bile v predhodnem tednu ponujene v prodajo, in o informacijah v zvezi s tem.

2.   Uradna obvestila se pošljejo:

(a)

za maslo in posneto mleko v prahu: vsak ponedeljek najpozneje do 14. ure (po bruseljskem času);

(b)

za navadno pšenico: vsako sredo najpozneje do 12. ure (po bruseljskem času) kot del uradnega obvestila iz člena 56(1).

3.   Kadar ponujene količine navadne pšenice, masla in posnetega mleka v prahu dosegajo omejitve, določene v členu 13(1)(a),(c) ali (d) ali členu 18(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007, Komisija obvesti države članice, od katerega dne naprej morajo Komisiji pošiljati podatke o količinah iz odstavka 1 tega člena, in sicer vsak delovni dan do 14. ure (po bruseljskem času), o količinah navadne pšenice, masla in posnetega mleka v prahu, ki so bile predhodni delovni dan ponujene za intervencijo.

4.   Uradna obvestila ne vsebujejo podatkov iz člena 10(1)(a)(i) in člena 10(1)(a)(ix).

5.   Uradna obvestila se izvedejo v skladu s členom 58.

Člen 14

Ukrepi za upoštevanje intervencijskih omejitev

1.   Zaradi skladnosti z omejitvami iz člena 13(1) (a), (c) in (d) in člena 18(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 Komisija sprejme odločitev brez pomoči Odbora iz člena 195(1) navedene uredbe:

(a)

za prekinitev intervencije odkupa po fiksni ceni;

(b)

o določitvi koeficienta dodelitve, ki se nanaša na skupno količino ponudb posameznega ponudnika, prejetih na določen dan in sporočenih Komisiji, kadar bi bila zaradi sprejetja celotne količine, ponujene na ta dan, presežena največja količina;

(c)

kadar je primerno, za zavrnitev odprtih ponudb, predloženih intervencijskim agencijam držav članic.

Komisija sprejme odločitev v dveh delovnih dneh po prejetju obvestila iz člena 13(1) in v petih delovnih dneh po prejetju obvestila iz člena 13(3).

2.   Za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu se lahko ponudnik, za katerega se uporablja koeficient dodelitve iz točke (b) prvega odstavka, odloči, da umakne svojo ponudbo v petih delovnih dneh od datuma začetka veljavnosti uredbe, ki določa koeficient dodelitve.

Oddelek III

Posebni pogoji za odkup na podlagi razpisnega postopka

Člen 15

Postopek za odkup proizvodov na podlagi razpisnega postopka

Odkup proizvodov iz člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se izvede v skladu z določbami iz oddelka I in tega oddelka.

Člen 16

Razpisni postopek

1.   Razpisni postopek za odkup proizvodov se lahko začne v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 s sprejetjem uredbe (v nadaljnjem besedilu: uredba o začetku razpisnega postopka).

2.   Komisija brez pomoči Odbora iz člena 195(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 začne:

(a)

razpisni postopek za odkup navadne pšenice za zneske, ki presegajo največjo ponujeno količino 3 milijonov ton;

(b)

razpisni postopek za odkup govejega mesa po kategoriji, državah članicah ali regijah držav članic na podlagi zadnjih dveh zabeleženih tedenskih tržnih cen v skladu s členoma 12(1)(c) in 18(3)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.   Uredba o začetku razpisnega postopka vsebuje zlasti naslednje podatke:

(a)

proizvode z ustrezno oznako KN, za žita in riž, z navedbo vrste in sorte riža;

(b)

zadevno obdobje (razpisno obdobje) in, če je potrebno, različna podobdobja, v katerih se lahko predložijo ponudbe.

4.   V skladu z drugim pododstavkom člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se lahko v posebnih okoliščinah odpre omejen razpisni postopek v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007. V tem primeru Uredba velja za določeno državo članico ali regijo države članice, za katero poteka razpisni postopek.

5.   Pri rižu se lahko razpisni postopek omeji na eno ali več vrst riža, kakor je opredeljeno v delu I, I.2 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1234/2007 („okroglozrnati riž“, „srednjezrnati riž“, „dolgozrnati riž A“ ali „dolgozrnati riž B“).

6.   Za namene členov 12(1)(c) in 18(3)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

pri povprečni tržni ceni v upravičeni kategoriji v zadevni državi članici ali njeni regiji se upoštevajo cene za kakovosti U, R in O, ki so izražene v kakovosti R3, z uporabo koeficientov, določenih v delu II Priloge III k tej uredbi, v zadevni državi članici ali njeni intervencijski regiji;

(b)

povprečne tržne cene se zabeležijo v skladu s pogoji in glede na kakovosti, določene v Uredbi Komisije (ES) št. 1249/2008 (17);

(c)

povprečna tržna cena v upravičeni kategoriji v zadevni državi članici ali njeni regiji je povprečna tržna cena za vse kakovosti iz točke (b), ponderirana z deležem, ki predstavlja celoten zakol v tej državi članici ali regiji.

Združeno kraljestvo obsega dve intervencijski regiji:

regijo I: Veliko Britanijo,

regijo II: Severno Irsko.

7.   Za namene odstavkov 2 in 6 tega člena pristojni organ države članice sporoči Komisiji povprečne tržne cene v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1249/2008 in členom 58 te uredbe.

Člen 17

Predložitev in sprejemljivost ponudb

1.   Poleg splošnih pogojev iz člena 10 je ponudba sprejemljiva, če navaja predlagano ceno v evrih na mersko enoto, zaokroženo na največ dve decimalni mesti, brez DDV.

Pri žitih in rižu mora predlagana cena na tono proizvodov ustrezati ceni za minimalno kakovost za žita oziroma ceni za standardno kakovost za riž, dostavljen v skladišče, ki ga navede ponudnik, in ne raztovorjen.

V primeru masla in posnetega mleka v prahu predlagana cena ustreza ceni za 100 kg proizvodov, dostavljenih do nakladalne rampe skladišča, ki ga določi intervencijska agencija v skladu s členoma 25 in 30(1).

Pri govejem mesu mora biti v ponudbah navedena cena, izražena v skladu s členom 16(5)(a) in drugim pododstavkom člena 19(2) za 100 kg proizvoda kakovosti R3.

2.   Brez poseganja v člen 20(1) te uredbe lahko razpisna cena za žita, riž, goveje meso in posneto mleko v prahu znaša največ toliko kot referenčna cena, določena v členu 8 Uredbe (ES) št. 1234/2007, za maslo pa v višini do 90 % referenčne cene, kot je določena v členu 18(3) navedene uredbe.

Člen 18

Obveščanje Komisije o ponudbah

1.   Intervencijske agencije obvestijo Komisijo o vseh sprejemljivih ponudbah v rokih, ki jih določa uredba o začetku razpisnega postopka, skupaj z zadevnimi podatki.

2.   Uradna obvestila ne vsebujejo podatkov iz člena 10(1)(a)(i) in člena 10(1)(a)(ix).

3.   Intervencijske agencije obvestijo Komisijo o ničnih zahtevkih v rokih iz odstavka 1.

4.   Uradna obvestila se izvedejo v skladu s členom 58.

Člen 19

Odločitve na podlagi ponudb

1.   Na podlagi ponudb, ki so priglašene v skladu s členom 18, Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi najvišjo odkupno ceno oziroma se odloči, da najvišje odkupne cene ne bo določila.

2.   Pri govejem mesu:

(a)

je najvišja odkupna cena za kakovost R3 določena za kategorijo;

(b)

se za posamezno državo članico ali njeno regijo lahko določi drugačna odkupna cena, ki upošteva zabeležene povprečne tržne cene, z uporabo člena 12(1)(c) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Kadar so poleg kakovosti R3 prevzete tudi druge kakovosti, se cena, izplačana uspešnim ponudnikom, prilagodi z uporabo koeficienta za odkupljeno kakovost, kakor je določeno v delu II Priloge III.

3.   Odločitve o javni intervenciji iz odstavkov 1 in 2 se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 20

Posamezne odločitve o ponudbah

1.   Kadar je bila na podlagi člena 19(1) določena najvišja odkupna cena, intervencijske agencije sprejmejo ponudbe, ki so enake ali nižje od najvišjega zneska. Vse druge ponudbe se zavrnejo.

2.   Kadar najvišja odkupna cena ni bila določena, se vse ponudbe zavrnejo.

Intervencijske agencije ne sprejmejo ponudb, ki niso bile priglašene v skladu s členom 18.

3.   Intervencijske agencije sprejmejo odločitve iz odstavkov 1 in 2 tega člena po objavi odločbe Komisije o javni intervenciji iz člena 19(3) in obvestijo ponudnike o rezultatu njihovega sodelovanja v treh delovnih dneh po začetku veljavnosti.

Člen 21

Posebna merila v sektorju govejega mesa

1.   Za goveje meso se ponudbe ne obravnavajo, če je v vsaki državi članici ali njeni regiji ponujena cena višja od zabeležene povprečne tržne cene za kategorijo, preračunana v kakovost R3 z uporabo koeficientov, določenih v delu II Priloge III, s prištetimi 10 EUR na 100 kg mase trupa.

2.   Ponudbe se brez poseganja v odstavek 1 zavrnejo, če je ponujena cena višja od najvišje odkupne cene, kakor je navedena v prvem pododstavku člena 19(2) za zadevno razpisno podobdobje.

3.   Kadar je odobrena odkupna cena ponudbe višja od povprečne tržne cene iz odstavka 1, se odobrena cena prilagodi tako, da jo pomnožimo s koeficientom, ki ga dobimo z uporabo formule A iz dela VII Priloge III. Vendar ta koeficient ne sme:

(a)

biti večji od 1;

(b)

povzročiti znižanja odobrene cene, ki je višja od razlike med to ceno in povprečno tržno ceno.

Kadar ima država članica zanesljive podatke in primerne načine za preverjanje, se lahko odloči, da bo z uporabo formule B iz dela VII Priloge III izračunala koeficient za vsakega ponudnika.

Člen 22

Omejitev odkupa za goveje meso

Kadar je količina govejega mesa, ponujenega intervencijskim agencijam, večja od količine, ki jo lahko takoj prevzamejo, lahko omejijo odkup na količine, ki jih lahko prevzamejo na svojem ozemlju ali v eni od intervencijskih regij, kakor to določa drugi pododstavek člena 16(5).

Države članice v primeru takšnih omejitev vsem zainteresiranim strankam zagotavljajo enakost dostopa.

POGLAVJE II

Osnovne zahteve in sprostitev ali zaseg varščin

Člen 23

Osnovne zahteve

Naslednje pomeni osnovne zahteve skladno s členom 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85:

(a)

ohranjanje ponudbe;

(b)

dostava proizvodov do skladišča, ki ga imenujejo intervencijske agencije v roku iz naloga za dobavo v skladu s členom 25;

(c)

skladnost z zahtevami iz člena 7;

(d)

za žita in riž, prisotnost proizvodov v skladišču, ki je bilo navedeno ob predložitvi ponudbe.

Člen 24

Sprostitev in zaseg varščine

1.   Varščina iz člena 9 se sprosti takoj, ko ponudnik dobavi količino, navedeno v nalogu za dobavo, v skladu s členom 25 v roku iz naloga za dobavo, in ko je ugotovljeno, da so izpolnjene zahteve iz člena 7.

2.   Kadar proizvodi ne izpolnjujejo zahtev iz člena 7, se zavrnejo, pri čemer se zaseže varščina za zavrnjene količine.

3.   Razen v primerih višje sile se varščina zaseže v sorazmerju z nedobavljenimi količinami, če ponudnik ne dobavi proizvodov v roku iz naloga za dobavo, odkup še nedobavljenih količin pa se prekliče.

4.   Varščine za nesprejemljive ali nesprejete ponudbe se sprostijo.

5.   Za žita in riž se varščina zaseže, če intervencijska agencija ni prejela zadovoljivega dokazila, da so bile ponujene ali razpisane količine prisotne v skladišču, kakor to določa člen 10(1)(b)(ii).

Za namene prvega pododstavka intervencijska agencija preverja količine, prisotne v skladiščnih prostorih tako, da smiselno uporablja pravila in pogoje iz Uredbe Komisije (ES) št. 884/2006 glede pregledov fizične prisotnosti skladiščenih proizvodov v okviru postopkov javnega skladiščenja ter zlasti tistih iz dela B(III) Priloge I k navedeni uredbi. Ti pregledi se izvedejo za najmanj 5 % ponudb in 5 % ponujenih količin na podlagi analize tveganja.

6.   Pri žitih in rižu se varščina sprosti v celoti, če razlika ni večja od 5 % in če je dejansko dostavljena in sprejeta količina manjša od dodeljene količine.

7.   Če je pri govejem mesu dejansko dostavljena in sprejeta količina manjša od dodeljene količine, se varščina:

(a)

sprosti v celoti, kadar razlika ni večja od 5 % ali 175 kg;

(b)

razen v primeru višje sile, zaseže:

(i)

delno skladno s količino, ki ni bila dostavljena ali sprejeta, kadar razlika ni večja od 15 %;

(ii)

popolnoma, v drugih primerih, skladno s členom 29 Uredbe (EGS) št. 2220/85.

8.   Varščina se sprosti v primeru uporabe člena 14(2).

POGLAVJE III

Skupna pravila za dobave

Oddelek I

Oddaja

Člen 25

Dobave in nalogi za dobavo

Intervencijska agencija, potem ko preveri sprejemljivost ponudbe iz člena 11(1) in obvesti ponudnike v skladu s členom 20(3), izda nalog za dobavo brez poseganja v ukrepe, sprejete v skladu s členoma 14(1) in 19(1). Nalog za dobavo mora biti datiran in oštevilčen ter mora navajati:

(a)

količino, ki mora biti dostavljena;

(b)

končni rok za dobavo proizvodov;

(c)

skladišče, kamor se proizvodi dostavijo;

(d)

odobreno ceno za ponudbo.

Nalogi za dobavo se ne izdajo za količine, ki niso bile priglašene Komisiji v skladu s členoma 13(1) in 18(1).

Člen 26

Posebne določbe za dobavo žit in riža

1.   Če žit in riža ni mogoče dostaviti v skladišče intervencijskega centra, ki ga navede ponudnik iz člena 10(1)(a)(iv), intervencijska agencija imenuje drugo skladišče v okviru istega intervencijskega centra ali skladišče drugega odobrenega intervencijskega centra, kamor se mora opraviti dostava po najnižjih stroških.

2.   Dostava v skladišče se izvede najpozneje do konca tretjega meseca po datumu izdaje naloga za dobavo iz člena 25, v vsakem primeru pa najpozneje do 30. junija za žita in do 31. avgusta za riž.

Vendar se v primerih, navedenih v členu 35(2), žita dobavijo najpozneje do 31. avgusta, riž pa 31. oktobra.

3.   Dobavljena količina se stehta v prisotnosti ponudnika in predstavnika intervencijske agencije, ki je od ponudnika neodvisen.

Predstavnik intervencijske agencije je lahko tudi skladiščnik. V tem primeru intervencijska agencija v 30 dneh od datuma prevzema iz člena 31(1) sama opravi inšpekcijski pregled, ki zajema vsaj volumetrični pregled; razlika med količino, ugotovljeno s tehtanjem, in količino, ocenjeno na podlagi volumetrične metode, ne sme presegati 5 %.

Če toleranca ni presežena, nosi skladiščnik vse stroške v zvezi z ugotovljeno razliko med kasnejšim preverjanjem teže in težo, ki je bila knjižena ob prevzemu žita ali riža.

Če je toleranca presežena, je potrebno žito ali riž takoj stehtati. Stroške tehtanja nosi skladiščnik, če je teža nižja od knjižene, oziroma država članica, če je teža višja.

Člen 27

Posebne določbe za dobavo govejega mesa

1.   Stroške razkladanja nosi uspešni ponudnik.

2.   Uspešni ponudniki dostavijo proizvode najpozneje 17 dni po prvem delovnem dnevu po objavi uredbe o določitvi najvišje odkupne cene.

Glede na dodeljene količine pa lahko intervencijska agencija podaljša to obdobje za en teden. Dostava se lahko razdeli na več kot eno pošiljko.

3.   Posebne zahteve za dobavo govejega mesa so določene v delu III Priloge III.

Člen 28

Posebne določbe za dobavo masla in posnetega mleka v prahu

1.   Maslo je treba pakirati in dobavljati v kockah, ki tehtajo vsaj 25 kg čiste teže, poleg tega mora izpolnjevati zahteve iz dela IV Priloge IV. Maslo se pakira v nov, močen material tako, da se zagotovi, da je maslo med prevozom, vnosom v skladišče, skladiščenjem in izskladiščenjem zaščiteno. Na embalaži so navedeni vsaj naslednji podatki, po potrebi v šifrah:

(a)

številka odobritve, ki določa proizvajalca in državo članico proizvajalko;

(b)

datum proizvodnje;

(c)

datum uskladiščenja;

(d)

številka proizvodne serije in številka embalaže; številko embalaže lahko nadomesti številka palete, ki je označena na paleti;

(e)

besedi „sladka smetana“, če ima vodna faza masla ustrezno vrednost pH.

Države članice se lahko izognejo obveznosti navajanja datuma uskladiščenja na embalaži, če se upravnik skladišča obveže, da bo vodil evidenco, v katero se na dan uskladiščenja vnesejo podatki iz prvega pododstavka.

2.   Posneto mleko v prahu se pakira v vrečah neto teže 25 kg, izpolnjujoč zahteve iz delov II in III Priloge V in z naslednjimi podatki, po potrebi v šifrah:

(a)

številko odobritve, ki označuje tovarno in državo članico proizvodnje;

(b)

datumom ali kjer je ustrezno, tednom proizvodnje;

(c)

številko proizvodne serije;

(d)

opisom „posneto mleko v prahu, po postopku razprševanja“.

3.   Uspešen ponudnik mora dostaviti maslo ali posneto mleko v prahu do nakladalne rampe skladišča v 28 dneh od datuma izdaje naloga za dobavo. Dostava je lahko v več pošiljkah.

Posneto mleko v prahu in maslo se dostavita na paletah takšne kakovosti, da so primerne za dolgoročno skladiščenje, ki se zamenjajo za enakovredne palete.

Vse stroške, ki nastanejo pri razkladanju masla ali posnetega mleka v prahu na nakladalni rampi skladišča, krije uspešen ponudnik.

Oddelek II

Stroški prevoza

Člen 29

Stroški prevoza za žita in riž

1.   Stroške prevoza žit in riža do skladišča, ki so po navedbah ponudnika najnižji stroški v skladu s členom 10(1)(a)(iv), krije ponudnik, če je razdalja prevoza enaka ali manjša od 100 km. Če se ta razdalja preseže, stroške prevoza nad 100 km krije intervencijska agencija.

2.   Če intervencijska agencija v skladu s členom 26(1) spremeni skladišče, ki ga navede ponudnik, dodatne stroške prevoza, ob upoštevanju omejitve 20 km, krije intervencijska agencija. Prav tako stroške prevoza nad 100 km še vedno v celoti krije intervencijska agencija. Ta odstavek se ne uporablja v primeru uporabe člena 31(2).

3.   Stroške iz odstavkov 1 in 2, ki jih krije intervencijska agencija, Komisija povrne na podlagi nepavšalnega zneska v skladu s členom 4(1)(c) Uredbe (ES) št. 884/2006.

4.   Stroške prevoza, ki so vključeni v zamenjavo proizvodov iz člena 35(2), krije izključno ponudnik.

Člen 30

Stroški prevoza masla in posnetega mleka v prahu

1.   Intervencijska agencija izbere razpoložljivo skladišče, ki je najbližje kraju, kjer se skladiščita maslo ali posneto mleko v prahu.

Vendar lahko intervencijska agencija izbere drugo skladišče, oddaljeno do 350 km, če izbira takega skladišča ne pomeni dodatnih stroškov skladiščenja.

Intervencijska agencija lahko izbere skladišče, ki se nahaja dlje od te razdalje, če so nastali izdatki, vključno s stroški skladiščenja in prevoza, nižji. V tem primeru intervencijska agencija o tej izbiri nemudoma obvesti Komisijo.

2.   Če se intervencijska agencija, ki odkupuje maslo ali posneto mleko v prahu, nahaja v državi članici, ki ni država članica, na ozemlju katere je ponujeno maslo ali posneto mleko v prahu skladiščeno, se pri izračunavanju največje razdalje iz odstavka 1 ne upošteva razdalje med skladiščem ponudnika in mejo države članice pristojnega nabavnega organa.

3.   Dodatne stroške prevoza za razdalje, ki presegajo največjo razdaljo iz odstavka 1, krije plačilna agencija v višini 0,05 EUR na tono in na kilometer za posneto mleko v prahu ter v višini 0,065 EUR za maslo. Intervencijska agencija krije dodatne stroške le, če temperatura masla ob prihodu v hladilnico ne presega 6 oC.

POGLAVJE IV

Prevzem, začetne kontrole in vzorčenje

Člen 31

Pogojni prevzem

1.   Pogojni prevzem se izvede:

(a)

za žita, riž, maslo in posneto mleko v prahu na dan, ko je bila celotna količina sprejeta v imenovano skladišče, vendar ne prej kakor dan po izdaji naloga za dobavo;

(b)

za vsako pošiljko govejega mesa iz točke 27 na dan vstopa na točko tehtanja v obratu za razrez intervencijskega skladišča.

2.   Intervencijska agencija se lahko odloči, da se prevzem žita, riža, masla ali posnetega mleka v prahu izvede v skladišču, v katerem so proizvodi ob predložitvi ponudbe, pod pogojem, da skladišče izpolnjuje zahteve iz člena 3 ter da je bil v zvezi z žiti in rižem potrjen v skladu s členom 2(3). V tem primeru se pogojni prevzem izvede na dan po izdaji naloga za dobavo.

3.   Proizvode prevzame intervencijska agencija ali njen predstavnik, ki mora biti oseba, neodvisna od ponudnika.

Člen 32

Nadzorni ukrepi

1.   Brez poseganja v preglede, ki jih ta uredba predpisuje za prevzem proizvodov, se pregledi intervencijskih zalog izvajajo v skladu s pogoji, določenimi v členu 2 Uredbe (ES) št. 884/2006.

2.   Pri žitih so države članice, kadar se predvideni pregledi izvajajo na podlagi analize tveganja iz tretjega pododstavka dela I Priloge I k tej uredbi, odgovorne za finančne posledice v primeru neupoštevanja najvišje dopustne vrednosti onesnaževalcev v skladu s pravili iz člena 2 Uredbe (ES) št. 884/2006.

Če pa zadevna država članica v primeru ohratoksina A in alfatoksina lahko predloži Komisiji zadovoljiv dokaz o izpolnjevanju standardov ob začetku skladiščenja in o upoštevanju običajnih pogojev skladiščenja kot tudi drugih obveznosti skladiščnika, se finančna odgovornost prenese na proračun Skupnosti.

3.   Za žita in riž, kadar se skladišče, navedeno v skladu s členom 10(1)(a)(iii), nahaja v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bila predložena ponudba, in se intervencijska agencija, ki je to ponudbo prejela, odloči, da bo opravila pregled na kraju samem z namenom, da preveri dejansko prisotnost proizvodov, mora ta agencija poslati zahtevek za pregled in kopijo ponudbe intervencijski agenciji, pristojni za navedeno skladišče. Pregled na kraju samem se opravi v roku, ki ga določi intervencijska agencija, ki je prejela ponudbo.

4.   Določbe v zvezi s pregledi iz prilog k tej uredbi se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, zlasti kadar bi bil lahko položaj na trgu zaradi onesnaževalcev močno moten ali kadar je zaradi stopnje radioaktivne kontaminacije proizvoda potrebno posebno spremljanje.

5.   Ponudnik nosi stroške, ki se nanašajo na preskuse, izvedene za žita v skladu z metodologijo iz dela XII Priloge I:

(i)

določanje vsebnosti tanina pri sirku;

(ii)

test aktivnosti škroba (Hagbergov test);

(iii)

določanje vsebnosti beljakovin pri navadni pšenici in durum pšenici;

(iv)

test za določanje sedimentacije;

(v)

test primernosti za strojno obdelavo;

(vi)

analize onesnaževalcev.

6.   V primeru spora glede rezultatov ponudnik nosi stroške, povezane s ponovno izvedbo zadevnih preskusov, le, če izgubi spor.

Člen 33

Posebne določbe za prevzem žit in riža v skladišču, ki ga opravi skladiščnik

1.   Če se prevzem žit in riža izvede v skladišču, v katerem so proizvodi ob predložitvi ponudbe, se prevzeta količina določi na podlagi evidence blaga, ki mora izpolnjevati strokovne zahteve, ki omogočajo zagotovitev skladnosti z zakonodajo Skupnosti, zlasti Prilogo II k Uredbi (ES) št. 884/2006, ter pod pogojem, da:

(a)

evidence blaga vključujejo podatke o:

(i)

teži, zabeleženi ob tehtanju, izvedenem v obdobju največ 10 mesecev pred prevzemom;

(ii)

kakovostnih fizičnih lastnostih ob tehtanju in predvsem vsebnosti vlage;

(iii)

presiliranju, če se je izvedlo, ter izvedenih postopkih obdelave;

(b)

skladiščnik izjavi, da je ponujena serija v vseh pogledih v skladu s podatki iz evidence blaga;

(c)

so kakovostne značilnosti, ugotovljene ob tehtanju, enake kot pri reprezentativnem vzorcu, sestavljenem iz vzorcev, ki jih vzame intervencijska agencija ali njen predstavnik, in sicer po en vzorec na 60 ton.

2.   Če se odstavek 1 uporablja, je teža, ki se zabeleži, v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 884/2006, tista, ki se vnese v evidence blaga, in po potrebi prilagodi zaradi upoštevanja razlik med vsebnostjo vlage in/ali odstotkom drugih nečistoč (črnih primesi), ki se zabeležijo ob tehtanju, in tistimi, določenimi na podlagi reprezentativnega vzorca. Razlika med odstotki drugih nečistoč se lahko upošteva le za zmanjšanje teže, ki se vnese v evidence blaga.

Intervencijska agencija v 45 dneh od datuma prevzema opravi nadaljnji volumetrični pregled. Razlika med količino, ugotovljeno s tehtanjem, in količino, ocenjeno na podlagi volumetrične metode, ne sme presegati 5 %.

Če toleranca ni presežena, nosi skladiščnik vse stroške v zvezi z ugotovljeno razliko med poznejšim preverjanjem teže in težo, ki je bila knjižena ob prevzemu.

Če je toleranca presežena, je treba žito ali riž takoj stehtati. Stroške tehtanja nosi skladiščnik, če je določena teža manjša od zabeležene, ali Evropski kmetijski jamstveni sklad, če je večja, pri čemer se upoštevajo dovoljena odstopanja iz odstavka 1 Priloge XI k Uredbi (ES) št. 884/2006.

Člen 34

Zapisnik o prevzemu

1.   Zapisnik o prevzemu izda intervencijska agencija, ko pregledi in analize pokažejo, da so zahteve iz člena 7 izpolnjene, in sicer najpozneje 60 dni po roku za dobavo proizvodov iz člena 25(b). V zapisniku morajo biti navedeni:

(a)

datum preverjanja količine in minimalnih zahtevanih značilnosti;

(b)

dobavljena teža in pri rižu sorto;

(c)

število odvzetih vzorcev, ki sestavljajo reprezentativni vzorec za žita in riž;

(d)

značilnosti proizvodov, ki izhajajo iz analiz;

(e)

agencija, ki je odgovorna za analize in rezultate;

(f)

datum pogojnega prevzema iz člena 31(1);

(g)

po potrebi, za žita in riž, neprevzete količine. V tem primeru se o tem obvesti ponudnika.

2.   Zapisnik se opremi z datumom in pošlje ponudniku in skladiščniku.

Vendar se ta zapisnik lahko registrira v računovodski sistem intervencijske agencije in pošlje po elektronski poti.

Člen 35

Obveznosti ponudnika

1.   Kadar pregledi pokažejo, da proizvodi ne izpolnjujejo zahtev, opredeljenih v členu 7, mora ponudnik:

(a)

na lastne stroške vzeti nazaj zadevne proizvode;

(b)

plačati povezane stroške, nastale od datuma vnosa proizvodov v skladišče do datuma njihove odpreme iz skladišča.

Stroški, ki jih mora ponudnik plačati, se določijo na podlagi standardnih zneskov za stroške vnosa, odstranitve in skladiščenja v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 884/2006.

2.   V primerih, ko na podlagi analiz in pregledov ni dovoljeno, da se ponujena žita in riž sprejmejo za intervencijo, lahko ponudnik nadomesti količino, ki ne izpolnjuje zahtev. V tem primeru lahko intervencijska agencija spremeni rok za dobavo brez poseganja v končni rok za dobavo, določen v členu 26(2).

Člen 36

Poseben pogoj za goveje meso – zahteva za izkoščevanje

Intervencijska agencija poskrbi, da se vse odkupljeno goveje meso izkoščiči v skladu z delom IV Priloge III.

POGLAVJE V

Intervencijska cena, odkupna cena in plačila

Člen 37

Odkupna cena za goveje meso

Odkupna cena za goveje meso je cena fco vhoda tehtalne točke v skladiščnem obratu za razrez.

Člen 38

Intervencijske cene in odkupna cena za žita in riž

1.   Za namene členov 13(3), 18(1) in 18(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je intervencijska cena, ki se upošteva za določitev odkupne fiksne cene v sektorju žit, referenčna cena iz člena 8(1)(a) navedene uredbe.

2.   Za žita in riž je cena, ki se plača, naslednja:

(a)

za ponudnika, v primeru odkupa po fiksni ceni, cena iz odstavka 1;

(b)

za uspešnega ponudnika, v primeru razpisnega postopka, cena, ki jo izračuna intervencijska agencija na podlagi ponujene cene.

V obeh primerih se cena prilagodi, da se upošteva količina proizvodov, v skladu z deli IX, X in XI Priloge I za žita in deloma II in III Priloge II za riž.

3.   Če za žita in riž intervencijska agencija v skladu s členom 31(2) prevzame in uskladišči proizvode v skladišču, kjer se nahajajo v času predložitve ponudbe, se odkupna cena, ki jo je treba plačati, zniža. To znižanje obsega:

(a)

stroške prevoza med dejanskim krajem prevzema, ki ga določi intervencijska agencija, in skladiščem iz člena 10(1)(a)(iv), kamor se proizvodi dostavijo po najnižjih stroških, in

(b)

stroške odpreme iz intervencijskega skladišča.

Stroški iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se ocenijo na podlagi dejanskih cen, zabeleženih v zadevni državi članici.

Člen 39

Plačila

1.   Plačila za prevzete količine v skladu s členom 34 se izvedejo najpozneje 65. dan po datumu prevzema iz člena 31.

2.   Plača se samo dejansko dostavljena in sprejeta količina. Če je dejansko dostavljena in dodeljena količina večja od dodeljene količine, je plačana le dodeljena količina.

NASLOV III

POSTOPEK PRODAJE PROIZVODOV IZ INTERVENCIJE

POGLAVJE I

Razpisni postopek

Člen 40

Začetek razpisnega postopka

1.   Proizvodi, ki so bili prevzeti in so na voljo za prodajo, se prodajo na podlagi razpisnega postopka.

2.   Razpisni postopek se začne v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 s sprejetjem uredbe (v nadaljnjem besedilu: uredba o začetku prodaje).

Prvim rok za oddajo ponudb se določi vsaj šest dni po objavi uredbe o začetku prodaje.

3.   Razpisni postopki se lahko odprejo za ponovno prodajo proizvodov, shranjenih v eni ali več regijah Skupnosti ali države članice.

4.   Uredba o začetku prodaje vsebuje zlasti naslednje podatke:

(a)

za žita in riž ponujene proizvode z ustrezno oznako KN, za riž navedbo vrste in sorte in za goveje meso zadeven opis;

(b)

zadevno obdobje (razpisno obdobje) in različna podobdobja, v katerih se lahko vložijo ponudbe;

Poleg tega lahko navedena uredba vsebuje naslednje podatke:

(a)

skupne količine, ki jih zajema razpisni postopek;

(b)

določbe o stroških prevoza za žita in riž, če je potrebno.

5.   Razpisni postopki so lahko omejeni na predpisane uporabe in/ali namene, predvsem za predelavo žit v etilni alkohol (bioetanol) za uporabo pri proizvodnji goriv v Skupnosti.

Člen 41

Obvestilo o javnem razpisu in ureditve v zvezi z javnim razpisom

1.   Vsaka intervencijska agencija, ki ima intervencijske zaloge, predvidene za prodajo, sestavi obvestilo o javnem razpisu in ga objavi najmanj štiri dni pred prvim datumom za oddajo ponudb.

2.   To obvestilo mora navajati predvsem:

(a)

ime in naslov intervencijske agencije, ki izdaja obvestilo o javnem razpisu;

(b)

sklic na uredbo o začetku prodaje;

(c)

roke za oddajo ponudb za vsak delni razpis;

(d)

kraje skladiščenja, imena in naslove skladiščnikov, količine, ki so na voljo, in

(i)

za žita in riž, razdelitev na posamezne dele, tako da se zagotovi enak dostop do vseh ponudnikov in kakovost vsakega dela;

(ii)

za goveje meso, po proizvodu in hladilnici, datum, ko je bilo goveje meso odkupljeno;

(e)

fazo dostave iz člena 42(1)(e) in, če je potrebno, vrsto pakiranja;

(f)

opremo v skladišču za natovarjanje na prevozna sredstva;

(g)

v primeru razpisa za izvoz žit in riža, ime pristanišča ali izvozno točko, ki se lahko doseže z najmanjšimi stroški prevoza in ima zadostno tehnično opremo za izvoz proizvodov, za katere se izvaja ponudba;

(h)

v obvestilu o javnem razpisu je za maslo navedena, če je potrebno, vrsta masla iz člena 28(1)(e), za katerega je predložena ponudba.

3.   Intervencijska agencija obvestila o javnih razpisih ustrezno objavi na oglasnih deskah na svojem sedežu in na svoji spletni strani ter na spletni strani pristojnega ministrstva.

4.   Intervencijska agencija s potrebnimi ukrepi zainteresiranim strankam omogoča:

(a)

da pred oddajo ponudbe na svoje stroške pregledajo in razen za goveje meso vzamejo in pregledajo vzorce proizvoda za prodajo;

(b)

da preverijo rezultate analiz iz dela XII Priloge I, dela VI Priloge II, dela V Priloge IV in dela VI Priloge V.

5.   Za namene odstavka 2(g) se lahko pristanišči v Reki in Splitu štejeta za izvozni točki.

Člen 42

Predložitev in sprejemljivost ponudb

1.   Ponudba je sprejemljiva, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

navedena sta sklic na uredbo o začetku prodaje in rok za oddajo ponudb za podobdobje;

(b)

navedeni so identifikacijski podatki ponudnika: ime, naslov in registrska številka DDV;

(c)

navedeni so proizvodi z ustreznimi oznakami KN, če je potrebno, za žita in riž in z zadevnim opisom za goveje meso;

(d)

navedena je količina iz ponudbe in prodajne serije za žita in riž;

(e)

navedena je razpisna cena v EUR na mersko enoto, zaokrožena na največ dve decimalni mesti brez DDV, za proizvod, ki se, v primeru žit in riža, naloži na sredstvo prevoza ali se dostavi do nakladalne rampe skladišča v primeru drugih proizvodov;

(f)

nanaša se na vsaj minimalno količino iz člena 43(2) za goveje meso, maslo in posneto mleko v prahu;

(g)

navedeno je skladišče, kjer se proizvod nahaja, in pri mlečnih izdelkih po potrebi tudi nadomestno skladišče;

(h)

predloženo je dokazilo, da je vlagatelj položil varščino iz člena 44;

(i)

vključeni niso nobeni dodatni pogoji ponudnika, razen tistih, ki so določeni v tej uredbi in uredbi o začetku prodaje;

(j)

ponudba je napisana v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se predloži.

2.   Cena iz ponudbe za žita in riž velja za minimalno ali standardno kakovost, ki je opredeljena v delu II Priloge I k tej uredbi v oddelku A Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

V primeru razpisnega postopka za izvoze žit iz dela II Priloge II k Uredbi Komisije (ES) št. 376/2008 (18) so ponudbe sprejemljive le, če jim je priložena vloga za izvozno dovoljenje.

Sprejme se lahko določba, da ponudbe, predložene v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 376/2008 , niso sprejemljive.

Z odstopanjem od člena 22(1) Uredbe (ES) št. 376/2008 se, zaradi določitve njihove veljavnosti, za izvozna dovoljenja, izdana v skladu s to uredbo, šteje, da so bila izdana na dan, ko je določen rok za predložitev ponudb.

3.   V zvezi z govejim mesom, maslom in posnetim mlekom v prahu razpisna cena velja za neto težo. Za goveje meso se neto teža šteje kot razlika med bruto maso, določeno na nakladalni rampi hladilnice, in povprečno težo embalaže, določeno pred uporabo.

Ponudbe za maslo morajo po potrebi navajati vrsto masla iz člena 41(2)(h), za katerega se ponudba predloži.

4.   Za ponudbe, ki se vložijo v soboto, nedeljo ali na državni praznik, se šteje, da jih pristojni organ prejme prvi delovni dan po dnevu vložitve.

5.   Če rok za predložitev ponudb sovpada z državnim praznikom, je treba ponudbe predložiti najpozneje zadnji delovni dan pred državnim praznikom.

6.   Ponudbe se po predložitvi ne umaknejo ali spreminjajo.

Člen 43

Količina na ponudbo

1.   Za žita in riž se ponudba predloži za celotno količino dela proizvodov za prodajo, kot je navedeno v javnem razpisu.

2.   Ponudba se predloži za naslednje najmanjše količine:

(a)

2 toni za goveje meso;

(b)

10 ton za maslo ali posneto mleko v prahu.

Če je količina, ki je na voljo v skladišču, manjša od najmanjše količine, ta razpoložljiva količina predstavlja najmanjšo količino.

Člen 44

Varščine

Ob predložitvi ponudbe za prodajo proizvodov je treba v skladu z Uredbo (ES) št. 2220/85 položiti naslednjo varščino v korist intervencijske agencije, kamor je ponudba predložena:

(a)

za riž in žita: 10 EUR/tono;

(b)

za goveje meso, maslo in posneto mleko v prahu: 60 EUR/tono.

Člen 45

Obveščanje Komisije o ponudbah

1.   Intervencijske agencije obvestijo Komisijo o vseh sprejemljivih ponudbah v rokih, ki so določeni v uredbi o začetku prodaje.

2.   Uradna obvestila ne vsebujejo podatkov iz člena 42(1)(b).

3.   Intervencijske agencije obvestijo Komisijo o ničnih zahtevkih v rokih iz odstavka 1.

4.   Uradna obvestila se izvedejo v skladu s členom 58.

Člen 46

Odločitev na podlagi ponudb

1.   Na podlagi ponudb, ki so priglašene v skladu s členom 45(1), Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi minimalno prodajno ceno oziroma se odloči, da minimalne prodajne cene ne bo določila.

Za maslo in posneto mleko v prahu se minimalna prodajna cena lahko razlikuje glede na lokacijo proizvodov, danih v prodajo.

2.   Odločitve iz odstavka 1 se objavijo v Uradnem listu Evropske Unije.

Člen 47

Posamezne odločitve o ponudbah

1.   Če minimalna prodajna cena ni bila določena, se vse ponudbe zavrnejo.

2.   Če je bila določena minimalna prodajna cena, intervencijske agencije zavrnejo vse ponudbe, ki so nižje od minimalne prodajne cene.

Intervencijske agencije ne sprejmejo ponudb, ki niso bile priglašene v skladu s členom 45.

3.   Intervencijske agencije sprejmejo odločitev iz odstavkov 1 in 2 po objavi odločbe Komisije iz člena 46(2). Ponudnike obvesti o izidu njihovega sodelovanja v razpisnem postopku v treh delovnih dneh po začetku veljavnosti odločbe Komisije. Uspešne ponudnike obvesti o sprejetih količinah in ceni, ki se plača, prilagojeni za žita in riž z zvišanjem ali znižanjem, ki se določi v skladu z deli XI, X in XI Priloge I ter deloma II in III(2) Priloge II, kadar kakovost proizvoda odstopa od minimalne ali standardne kakovosti.

4.   V primeru izvoza žit, pri čemer vloga za izvozno dovoljenje, ki jo vloži uspešen ponudnik v skladu s členom 42(2), temelji na členu 47 Uredbe (ES) št. 376/2008. Intervencijska agencija razveljavi prodajo količin, za katere ni izdano dovoljenje v skladu z navedenim členom.

5.   Pravice in obveznosti uspešnega ponudnika niso prenosljive.

Člen 48

Posebna pravila za dodelitev mlečnih izdelkov in govejega mesa

1.   Za maslo in posneto mleko v prahu je uspešen ponudnik tisti, ki ponudi najvišjo ceno. Če ni dodeljena celotna razpoložljiva količina, se preostanek dodeli drugim ponudnikom na podlagi ponujenih cen, pri čemer se začne z najvišjo ceno.

2.   Če bi sprejetje ponudbe povzročilo sklenitev pogodb, v katerih bi se presegla količina, ki je na voljo v določenem skladišču, se zadevnemu ponudniku dodeli le količina, ki je na voljo. Vendar lahko intervencijska agencija določi druga skladišča za pokritje količine iz ponudbe pod pogojem, da se ponudnik s tem strinja.

3.   Če bi sprejetje dveh ali več ponudb, ki ponujajo isto ceno za proizvod v določenem skladišču, povzročilo sklenitev pogodb, v katerih bi se presegle količine, ki so na voljo, se razpoložljive količine dodelijo sorazmerno s količinami iz ponudb. Vendar, če takšna dodelitev povzroči dodelitve količin, ki so manjše od količin iz člena 43(2), se dodelitev izvede z žrebanjem serij.

4.   Če je po sprejetju vseh uspešnih ponudb količina, ki ostane v skladišču, manjša od količine iz člena 43(2), intervencijska agencija to preostalo količino ponudi uspešnim ponudnikom, in sicer najprej tistemu, ki je ponudil najvišjo ceno. Uspešni ponudnik ima možnost, da tudi preostalo količino kupi po minimalni prodajni ceni.

5.   Intervencijska agencija dodeli maslo ali posneto mleko v prahu glede na datum začetka skladiščenja, pri čemer začne z najstarejšim proizvodom iz celotne razpoložljive količine v skladišču, ki ga določi ponudnik, ali, odvisno od primera, z najstarejšo količino masla iz sladke ali kisle smetane na voljo v hladilnici, ki jo določi ponudnik.

6.   Zadevne intervencijske agencije najprej prodajo goveje meso, ki je bilo najdlje v skladišču.

Člen 49

Plačila

Pred odpremo proizvoda in v roku iz člena 51(2) uspešni ponudniki intervencijski agenciji plačajo znesek, ki ustreza njihovi ponudbi, za vsako količino, ki jo prevzamejo, kakor jo je intervencijska agencija določila in priglasila v skladu s členom 47(3).

Člen 50

Prodaja s strani držav članic

1.   Država članica, v kateri ni odprt noben razpisni postopek v skladu s členom 40, lahko sama odpre razpisni postopek za prodajo, ko je skupna količina proizvodov, ki je ostala v njenih skladiščih, manjša od naslednjih:

(a)

za posamezna žita: 5 000 ton;

(b)

za riž: 1 000 ton;

(c)

za goveje meso, maslo ali posneto mleko v prahu: 100 ton.

2.   Za razpisni postopek, ki ga odpre država članica v skladu z odstavkom 1, se uporabljata ta naslov, razen členov 40(2), 41(2)(b), 42(1)(a) in (f), 43, 45 in 46(2), ter Naslov IV. Člen 46(1) se smiselno uporablja z odločbo države članice.

3.   Države članice lahko dajejo neposredno v prodajo proizvode, ki se po vizualnem pregledu s strani intervencijske agencije v okviru letnega popisa ali nadzoru ne morejo ponovno zapakirati ali katerih kakovost se je poslabšala, kot določa člen 5(1)(d) in (1)(f) Uredbe (ES) št. 884/2006.

Ta odstavek se uporablja za količine, določene v odstavku 1 tega člena.

4.   Intervencijske agencije vsem zainteresiranim strankam zagotavljajo enakost dostopa.

POGLAVJE II

Odprema iz skladišča

Člen 51

Odpremni nalog

1.   Ko je znesek iz člena 49 plačan, intervencijska agencija izda odpremni nalog z navedbo:

(a)

količine, za katero je bil plačan ustrezni znesek;

(b)

skladišča, v katerem se proizvod skladišči;

(c)

končnega datuma za odpremo proizvoda.

2.   Uspešen ponudnik prevzame proizvod, ki mu je bil dodeljen, v 30 dneh po prejemu obvestila iz člena 47(3).

3.   Intervencijska agencija lahko na zahtevo uspešnega ponudnika odobri daljši rok za odpremo iz skladišča. Razen v primerih višje sile nosi stroške skladiščenja od dneva po tistem, ko je potekel rok za odpremo proizvoda, uspešni ponudnik, če proizvod ni bil odpremljen do roka iz odstavka 2. Poleg tega nosi tveganje, povezano s skladiščenjem.

Člen 52

Odprema masla in posnetega mleka v prahu iz skladišča

1.   V času odpreme intervencijska agencija poskrbi, da sta maslo in posneto mleko v prahu na voljo na paletah na nakladalni rampi skladišča.

2.   Kupec vrne palete z enakovredno kakovostjo intervencijski agenciji ob odpremi iz skladišča.

3.   Stroške natovarjanja in vse stroške razkladanja s palet nosi kupec masla ali posnetega mleka v prahu. Te stroške določi država članica na podlagi pavšalnega zneska in na zahtevo o tem obvesti zainteresirane stranke.

POGLAVJE III

Osnovne zahteve in sprostitev ali zaseg varščin

Člen 53

Osnovne zahteve

Ohranjanje ponudb po roku iz člena 40(4)(b) in plačilo cene v skladu s členom 49 sta osnovni zahtevi v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85.

Člen 54

Sprostitev in zaseg varščine

1.   Za neuspešnega ponudnika se varščina iz člena 44 sprosti takoj po sprejetju odločitve iz členov 46(2) in 50(2).

2.   Za uspešne ponudnike se sprosti varščina za količine, za katere je bila plačana prodajna cena v skladu s členom 49.

3.   Razen v primerih višje sile se zaseže varščina za količine, za katere plačilo ni bilo poravnano v skladu s členom 49, prav tako se prodaja teh neplačanih količin razveljavi.

NASLOV IV

DOLOČBE V ZVEZI Z OBVESTILI

Člen 55

Intervencijske agencije in centri za žita in riž

1.   Za žita in riž države članice sporočijo Komisiji:

(a)

odobrene intervencijske agencije;

(b)

odobrene intervencijske centre;

(c)

odobrena skladišča intervencijskih centrov, in

(d)

najmanjšo količino, potrebno za odkup proizvodov po fiksni ceni, če je drugačna od količin, določenih v členu 8 (1).

2.   Uradna obvestila se izvedejo v skladu s členom 58.

3.   Seznam intervencijskih agencij, seznam intervencijskih centrov in njihovih skladišč ter spremembe seznamov so dane na voljo državam članicam in javnosti z vsemi ustreznimi sredstvi prek informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija, vključno z objavo na internetu.

Člen 56

Tedenska obvestila za žita in riž

1.   Zadevna država mora, ko je intervencija mogoča in do zaključka odkupovanja, za vsako vrsto žita, ki je navedena v členu 10(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007, in za riž najpozneje vsako sredo do 12. ure (po bruseljskem času) za predhodni teden Komisiji sporočiti:

(a)

količine navadne pšenice, ponujene v skladu s členom 13;

(b)

količine, sprejete v ponudbah v skladu s členom 20(1);

(c)

količine, za katere velja člen 24(5);

(d)

količine, za katere se izvede pogojni prevzem v skladu s členom 31(1)(a).

2.   Za vsako vrsto žita, ki je navedena v členu 10(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007, in za riž mora zadevna država članica najpozneje vsako sredo do 12. ure (po bruseljskem času) za predhodni teden Komisiji sporočiti stanje zalog:

(a)

količine, shranjene na začetku tržnega leta;

(b)

kumulativne količine, prevzete od začetka tržnega leta;

(c)

kumulativne količine, ki so zapustile skladišča od začetka tržnega leta, določene po vrsti uporabe ali namembnem kraju, in izgubljene kumulativne količine;

(d)

rezervirane (označene) kumulativne količine, določene po vrsti uporabe ali namembnem kraju;

(e)

količine, ponujene ob koncu tedenskega obdobja poročanja.

3.   Za vsako vrsto žita in kakovost žita, ki se štejejo za pomembne za trg Skupnosti, države članice vsako sredo najpozneje do 12. ure (po bruseljskem času) za predhodni teden Komisiji sporočijo reprezentativne tržne cene na tono, izražene v nacionalni valuti. Te cene se izračunavajo redno, neodvisno in pregledno in se nanašajo predvsem na kakovostne lastnosti, mesto kotacije za vsak proizvod in stopnjo trženja.

4.   Za vsako vrsto riža, ki se šteje za pomembno za trg Skupnosti, države članice vsako sredo najpozneje do 12. ure (po bruseljskem času) za predhodni teden Komisiji sporočijo reprezentativne tržne cene na tono, izražene v nacionalni valuti. Te cene se izračunavajo redno, neodvisno in pregledno in se nanašajo predvsem na proizvodno stopnjo, mesto kotacije za vsak proizvod in stopnjo trženja.

5.   Uradna obvestila se izvedejo v skladu s členom 58.

Člen 57

Mesečna obvestila

1.   Intervencijske agencije, ki imajo intervencijske zaloge, sporočijo Komisiji najpozneje 15. dne v mesecu za predhodni mesec naslednje podatke:

(a)

za žita, ponderirano povprečje rezultatov specifične teže, vsebnosti vlage, odstotka lomljenih zrn in vsebnosti beljakovin, ki se zabeležijo za zaloge vsakega posameznega žita in se prevzamejo, kakor na regionalnih ravneh določa Priloga III Uredbe Sveta (EGS) št. 837/90 (19);

(b)

za maslo in posneto mleko v prahu:

(i)

količine za vsak skladiščeni proizvod ob koncu zadevnega meseca ter količine, ki se sprejmejo v skladišče in so odpremljene iz njega v tem mesecu;

(ii)

razvrstitev količin posameznih proizvodov, odpremljenih iz skladišča v zadevnem mesecu, v skladu s predpisi, ki jih urejajo;

(iii)

razvrstitev skladiščenih količin po starosti ob koncu zadevnega meseca;

(c)

za goveje meso:

(i)

količine za vsak skladiščeni proizvod ob koncu zadevnega meseca ter količine, ki se sprejmejo v skladišče in so odpremljene iz njega v tem mesecu;

(ii)

razvrstitev količin posameznih proizvodov, odpremljenih iz skladišča v zadevnem mesecu, v skladu s predpisi, ki jih urejajo;

(iii)

količine vsega izkoščenega mesa, vključenega v prodajne pogodbe, ki so bile sklenjene v zadevnem mesecu;

(iv)

količine vsega izkoščenega mesa, zajetega z odredbami o preklicu ali podobnimi dokumenti, izdanimi v zadevnem mesecu;

(v)

količine vsega izkoščenega mesa, dobljenega iz govejega mesa s kostmi, odkupljenega v zadevnem mesecu;

(vi)

nevezane zaloge in fizične zaloge vsega izkoščenega mesa ob koncu zadevnega meseca, s podrobnostmi o tem, koliko časa so bile nevezane zaloge skladiščene.

(d)

za vse proizvode, odprtje razpisnega postopka, dodeljene količine in minimalne prodajne cene, ki se določijo v primeru uporabe člena 50.

2.   Za namene odstavka 1(b) so:

(a)

„sprejete količine“ tiste, ki se fizično vnesejo v skladišče, ne glede na to, ali jih je intervencijska agencija prevzela ali ne;

(b)

„odpremljene količine“ tiste, ki so bile odstranjene iz skladišča, ali prevzete količine, če jih je kupec prevzel pred odstranitvijo.

3.   Za namene odstavka 1(c) so:

(a)

„nevezane zaloge“ tiste, ki še niso vključene v prodajno pogodbo;

(b)

„fizične zaloge“ tiste, ki zajemajo nevezane zaloge skupaj z zalogami, vključenimi v prodajne pogodbe, ki pa še niso prevzete.

4.   Uradna obvestila iz tega člena se izvajajo tako, da intervencijske agencije obvestijo Komisijo o ničnih zahtevkih.

5.   Uradna obvestila se izvedejo v skladu s členom 58.

Člen 58

Metoda, ki se uporablja za obveznosti priglasitve

1.   Kadar se sklicuje na ta člen, države članice obvestijo Komisijo po elektronski poti in uporabijo obrazec, ki jim ga da na voljo Komisija.

2.   Oblika in vsebina obvestil se določita na podlagi vzorcev ali metod, ki jih pristojnim organom da na voljo Komisija. Ti vzorci in metode se prilagodijo in posodobijo po obvestitvi odbora iz člena 195(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali zadevnih pristojnih organov, kot je ustrezno.

3.   Za izvajanje obveščanja so odgovorni pristojni organi, ki jih določijo države članice.

NASLOV V

SPREMEMBE, RAZVELJAVITVE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 59

Sprememba Uredbe (ES) št. 562/2005

Poglavje I Uredbe (ES) št. 562/2005 se črta.

Člen 60

Razveljavitve

Razveljavijo se naslednje uredbe:

(a)

Uredba (ES) št. 1669/2006 na dan začetka veljavnosti te uredbe;

(b)

uredbi (ES) št. 214/2001 in (ES) št. 105/2008, in sicer 1. marca 2010;

(c)

uredbe (ES) št. 687/2008, (ES) št. 127/2009 in (ES) št. 670/2009 v zvezi z žiti, in sicer 1. julija 2010;

(d)

uredbi (ES) št. 75/91 in (ES) št. 670/2009 v zvezi z rižem, in sicer 1. septembra 2010.

Navedene razveljavljene uredbe se še naprej uporabljajo v zvezi s ponudbami, predloženimi v skladu s temi uredbami. Vendar se ta uredba v vseh primerih uporablja za skladiščenje in prodajo proizvodov.

Člen 61

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se uporablja od:

(a)

1. marca 2010 za maslo in posneto mleko v prahu;

(b)

1. julija 2010 za žita, in

(c)

1. septembra 2010 za riž.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. decembra 2009

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 30, 31.1.2009, str. 1.

(3)  UL L 171, 23.6.2006, str. 35.

(4)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

(5)  UL L 95, 14.4.2005, str. 11.

(6)  UL L 9, 12.1.1991, str. 15.

(7)  UL L 37, 7.2.2001, str. 100.

(8)  UL L 312, 11.11.2006, str. 6.

(9)  UL L 32, 6.2.2008, str. 3.

(10)  UL L 192, 19.7.2008, str. 20.

(11)  UL L 42, 13.2.2009, str. 3.

(12)  UL L 194, 25.7.2009, str. 22.

(13)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(14)  UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

(15)  UL L 251, 27.7.2004, str. 9.

(16)  UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(17)  UL L 337, 16.12.2008, str. 3.

(18)  UL L 114, 26.4.2008, str. 3.

(19)  UL L 88, 3.4.1990, str. 1.


PRILOGA I

ŽITA

DEL I

Merila za upravičenost za žita.

Zahteve iz člena 7(1) v zvezi z žiti so predvsem naslednje:

(a)

žita imajo značilno barvo za svojo vrsto;

(b)

žita so brez neobičajnega vonja in živih škodljivcev (vključno z grinjami) na kateri koli stopnji njihovega razvoja;

(c)

žita izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti, določene v delu II te priloge, in

(d)

stopnje onesnaževalcev, vključno z radioaktivnostjo, ne presegajo največjih vrednosti, določenih v predpisih Skupnosti.

Najvišje dopustne stopnje onesnaževalcev, ki ne smejo biti presežene, so naslednje:

(a)

za navadno in durum pšenico tiste, določene z uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 (1), vključno z zahtevami glede stopnje toksinov fusarium, ki je za navadno pšenico določena v točkah 2.4 do 2.7 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1881/2006 (2);

(b)

za ječmen, koruzo in sirek merila iz Direktive 2002/32/ES.

Države članice opravljajo nadzor nad stopnjami onesnaževalcev, vključno z radioaktivnostjo, na podlagi analize tveganja, pri čemer še posebej upoštevajo podatke, ki jih da ponudnik, in njegove obveznosti glede spoštovanja zahtevanih standardov, predvsem glede rezultatov analiz, ki jih je dobil.

Poleg tega, v primerih, ko analize kažejo, da je sedimentacija serije navadne pšenice med 22 in 30, se ta vrsta pšenice šteje za zdravo, čisto in tržne kakovosti, če je iz nje pridobljeno testo ocenjeno kot nelepljivo in primerno za strojno obdelavo.

DEL II

Minimalne zahteve glede kakovosti, navedene v delu I

 

Durum pšenica

Navadna pšenica

Ječmen

Koruza

Sirk

A.

Najvišja vsebnost vlage

14,5 %

14,5 %

14,5 %

13,5 %

13,5 %

B.

Najvišji odstotek snovi, ki ne predstavljajo osnovnega žita neoporečne kakovosti:

12 %

12 %

12 %

12 %

12 %

1.

Lomljena zrna

6 %

5 %

5 %

5 %

5 %

2.

Nečistoče v obliki zrn (razen tistih pod točko 3)

5 %

7 %

12 %

5 %

5 %

od tega:

 

 

 

 

 

(a)

zakrnela zrna

(b)

druga žita

3 %

5 %

(c)

zrna, ki so jih napadli škodljivci

(d)

zrna, pri katerih je seme izgubilo barvo

(e)

zrna, pregreta med sušenjem

0,50 %

0,50 %

3 %

0,50 %

0,50 %

3.

Lisasta zrna in/ali zrna, okužena s fuzarijo, od tega

5 %

zrna, okužena s fuzarijo

1,5 %

4.

Nakaljena zrna

4 %

4 %

6 %

6 %

6 %

5.

Druge nečistoče (črne primesi), od tega:

3 %

3 %

3 %

3 %

3 %

(a)

tuja zrna:

škodljiva

0,10 %

0,10 %

0,10 %

0,10 %

0,10 %

drugo

(b)

poškodovana zrna: od tega:

zrna, ki so bila poškodovana zaradi samodejnega gretja ali sušenja pri čezmerno visoki temperaturi

0,05 %

0,05 %

drugo

(c)

tuja snov

(d)

 

(e)

rženi rožički

0,05 %

0,05 %

(f)

gnila zrna

(g)

mrtvi insekti in delci insektov

C.

Najvišji odstotek v celoti ali delno lisastih zrn

27 %

D.

Najvišja vsebnost tanina (3)

1 %

E.

Najnižja hektolitrska masa (kg/hl))

78

73

62

F.

Najnižja vsebnost beljakovin (3)

11,5 %

10,5 %

G.

Hagbergovo padno število (v sekundah)

220

220

H.

Najnižja vrednost sedimentacije (v ml)

22

„—“

ni posebnih veljavnih določb

Snovi, ki niso osnovna žita neoporečne kakovosti, so opredeljena v delu III te priloge.

Zrna osnovnih žit in drugih žit, ki so poškodovana, okužena z rženimi rožički ali gnila, se uvrščajo pod „druge nečistoče“ tudi v primeru nepravilnosti iz drugih kategorij.

DEL III

1.   OPREDELITEV SNOVI, RAZEN OSNOVNEGA ŽITA NEOPOREČNE KAKOVOSTI

1.1   Lomljena zrna

Vsa zrna z deloma vidnim endospermom se smatrajo za lomljena zrna. Zrna, ki so bila poškodovana pri mlatenju, kakor tudi zrna, iz katerih je bil kalček odstranjen, prav tako spadajo v to skupino.

Pri koruzi so „lomljena zrna“ tista zrna, ki padejo skozi mrežasto sito z okroglimi odprtinami premera 4,5 mm.

Pri sirku so „lomljena zrna“ tista zrna, ki padejo skozi mrežasto sito z okroglimi odprtinami premera 1,8 mm.

1.2   Nečistoče

(a)   Zakrnela zrna

Zakrnela zrna so zrna, ki po odstranitvi ostalih primesi iz vzorca, navedenih v tej prilogi, padejo skozi sito z odprtinami naslednjih dimenzij: navadna pšenica 2,0 mm, durum pšenica 1,9 mm in ječmen 2,2 mm.

Kljub tej opredelitvi:

za ječmen iz Estonije, Latvije, Finske in Švedske s hektolitrsko maso najmanj 64 kilogramov na hektoliter, ki je ponujen v intervencijo v navedenih državah članicah, ali

za ječmen z vsebnostjo vlage 12,5 % ali manj „zakrnela zrna“ pomenijo zrna, ki, potem ko odstranimo vse ostale snovi iz te priloge, padejo skozi sito z odprtinami premera 2,0 mm.

Poleg tega v to skupino sodijo tudi od zmrzali poškodovana zrna ter nezrela (zelena) zrna.

(b)   Druga žita

Vsa zrna, ki ne pripadajo isti vrsti kot osnovno žito.

(c)   Zrna, ki so jih napadli škodljivci

Zrna, ki so nagrizena. V to skupino spadajo tudi zrna, na katerih se nahajajo insekti.

(d)   Zrna, pri katerih je spremenjena barva kalčka, listasta zrna, zrna, okužena s fuzarijo

Zrna, pri katerih je spremenjena barva kalčka in tista pri katerih je kalček normalen in ne kali, semenska ovojnica je obarvana rjavo ali rjavočrno. Pri navadni pšenici se do 8 % zrn s spremenjeno barvo kalčka ne šteje za primesi.

Za durum pšenico:

zrna, ki kažejo rjavo ali rjavočrno barvo drugje kot na samem kalčku, se štejejo za lisasta zrna,

zrna, okužena s fuzarijo so zrna, pri katerih je semenski mešiček okužen s fusarium mycelium, takšna zrna so videti rahlo zakrnela, nagubana ter imajo rožnate ali bele razpršene lise z nejasnimi robovi.

(e)

Zrna, pregreta med sušenjem, so tista, katerih zunanji videz je spremenjen zaradi sušenja pri čezmerno visoki temperaturi, vendar niso poškodovana.

1.3   Nakaljena zrna

Nakaljena zrna so tista zrna, pri katerih je s prostim očesom jasno vidna primarna koreninica (radikula) oziroma klični list (plumula). Ko ocenjujemo količino zrn, ki kalijo, moramo upoštevati splošni videz vzorca. Pri nekaterih žitih je kalček štrleč, na primer pri durum pšenici, tako se ovoj kalčka med tresenjem žita strga. Takšna zrna so podobna zrnom, ki kalijo, vendar ne sodijo v to skupino. Nakaljena zrna so le tista, kjer je kalček vidno spremenjen, kar nam pomaga, da zlahka ločimo nakaljena zrna od normalnih zrn.

1.4   Druge nečistoče (črne primesi)

(a)   Tuja zrna

„Tuja semena“ so semena rastlin, bodisi kultiviranih ali ne, ki niso žita. Vključujejo semena, ki nimajo posebnega pomena, semena, ki se lahko uporabijo za krmo živine, in škodljiva semena.

„Škodljiva semena“ so semena, ki so strupena za človeka in živali, semena, ki ovirajo ali otežujejo čiščenje in mletje žit ter semena, ki vplivajo na kakovost žitnih proizvodov.

(b)   Poškodovana zrna

„Poškodovana zrna“ so tista zrna, ki zaradi napada gnilobe, trohnobe oziroma plesni ali zaradi bakterijskih ali podobnih okužb niso primerna za človeško prehrano ali za krmo goveda.

Poškodovana zrna zajemajo tudi zrna, ki so bila poškodovana zaradi samodejnega gretja ali sušenja pri čezmerno visoki temperaturi. Takšna „pregreta“ ali „počrnela“ zrna so zrna normalne velikosti, pri katerih je semenski ovoj sivorjave do črne barve, medtem ko je zrnje na prerezu rumenorjavo do rjavočrno.

Zrna, ki jih je napadla pšenična hržica, spadajo med poškodovana zrna le, če je več kot polovica zrna obarvana sivo do črno kot posledica sekundarnega napada škodljivih organizmov. Kjer je barva spremenjena na manj kot polovici zrna, se zrna štejejo med tista zrna, ki so jih napadli škodljivci.

(c)   Tuja snov

Vse snovi v vzorcu žita, ki ostanejo na situ z odprtinami velikosti 3,5 mm (razen zrn drugih žit in posebno velikih zrn osnovnega žita) ter tista, ki padejo skozi sito z odprtinami velikosti 1,0 mm, se štejejo za tuje snovi. Sem spadajo tudi kamni, pesek, delci slame ter druge nečistoče iz vzorca, ki gredo skozi sito z odprtinami velikosti 3,5 mm ter ostanejo na situ z odprtinami velikosti 1,0 mm.

Takšna opredelitev ne velja za koruzo. Pri koruzi se vse snovi, ki padejo skozi sito z odprtinami velikosti 1 mm, poleg že navedenega iz prvega pododstavka štejejo za tuje snovi.

(d)

Pleve in luske (pri koruzi: delci koruznih storžev)

(e)

Rženi rožički

(f)

Gnila zrna

(g)

Mrtvi insekti in delci insektov

1.5

Živi škodljivci

1.6   Lisasta zrna, ki so izgubila steklast videz

Lisasta zrna durum pšenice so tista zrna, pri katerih jedro ni v celoti steklasto.

2.   SPECIFIČNI FAKTORJI, KI JIH JE POTREBNO UPOŠTEVATI ZA VSAK TIP ŽITA PRI OPREDELITVI NEČISTOČ

2.1   Durum pšenica

Nečistoče pomenijo zakrnela zrna, zrna drugih žit, zrna, ki so jih poškodovali škodljivci, zrna s spremenjeno barvo kalčka, lisasta zrna ali zrna, okužena s fuzarijo ter zrna, pregreta med sušenjem.

Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi, pleve in luske, rženi rožički, gnila zrna, mrtvi insekti in delci insektov.

2.2   Navadna pšenica

Nečistoče pomenijo zakrnela zrna, zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci, zrna s spremenjeno barvo kalčka ter zrna, pregreta med sušenjem.

Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi, pleve in luske, rženi rožički, gnila zrna, mrtvi insekti in delci insektov.

2.3   Ječmen

Nečistoče pomenijo zakrnela zrna, zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci ter zrna, pregreta med sušenjem.

Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi, pleve in luske, mrtvi insekti in delci insektov.

2.4   Koruza

Nečistoče pomenijo zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci ter zrna, pregreta med sušenjem.

Pri koruzi se tuje snovi vse snovi iz vzorca, ki padejo skozi sito z odprtinami velikosti 1,0 mm.

Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi, pleve in luske, mrtvi insekti in delci insektov.

2.5   Sirk

Nečistoče pomenijo zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci ter zrna, pregreta med sušenjem.

Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi, pleve in luske, mrtvi insekti in delci insektov.

DEL IV

Metode, ki se uporabljajo za določitev kakovosti žit, ponujenih za intervencijo

Za določitev kakovosti žit, ponujenih za intervencijo, se uporabljajo naslednje metode:

(a)

standardna metoda za določanje primesi, ki ne predstavljajo osnovnega žita neoporečne kakovosti je določena v delu V k tej prilogi;

(b)

standardna metoda za določanje vlage v žitu je določena v delu VI te priloge. Vendar lahko države članice uporabijo druge metode, ki temeljijo na načelu iz Priloge V, metodo ISO 712:1998 ali metodo, ki temelji na infrardeči tehnologiji. V primeru spora bodo priznani le rezultati, pridobljeni z metodo iz dela V k tej prilogi;

(c)

standardna metoda za določanje vsebnosti tanina v sirku je metoda ISO 9648:1988;

(d)

standardna metoda za določanje nelepljivosti ter primernosti za strojno obdelavo testa, pridobljenega iz navadne pšenice, je določena v delu VII te priloge;

(e)

standardna metoda za določanje vsebnosti beljakovin v navadni pšenici mora ustrezati metodi, ki jo priznava Mednarodno združenje za kemijo žit (ICC); standardi te metode se nahajajo pod naslovom št. 105/2: „metoda za ugotavljanje vsebnosti beljakovin pri žitih in žitnih proizvodih“;

Vendar lahko države članice uporabijo katero koli drugo metodo. V takšnem primeru morajo Komisiji predložiti dokaz o priznanju s strani Mednarodnega združenja za kemijo žit, da takšna metoda daje enakovredne rezultate;

(f)

metoda za določanje sedimentacije navadne talne pšenice mora ustrezati metodi ISO 5529:1992;

(g)

metoda za določanje Hagbergovega padnega števila (test aktivnosti škroba) mora ustrezati metodi ISO 3093:2004;

(h)

standardna metoda za določanje stopnje izgube steklastega videza durum pšenice mora ustrezati metodi iz dela VII te priloge;

(i)

standardna metoda za določanje hektolitrske mase mora ustrezati metodi ISO 7971/2:1995;

(j)

metode vzorčenja in metode referenčne analize za določitev stopenj mikotoksinov so metode iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1881/2006 ter iz prilog I in II k Uredbi Komisije (ES) št. 401/2006 (4).

DEL V

Standardna metoda za določanje drugih snovi razen osnovnega žita neoporečne kakovosti

1.

Pri navadni pšenici, durum pšenici in ječmenu se preseje 250 g povprečnega vzorca skozi dve siti, eno z odprtinami v obliki rež velikosti 3,5 mm in drugo z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm; vsako sejanje traja pol minute.

Da bi zagotovili konstantno sejanje, je priporočljiva uporaba mehanskega sita, na primer vibrirajoče mize s pritrjenimi siti.

Snovi, ki ostanejo na situ z odprtinami v obliki rež velikosti 3,5 mm in tiste, ki padejo skozi sito z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm, je treba združiti in obravnavati kot tujo snov. Če snovi, ki ostanejo na situ z odprtinami v obliki rež velikosti 3,5 mm, vsebujejo snovi iz skupine „drugih žit“ in zlasti velika zrna osnovnega žita, se takšne snovi in zrna vrnejo v vzorec. Med sejanjem s sitom z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm je žito potrebno podrobno pregledati glede živih škodljivcev.

Iz že presejanega vzorca se s pomočjo seperatorja pripravi delni vzorec 50 do 100 g. Takšen delni vzorec se stehta.

Delni vzorec se razgrne po mizi, nato se s pomočjo pincete ali roževinaste lopatice odstranijo lomljena zrna, zrna drugih žit, nakaljena zrna, zrna, ki so jih napadli škodljivci, zrna, poškodovana zaradi zmrzali, zrna s spremenjeno barvo kalčka, lisasta zrna, tuja semena, rženi rožički, poškodovana zrna, gnila zrna, pleve in luske, živi škodljivci in mrtvi insekti.

Če delni vzorec vsebuje zrna v plevih, jih je treba ročno izluščiti, dobljeno pleve pa se šteje kot delci plev. Kamni, pesek in delci slame se ločijo kot tuje snovi.

Delni vzorec se presaja pol minute na situ z odprtinami v obliki rež velikosti 2,0 mm pri navadni pšenici, 1,9 mm durum pšenici in 2,2 mm pri ječmenu. Snovi, ki padejo skozi ta sita, so zakrnela zrna. Zrna, ki jih je poškodovala zmrzal, in nezrela zelena zrna spadajo v skupino „zakrnelih zrn“.

2.

Povprečni vzorec mase 500 g za koruzo ter 250 g za sirek se presaja pol minute na situ z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm. Preveri se prisotnost živih škodljivcev in mrtvih insektov.

S pomočjo pincete ali roževinaste lopatice se iz snovi, ki so ostale na situ z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm, odstranijo kamni, pesek, delci slame in ostale tuje snovi.

Te odstranjene tuje snovi se dodajo snovem, ki so padle skozi sito z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm, nato se vse skupaj stehta.

S pomočjo separatorja se iz vzorca, ki je šel skozi sito, pripravi delni vzorec 100 do 200 g pri koruzi ter 25 do 50 g pri sirku. Delni vzorec se stehta. Razgrne se ga po mizi v tankem sloju. S pomočjo pincete ali roževinaste lopatice se odstranijo delci drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci, zrna, poškodovana zaradi zmrzali, nakaljena zrna, tuja semena, poškodovana zrna, pleve in luske, živi škodljivci in mrtvi insekti.

Nato se takšen delni vzorec preseje skozi mrežasto sito z okroglimi odprtinami velikosti 4,5 mm pri koruzi ter 1,8 mm pri sirku. Snovi, ki padejo skozi to sito, so lomljena zrna.

3.

Skupine snovi, ki niso osnovno žito neoporečne kvalitete, kot je to določeno po metodah iz točk 1 in 2, je potrebno zelo pazljivo stehtati na 0,01 g natančno ter procentualno razdeliti na ves vzorec. Te podrobnosti navedemo v poročilu o analizi na 0,1 % natančno. Preverite prisotnost živih škodljivih organizmov.

Splošno pravilo je, da se opravita dve analizi vsakega vzorca. Analizi se ne smeta razlikovati za več kot 10 % glede celote zgoraj navedenih zadev.

4.

Pri postopkih iz točk 1, 2 in 3 se uporabijo naslednje naprave:

(a)

separator vzorca, na primer stožčasta ali žlebičasta naprava;

(b)

natančna tehtnica ali tehtnica za tehtanje žlahtnih kovin;

(c)

sita z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm, 1,8 mm, 1,9 mm, 2,0 mm, 2,2 mm in 3,5 mm ter mrežasta sita z okroglimi odprtinami velikosti 1,8 mm in 4,5 mm. Sita so lahko pritrjena na vibrirajočo mizo.

DEL VI

Standardna metoda za določanje vlage v žitu

1.   Načelo

Vzorec se suši pri temperaturi 130 do 133 oC pri normalnem atmosferskem tlaku toliko časa, kot je to primerno glede na velikost delcev.

2.   Področje uporabe

Metoda sušenja se uporablja za žita, ki morajo biti zdrobljena tako, da najmanj 50 % zdrobljenega vzorca preide skozi sito z okroglimi odprtinami premera 0,5 mm in da na situ z okroglimi odprtinami premera 1,0 mm ne ostane več kot 10 % ostanka. Uporablja se lahko tudi za moko.

3.   Aparat

Analitska tehtnica.

Drobilec mora biti izdelan iz materiala, ki ne vpija vlage, biti mora enostaven za čiščenje, omogočiti mora hitro in enakomerno drobljenje brez pregrevanja, stik z zrakom od zunaj mora biti omejen na minimum in izpolnjevati mora zahteve iz točke 2 (na primer razstavljivi valjčni mlin).

Posoda iz nerjaveče kovine ali stekla, opremljena s pokrovom, ki se ji tesno prilega; delovna površina naj omogoča, da se vzorec po površini razprostre z 0,3 g na cm2.

Električno ogrevan izotermičen sušilnik, nastavljen na temperaturo 130 do 133 oC (5) s primerno ventilacijo (6).

Eksikator s kovinsko, če ni kovine, pa s porcelanasto ploščo (debelo, perforirano), ki vsebuje kakršno koli primerno sušilno sredstvo.

4.   Postopek

Sušenje

V posodi z znano maso stehtajte nekaj več kot 5 g zdrobljenega žita oziroma nekaj več kot 8 g zdrobljene koruze, s točnostjo 1 mg. Posodo čim prej postavite v grelno komoro, segreto na 130–133 oC, da preprečite prevelik padec temperature v grelni komori. Drobnozrnata žita pustite sušiti dve uri, koruzo pa štiri ure, potem ko se znotraj grelne komore doseže temperatura 130–133 oC. Posodo odstranite iz grelne komore, jo hitro pokrijte ter pustite, da se hladi v eksikatorju 30–45 minut. Nato ponovno stehtajte (s točnostjo 1 mg).

5.   Metoda za izračun in enačbe

E

=

začetna masa vzorca, v gramih

M

=

masa vzorca v gramih po pripravi

M’

=

masa vzorca v gramih po drobljenju

m

=

masa posušenega vzorca v gramih

Vsebnost vlage, izražena v odstotku pridelka, je enaka:

brez predhodne priprave (E - m) x 100/E,

s predhodno pripravo, ((M’ - m)M/M’ + E - M) × 100/E = 100 (1 - Mm/EM’)

Vedno opravimo dve vzporedni analizi istega vzorca.

6.   Ponavljanje

Razlika med vrednostma, dobljenima v vzporednih poskusih, ki ju opravi isti analitik v kratkem časovnem obdobju, ne sme presegati 0,15 g vlage na 100 g vzorca. Če je ta vrednost presežena, je potrebno postopek določanje vlage ponoviti.

DEL VII

Metoda za določanje nelepljivosti in primernosti za strojno obdelavo testa iz navadne pšenice

1.   Naslov

Metoda za testno pečenje pšenične moke

2.   Področje uporabe

Metoda se uporablja pri moki, ki je bila dobljena s poskusnim mletjem žita, ki se uporablja za pripravo kruha iz kvašenega testa.

3.   Načelo

Testo se pripravi iz moke, vode, kvasa, soli in saharoze v za to določenem mešalniku. Potem ko se kosi testa ločijo in oblikujejo, naj počivajo 30 minut; nato se izoblikujejo, postavijo na pladnje za pečenje in spečejo, potem ko se dokončno potrdi čas, določen za pečenje. Beležijo se lastnosti testa. Štruce se ocenijo glede na volumen in višino.

4.   Sestavine

4.1   Kvas

Aktivni suhi kvas vrste saccharomyces cerevisiae DHW-Hamburg-Wansbeck ali proizvod z enakimi značilnostmi.

4.2

Voda iz pipe

4.3   Raztopina sladkorja, soli in askorbične kisline

Raztopite 30 ±0,5 g natrijevega klorida (za komercialno rabo), 30 ±0,5 g saharoze (za komercialno rabo) ter 0,040 ±0,001 g askorbične kisline v 800 ± 5 g vode. Vsak dan pripravite svežo raztopino.

4.4   Raztopina sladkorja

Raztopite 5 ±0,1 g saharoze (za komercialno rabo) v 95 ± 1 g vode. Vsak dan pripravite svežo raztopino.

4.5   Prašek iz slada z aktivnimi encimi

Za komercialno rabo.

5.   Oprema in aparatura

5.1   Prostor za peko

Preverjajte temperaturo, da ostane med 22 in 25 oC.

5.2   Hladilnik

Za vzdrževanje temperature 4 ± 2 oC.

5.3   Tehtnica

Maksimalna zmogljivost 2 kg, natančnost 2 g.

5.4   Tehtnica

Maksimalna zmogljivost 0,5 kg, natančnost 0,1 g.

5.5   Analitska tehtnica

Natančnost 0,1 × 10-3 g.

5.6   Mešalnik

Stephan UMTA 10 z ročnim modelom mešalnika „Detmold“ (Stephan Soehne GmbH) ali podobna naprava z enakimi značilnostmi.

5.7   Prostor za preizkušanje

Preverjajte temperaturo, da ostane 30 ± 1 oC.

5.8   Odprte plastične škatle

Narejene iz polimetilmetakrilata (plexiglas, perspex). Notranje mere: višina 25 × 25 × 15 cm, debelina sten 0,5 ±0,05 cm.

5.9   Kvadratne plastične plošče

Narejene iz polimetilmetakrilata (plexiglas, perspex). Najmanj 30 × 30 cm, debeline 0,5 ±0,05 cm.

5.10   Oblikovalec

Brabenderjev homogenizator kep (Brabander OHG) ali podobna naprava z enakimi značilnostmi.

6.   Vzorčenje

V skladu s standardom ICC št. 101.

7.   Postopek

7.1   Ugotavljanje vpijanja vode

Vpijanje vode ugotovite na podlagi standarda ICC št. 115/1.

7.2   Ugotavljanje dodajanja praška iz slada

Določite „padno število“ moke v skladu s standardom ISO 3093-1982. Če je padno število višje od 250, določite potreben dodatek praška iz slada, da se dobi vrednost 200 do 250, tako da uporabite vrsto mešanic moke, ki jim dodate vedno več praška iz slada (4.5). Če je padno število nižje od 250, prašek iz slada ni potreben.

7.3   Ponovno aktiviranje aktivnega suhega kvasa

Temperaturo raztopine sladkorja (4.4) prilagodite na 35 ± 1 oC. En del aktivnega suhega kvasa zlijte v štiri dele pripravljene raztopine sladkorja. Zmesi ne mešajte. Zavrtite po potrebi.

Vse skupaj naj stoji 10 ± 1 minut, nato premešajte, da nastane homogena raztopina. Raztopino porabite v 10 minutah.

7.4   Prilagoditev temperature moke in tekočine za testo

Temperatura moke in vode mora biti prilagojena, da testo po mešanju doseže temperaturo 27 ± 1 oC.

7.5   Sestava testa

Na 2 g natančno stehtajte 10 y/3 moke z dejansko vlago (ustreza 1 kg moke na osnovi 14 % vlage), kjer „y“ predstavlja količino moke, uporabljene pri farinografskem testu (glejte standard ICC št. 115/1).

Potrebno količino praška iz slada stehtajte na 0,2 g natančno, da dobite „padno število“ v vrednosti 200 do 250 (7.2).

Stehtajte 430 ± 5 g raztopine sladkorja, soli in askorbične kisline (4.3), nato skupni masi v vrednosti (x - 9) 10 y/3 g (glej 10.2) dodajte vodo, kjer „x“ predstavlja količino uporabljene vode pri farinografskem testu (glej standard ICC št. 115/1). To skupno maso (navadno med 450 in 650 g) je treba doseči na 1,5 g natančno.

Stehtajte 90 ± 1 g raztopine kvasa (7.3).

Zabeležite skupno maso testa (P), ki predstavlja vsoto mase moke, raztopine sladkorja, soli in askorbične kisline in vode, raztopine kvasa in praška iz slada.

7.6   Mešanje

Pred začetkom mešalnik ogrejte na temperaturo 27 ± 1 oC s pomočjo primerne količine vode s primerno temperaturo.

Tekoče sestavine testa zlijte v mešalnik, nato dodajte moko in prašek iz slada.

Nato prižgite mešalnik (hitrost 1, 1 400 vrtljajev/min) in mešajte 60 sekund. Dvajset sekund po pričetku mešanja obrnite strgalo, ki je pritrjeno na pokrov mešalne sklede za dva obrata.

Izmerite temperaturo testa. Če ni znotraj območja 26 do 28 oC, ga zavrzite in potem, ko prilagodite temperaturo sestavin, zmešajte novega.

Zabeležite značilnosti testa s pomočjo enega od naslednjih opisov:

nelepljivo in primerno za strojno obdelavo, ali

lepljivo in neprimerno za strojno obdelavo.

Da bi ga po končanem mešanju ocenili kot „nelepljivo in primerno za strojno obdelavo“, mora testo imeti videz koherentne mase, ki se skoraj ne lepi na skledo oz. vreteno mešalnika. Testo mora biti takšno, da ga lahko primemo z roko in vzamemo iz sklede z eno samo kretnjo, v celoti brez vidnega ostanka.

7.7   Ločevanje in oblikovanje v kepe

Stehtajte na 2 g natančno tri kose testa s pomočjo naslednje enačbe:

p

=

0,25 P, pri čemer je:

p

=

masa tehtanega kosa testa,

P

=

skupna masa testa.

V oblikovalcu (5.10) takoj oblikujte kose 15 sekund, nato jih v prostoru za preizkus (5.7) za 30 ± 2 minut postavite na kvadratne plastične plošče (5.9), pokrite z narobe obrnjenimi plastičnimi škatlami (5.8).

Ne uporabljajte moke za potresanje.

7.8   Oblikovanje

Prinesite kose testa na plastičnih ploščah, pokrite z narobe obrnjenimi plastičnimi škatlami, do oblikovalca (5.10) in ponovno oblikujte vsak kos 15 sekund. Pokrov s kosa testa odstranite šele tik pred oblikovanjem. Še enkrat zapišite značilnosti testa s pomočjo enega od naslednjih opisov:

nelepljivo in primerno za strojno obdelavo, ali

lepljivo in neprimerno za strojno obdelavo.

Da bi ga po končanem mešanju ocenili kot „nelepljivo in primerno za strojno obdelavo“, se testo skoraj ali popolnoma nič ne lepi na skledo, tako da se lahko prosto vrti in oblikuje pravilno kroglo med delovanjem stroja. Ob koncu postopka, ko dvignete pokrov posode, se testo ne sme lepiti na stene posode za oblikovanje.

8.   Poročilo o preskusu

Poročilo o testiranju mora vsebovati naslednje:

lastnosti testa po mešanju in pri oblikovanju,

„padno število“ moke brez dodatka praška iz slada,

opažene nepravilnosti.

Vključuje tudi naslednje:

metodo, ki smo jo uporabili,

vse potrebne podrobnosti za identifikacijo vzorca.

9.   Splošne opombe

9.1

Enačba za izračun količine tekočine za testo temelji na naslednjih ugotovitvah:

Dodatek x ml vode 300 g moke pri 14 % vlagi da zahtevano gostoto. Pri preizkusu pečenja uporabite 1 kg moke (14 % vlage), x temelji na 300 g moke, pri preizkusu pečenja pa potrebujete x, ki ga delite s tri in pomnožite z 10 g vode, torej 10 x/3 g.

430 g raztopine sladkorja, soli in askorbične kisline vsebuje 15 g soli ter 15 g sladkorja. Teh 430 g raztopine predstavlja del tekočine za testo. Torej, da bi dodali 10 x/3 g vode testu, morate dodati (10 x/3 + 30) g tekočine za testo, ki je sestavljena iz 430 g raztopine sladkorja, soli in askorbične kisline ter dodatno količino vode.

Čeprav del dodane vode v raztopini kvasa vpije sam kvas, takšna raztopina prav tako vsebuje „prosto“ vodo. Poljubno sklepamo, da 90 g kvasa vsebuje 60 g „proste“ vode. Količino tekočine za testo je potrebno popraviti za teh 60 g „proste“ vode v raztopini kvasa, tako morate na koncu dodati 10 x/3 plus 30 minus 60 g. Drugače povedano: (10 x3 + 30) - 60 = 10 x/3 - 30 = (x/3 - 3) 10 = (x - 9) 10/3, enačbe iz klavzule 7.5. Če je, na primer, dodatek vode x v farinografskem testu znašal 165 ml, morate to vrednost v enačbi nadomestiti, torej dodajte 430 g vode z raztopino sladkorja, soli in askorbične kisline skupni masi:

(165 - 9) 10/3 = 156 × 10/3 = 520 g.

9.2

Ta metoda pa se ne more direktno uporabljati za pšenico. Da bi ugotovili značilnosti pečenja pri pšenici, uporabite naslednji postopek:

Očistite vzorec pšenice in ugotovite vsebnost vlage očiščene pšenice. Če je vsebnost vlage med 15,0 % in 16,0 %, pšenice ne pripravljate. Če pa je vsebnost vlage zunaj teh vrednosti, je potrebno najmanj tri ure pred mletjem vsebnost vlage prilagoditi na 15,5 ±0,5 %.

Pšenico zmeljite v moko s pomočjo Buehlerjevega laboratorijskega mlina MLU 202 ali Brabenderjevega Quadrumat Senior mlina ali podobne naprave z enakimi značilnostmi.

Izberite metodo mletja, ki da vsaj 72 % moke pri vsebnosti pepela 0,50 do 0,60 % na osnovi suhe snovi.

Določite vsebnost pepela v moki v skladu s Prilogo I k Uredbi Komisije (ES) št. 1501/95 ter vsebnost vlage po tej uredbi. Izračunajte stopnjo ekstrakcije

s pomočjo enačbe:

E = (((100 - f) F)/(100 - w) W) × 100 %

pri čemer je:

E

=

stopnja ekstrakcije,

f

=

vlaga v moki,

w

=

vsebnost vlage v pšenici,

F

=

masa dobljene moke z vsebnostjo vlage f,

W

=

masa zmlete pšenice z vsebnostjo vlage w.

Opomba:

:

podatki, ki se nanašajo na sestavine in uporabljene pripomočke, so objavljeni v Dokumentu T/77 300 z dne 31. marca 1977 inštituta Instituut voor Graan, Meel en Brood, TNO – Postbus 15, Wageningen, Nizozemska.

DEL VIII

Določanje stopnje izgube steklastega videza

1.   Načelo

Za ugotavljanje odstotka zrn, ki so v celoti ali deloma izgubila svoj steklast videz, se uporabi le del vzorca. Zrna se prerežejo s pomočjo Pohlovega rezalnika zrn ali podobnega inštrumenta.

2.   Oprema in aparatura

pohlov rezalnik zrn ali podoben inštrument,

pinceta, skalpel,

pladenj ali krožnik.

3.   Postopek

(a)

Uporabite vzorec v vrednosti 100 g, pred tem odstranite vse druge snovi razen osnovnega žita neoporečne kakovosti.

(b)

Vzorec razgrnite na pladnju in ga enakomerno razporedite.

(c)

Vstavite ploščo v rezalnik za rezanje zrn in razgrnite pest zrn po rešetki. Potolcite, da dobite le po eno zrno v vsaki luknji. Spustite premični del, ki drži zrna na mestu, nato jih prerežite.

(d)

Pripravite dovolj plošč, tako da prerežete vsaj 600 zrn.

(e)

Preštejte zrna, ki so v celoti ali deloma izgubila svoj steklast videz (lisasta zrna).

(f)

Izračunajte odstotek zrn, ki so v celoti ali deloma izgubila svoj steklast videz („lisasta zrna“).

4.   Izražanje rezultatov

I

=

masa tistih snovi, ki niso osnovno žito neoporečne kakovosti, v gramih.

M

=

odstotek pregledanih očiščenih zrn, ki so v celoti ali deloma izgubila svoj steklast videz („lisasta zrna“).

5.   Rezultat

V delu, ki smo ga testirali, je odstotek zrn, ki so v celoti ali deloma izgubila svoj steklast videz („lisasta zrna“), naslednji:

(M × (100 - I))/100 = …

DEL IX

Pribitki in odbitki

Tabela I

Povišanje cene glede na vsebnost vlage

Koruza in sirek

Druga žita

Delež vlage

( %)

Povečanja

(EUR/t)

Delež vlage

( %)

Povečanja

(EUR/t)

13,4

0,1

13,3

0,2

13,2

0,3

13,1

0,4

13,0

0,5

12,9

0,6

12,8

0,7

12,7

0,8

12,6

0,9

12,5

1,0

12,4

0,1

12,4

1,1

12,3

0,2

12,3

1,2

12,2

0,3

12,2

1,3

12,1

0,4

12,1

1,4

12,0

0,5

12,0

1,5

11,9

0,6

11,9

1,6

11,8

0,7

11,8

1,7

11,7

0,8

11,7

1,8

11,6

0,9

11,6

1,9

11,5

1,0

11,5

2,0

11,4

1,1

11,4

2,1

11,3

1,2

11,3

2,2

11,2

1,3

11,2

2,3

11,1

1,4

11,1

2,4

11,0

1,5

11,0

2,5

10,9

1,6

10,9

2,6

10,8

1,7

10,8

2,7

10,7

1,8

10,7

2,8

10,6

1,9

10,6

2,9

10,5

2,0

10,5

3,0

10,4

2,1

10,4

3,1

10,3

2,2

10,3

3,2

10,2

2,3

10,2

3,3

10,1

2,4

10,1

3,4

10,0

2,5

10,0

3,5


Tabela II

Znižanje cene glede na vsebnost vlage

Koruza in sirek

Druga žita

Delež vlage

( %)

Znižanje

(EUR/t)

Delež vlage

( %)

Znižanje

(EUR/t)

13,5

1,0

14,5

1,0

13,4

0,8

14,4

0,8

13,3

0,6

14,3

0,6

13,2

0,4

14,2

0,4

13,1

0,2

14,1

0,2


Tabela III

Znižanje cen glede na hektolitrsko maso

Žito

Hektolitrska masa

(kg/hl)

Znižanje cene

(EUR/t)

Navadna pšenica

manj kot 76 do 75

0,5

 

manj kot 75 do 74

1,0

 

manj kot 74 do 73

1,5

Ječmen

manj kot 64 do 62

1,0


Tabela IV

Znižanje cen glede na podlagi vsebnosti beljakovin

Delež beljakovin (7)

(N × 5,7)

Znižanje cene

(EUR/t)

manj kot 11,5 do 11,0

2,5

manj kot 11,0 do 10,5

5

DEL X

Praktična metoda, ki jo uporabljajo agencije za določanje znižanja cene sirka

1.   Osnovni podatki

P

=

odstotek tanina v surovem proizvodu,

0,4 %

=

odstotek tanina, nad katerim se cena zniža, 11 % (8) = znižanje, ki ustreza 1 % tanina v suhi snovi.

2.   Izračun znižanja

Znižanje cene v eurih, ki predstavlja intervencijsko ceno, se izračuna v skladu z naslednjo formulo:

11 (P - 0,40)

Image

Image

DEL XI

Izračun znižanj in zvišanj cen

Znižanja in zvišanja cene iz člena 38 se izrazijo v eurih na tono in se uporabljajo za intervencijsko ceno za žita, ponujena intervenciji, tako da se jo pomnoži z vsoto odstotkov znižanj in zvišanj cene, določenih glede na naslednje:

(a)

če je vsebnost vlage v žitu, ki je ponujeno v intervencijo, nižja od 13 % za koruzo in sirek ter 14 % za ostala žita, velja povišanje iz tabele I dela IX te priloge. Če pa je vsebnost vlage v žitu, ponujenem v intervencijo, višja od 13 % oziroma 14 %, veljajo znižanja iz tabele II dela IX te priloge;

(b)

če se hektolitrska masa žit, ponujenih v intervencijo, razlikuje od razmerja med težo in volumnom za 76 kg/hl pri navadni pšenici ter za 64 kg/hl pri ječmenu, veljajo znižanja iz tabele III dela IX te priloge;

(c)

če odstotek lomljenih zrn presega 3 % pri durum pšenici, navadni pšenici in ječmenu ter 4 % pri koruzi in sirku, velja znižanje cene v višini 0,05 EUR za vsake dodatne 0,1 odstotne točke;

(d)

če odstotek nečistoč presega 2 % pri durum pšenici, 4 % pri koruzi in sirku ter 5 % pri navadni pšenici in ječmenu, velja znižanje cene v višini 0,05 EUR za vsake dodatne 0,1 odstotne točke;

(e)

če odstotek zrn, ki kalijo, presega 2,5 %, velja znižanje cene v višini 0,05 EUR za vsake dodatne 0,1 odstotne točke;

(f)

če odstotek raznih nečistoč (črne primesi) presega 0,5 % pri durum pšenici in 1 % pri navadni pšenici, ječmenu, koruzi in sirku, velja znižanje cene v višini 0,1 EUR za vsake dodatne 0,1 odstotne točke;

(g)

če odstotek lisastih zrn pri durum pšenici presega 20 %, velja znižanje cene v višini 0,2 EUR za vsako dodatno odstotno točko oz. njen del;

(h)

če je vsebnost beljakovin v navadni pšenici nižja od 11,5 %, veljajo znižanja cen iz tabele IV dela IX te priloge;

(i)

če je vsebnost tanina v sirku, ponujenem v intervencijo, višja od 0,4 % suhe snovi, se znižanje cene izračuna po metodi, ki je opisana v delu X te priloge.

DEL XII

Metodologija vzorčenja in analize za žita

1.

Za vsako serijo žita se kakovost določi na podlagi reprezentativnega vzorca ponujene serije pri enkratni dobavi, vzorci se jemljejo na vsako pošiljko v višini najmanj 60 ton.

2.

Intervencijska agencija bo na lastno odgovornost analizirala značilnosti vzorcev, vzetih v 20 delovnih dneh od datuma, ko je bil reprezentativni vzorec vzet.

3.

Referenčne metode, ki se uporabljajo za določitev kakovosti žit za intervencijo, so določene v delih IV, V, VI in VII te priloge.

4.

Rezultati analize se sporočijo ponudniku z oddajo zapisnika o prevzemu iz člena 34.

5.

V primeru spora intervencijska agencija ponovno izvede potrebne preskuse na zadevnem žitu.


(1)  UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

(2)  UL L 364, 20.12.2006, str. 5.

(3)  kot % suhe snovi

(4)  UL L 70, 9.3.2006, str. 12.

(5)  Temperatura zraka znotraj sušilnika.

(6)  Sušilnik mora imeti takšno grelno sposobnost, da potem, ko nastavimo temperaturo na 130–133 oC, doseže to temperaturo najkasneje v 45 minutah potem, ko se vanjo postavi največje možno število testnih vzorcev, ki se lahko sušijo istočasno. Zračenje mora omogočati, da se drobnozrnata žita (navadna pšenica, durum pšenica, ječmen, sirek in rž) sušijo dve uri, koruza pa štiri ure. Rezultati vseh vzorcev zdroba oz. koruze, ki so lahko sočasno v grelni komori, naj se ne razlikujejo za več kot 0,15 % od rezultatov, ki se dobijo po triurnem sušenju drobnozrnatih žit oz. peturnem sušenju koruze.

(7)  V % suhe snovi.

(8)  Zmanjša se cena sirka na podlagi vsebnosti tanina, izračunane za 1 000 g suhe snovi:

(a)

Presnovna energija za perutnino za 1 000 g suhe snovi sirka s teoretično vsebnostjo tanina v višini 0 %: 3 917 K kalorij;

(b)

Zmanjšanje presnovne energije za perutnino za 1 000 g suhe snovi sirka na dodatno odstotno točko tanina: 419 K kalorij;

(c)

Razlika, izražena v odstotnih točkah, med največjo vsebnostjo tanina, določeno za sirek, sprejet za intervencijo, in vsebnostjo tanina, določeno za standardno kakovost: 1,0 - 0,30 = 0,70;

(d)

Razlika, izražena v odstotku, med presnovno energijo za perutnino za sirek, ki vsebuje 1,0 % tanina in presnovno energijo za perutnino za sirek z isto vsebnostjo tanina kot jo ima standardna kakovost (0,30 %)

(e)

Zmanjšanje ustreza vsebnosti tanina v suhi snovi v višini 1 % in večji od 0,30 %.


PRILOGA II

RIŽ

DEL I

Merila za upravičenost za neoluščen riž

Zahteve iz člena 7(1) v zvezi z rižem so predvsem naslednje:

(a)

neoluščen riž je brez vonja in v njem ni živih žuželk;

(b)

vsebnost vlage ne presega 14,5 %;

(c)

izkoristek po predelavi ni manjši od petih točk v primerjavi z osnovnimi izkoristki, naštetimi v delu III te priloge;

(d)

odstotek raznih nečistoč, odstotek zrn drugih sort riža in zrn, ki niso v skladu s standardom kakovosti iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 za posamezne vrste riža ne presegajo najvišjih odstotkov iz dela IV te priloge;

(e)

stopnja radioaktivnosti ne presega največjih vrednosti, določenih v predpisih Skupnosti.

Za uporabo te priloge so „razne nečistoče“ tujki, ki niso riž.

DEL II

Pribitki in odbitki cen

1.

Znižanja in zvišanja cene iz člena 38 se izrazijo v eurih na tono in se uporabljajo za intervencijsko ceno za neoluščen riž, ponujen intervenciji, tako da se jo pomnoži z vsoto odstotkov znižanj in zvišanj cene, določenih glede na naslednje:

(a)

kadar vsebnost vlage neoluščenega riža presega 13 %, je odstotek znižanja intervencijske cene enak razliki med odstotkom vlage neoluščenega riža, ponujenega intervenciji, ki se ga izmeri na eno decimalno mesto natančno, in 13 %;

(b)

kadar za zadevno sorto izkoristek po predelavi riža ni enak osnovnemu izkoristku po predelavi iz dela III(1) te priloge, so povečanja in znižanja cene, uporabljena za posamezne sorte riža, določena v delu III(2) te priloge;

(c)

kadar odstotek pomanjkljivih zrn neoluščenega riža presega dovoljena odstopanja od standardne kakovosti neoluščenega riža, je za posamezno vrsto riža uporabljen odstotek popravka intervencijske cene, določen v delu V te priloge;

(d)

kadar odstotek raznih nečistoč v neoluščenem rižu presega 0,1 %, ga intervencija kupi z znižanjem intervencijske cene za 0,02 % za vsako dodatno odstopanje 0,01 %;

(e)

kadar se intervenciji ponudi serija neoluščenega riža določene sorte, v katerem je več kot 3 % zrn riža drugih sort, ga le-ta kupi z znižanjem intervencijske cene za 0,1 % za vsako dodatno odstopanje 0,1 %.

2.

Zvišanja in znižanja cen iz točke 1 se uporabljajo na podlagi ponderiranega povprečja rezultatov testov na reprezentativnih vzorcih, kot je opredeljeno v delu VI te priloge.

DEL III

Merila za izkoristek po predelavi

1.   Osnovni izkoristek po predelavi

Poimenovanje sorte

Donos polnozrnatega žita

( %)

Skupni donos

( %)

Argo, Selenio, Couachi

66

73

Alpe, Arco, Balilla, Balilla Sollana, Bomba, Elio, Flipper, Lido, Sara, Thainato, Thaiperla, Veta, Guadiamar

65

73

Ispaniki A, Makedonia

64

73

Bravo, Europa, Loto, Riva, Rosa Marchetti, Savio, Veneria

63

72

Ariete, Bahia, Carola, Cigalon, Cripto, Drago, Eolo, Gladio, Graldo, Koral, Mercurio, Niva, Onda, Padano, Panda, Ribe, S. Andrea, Saturno, Senia, Smeraldo, Dion, Zeus

62

72

Strymonas

62

71

Baldo, Redi, Roma, Tebre, Volano

61

72

Thaibonnet, Puntal

60

72

Evropi

60

70

Arborio, Rea

58

72

Carnaroli, Elba, Vialone Nano

57

72

Axios

57

67

Roxani

57

66

Neimenovane sorte

64

72

2.   Povišanja in znižanja cene glede na donos po predelavi

Donos polnozrnatega predelanega neoluščenega riža

Povišanja in znižanja cen na točko donosa

Nad osnovnim donosom

0,75 % povišanje

Pod osnovnim donosom

1 % znižanje

Splošni donos predelanega neoluščenega riža

Povišanja in znižanja cen na točko donosa

Nad osnovnim donosom

0,60 % povišanje

Pod osnovnim donosom

0,80 % znižanje

DEL IV

Najvišji odstotki

Nepravilnosti zrn

Okroglozrnati riž,

koda KN 1006 10 92

Srednjezrnati in dolgozrnati A,

kode KN 1006 10 94 in 1006 10 96

Dolgozrnati B,

koda KN 1006 10 98

Kredasta zrna

6

4

4

Zrna z rdečimi progami

10

5

5

Zrna s pikami in madeži

4

2,75

2,75

Zrna jantarne barve

1

0,50

0,50

Rumena zrna

0,175

0,175

0,175

Razne nečistoče

1

1

1

Riževa zrna drugih sort

5

5

5

DEL V

Znižanja cene za zrna z nepravilnostmi

 

Odstotek zrn z nepravilnostmi zaradi znižanja intervencijske cene

Odstotek znižanja (1) Velja za dodatno razliko prek spodnje meje

Nepravilnosti zrn

Okroglozrnati riž,

koda KN 1006 10 92

Srednja in dolga zrna A,

kodi KN 1006 10 94 in 1006 10 96

Dolgozrnati B,

koda KN 1006 10 98

Kredasta zrna

od 2 % do 6 %

od 2 % do 4 %

od 1,5 % do 4 %

1 % za vsako dodatno razliko 0,5 %

Zrna z rdečimi progami

od 1 % do 10 %

od 1 % do 5 %

od 1 % do 5 %

1 % za vsako dodatno razliko 1 %

Zrna s pikami in madeži

od 0,50 % do 4 %

od 0,50 % do 2,75 %

od 0,50 % do 2,75 %

0,8 % za vsako dodatno razliko 0,25 %

Zrna jantarne barve

od 0,05 % do 1 %

od 0,05 % do 0,50 %

od 0,05 % do 0,50 %

1,25 % za vsako dodatno razliko 0,25 %

Rumena zrna

od 0,02 % do 0,175 %

od 0,02 % do 0,175 %

od 0,02 % do 0,175 %

6 % za vsako dodatno razliko 0,125 %

DEL VI

Metodologija vzorčenja in analize za neoluščeni riž

1.

Za preverjanje zahtev glede kakovosti, ki so določene v delu I te priloge, intervencijska agencija v prisotnosti ponudnika ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika odvzame vzorce.

Odvzamejo se trije reprezentativni vzorci s težo najmanj en kilogram na enoto. Namenjeni so:

(a)

ponudniku;

(b)

skladišču, kjer naj bi potekal prevzem;

(c)

intervencijski agenciji.

Za sestavitev reprezentativnih vzorcev se število potrebnih vzorcev dobi tako, da se količina ponujene serije deli z desetimi tonami. Vsi posamezni vzorci tehtajo enako. Reprezentativne vzorce sestavlja vsota vzorcev, deljena s tri.

Zahteve glede kakovosti se preverijo na podlagi reprezentativnega vzorca, namenjenega skladišču, kjer se opravi prevzem.

2.

Reprezentativni vzorec se vzame od vsake delne dostave (s tovornjakom, plovilom ali železniškim vagonom) pod pogoji iz točke 1.

Pregled vsake delne dobave se lahko pred sprejemom v skladišče intervencije omeji na preverjanje vsebnosti vlage, odstotka nečistoč in odsotnosti živih žuželk. Vendar se prevzem zadevne količine zavrne, če končni rezultat preverjanja naknadno pokaže, da delna dobava ni v skladu z zahtevami minimalne kakovosti. Če lahko intervencijska agencija v državi članici preveri vse zahteve po minimalni kakovosti ob vsaki delni dobavi pred sprejetjem v skladišče, mora zavrniti prevzem delne dobave, ki ni v skladu z zahtevami.

3.

Nadzor stopnje radioaktivnosti se opravi le, če to zahtevajo razmere in za omejeno obdobje.

4.

Rezultati analize se sporočijo ponudniku z oddajo zapisnika o prevzemu iz člena 34.

5.

V primeru spora intervencijska agencija ponovno zagotovi potrebne na zadevnem žitu, pri čemer nosi stroške stranka, ki izgubi spor.

Novo analizo opravi laboratorij, ki ga prizna intervencijska agencija na podlagi novega reprezentativnega vzorca, ki je sestavljen iz enakih delov vzorcev, ki jih shranita ponudnik in intervencijska agencija. Kadar se ponudi dostava dela serije, se rezultat dobi s ponderiranim povprečjem rezultatov analize novih reprezentativnih vzorcev, vzetih za vsako delno dostavo.


(1)  Vsaka razlika se izračuna iz odstotka zrn z nepravilnostmi na dve decimalni mesti natančno.


PRILOGA III

GOVEJE MESO

DEL I

Merila za upravičenost za govedino

1.

Proizvodi iz dela V te priloge, ki spadajo v naslednje kategorije, opredeljene v točki II Priloge V(A) k Uredbi (ES) št. 1234/2007, se lahko odkupijo:

(a)

meso nekastriranih samcev, mlajših od dveh let (kategorija A);

(b)

meso kastriranih samcev (kategorija C).

2.

Trupi in polovice trupov se lahko odkupijo le, kadar:

(a)

so pridobili oznako zdravstvene ustreznosti iz poglavja III oddelka I Priloge I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 (1);

(b)

nimajo značilnosti, ki povzročajo neprimernost za shranjevanje ali za poznejšo uporabo;

(c)

niso pridobljeni iz živali, zaklanih zaradi izrednih ukrepov;

(d)

so v smislu člena 39 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 s poreklom iz Skupnosti (2);

(e)

izhajajo iz živali, vzrejenih skladno z obstoječimi veterinarskimi zahtevami;

(f)

ne presegajo dopustne stopnje radioaktivnosti, ki je dovoljena v predpisih Skupnosti;

(g)

so iz trupov, lažjih od 340 kg.

Nadzor stopnje radioaktivnosti se opravi le, če to zahtevajo razmere in za omejeno obdobje.

3.

Trupi in polovice trupov se lahko odkupijo le, kadar so:

(a)

po potrebi predstavljeni po razrezu na četrti na račun zadevne stranke skladno z delom V te priloge k tej uredbi. Vsi deli trupa se morajo pregledati za ocenitev skladnosti z zahtevami točke 2 navedenega dela. Če niso skladni z nobeno zahtevo, se zavrnejo. Kadar je četrt zavrnjena zaradi neusklajenosti takih pogojev predstavitve in zlasti kadar se med postopkom sprejemanja ne more izboljšati nezadovoljiva predstavitev, je tudi druga četrt iste polovice zavrnjena;

(b)

razvrščeni v skladu z lestvico Skupnosti iz točke (a) člena 42(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Intervencijske agencije zavrnejo vse proizvode, ki skladno s to lestvico po natančnem pregledu vseh delov trupa niso ustrezno ocenjene;

(c)

določeni, prvič, z oznakami, ki navajajo kategorijo, ugotovljeni razred mesnatosti in stopnjo zamaščenosti, in drugič, z identifikacijsko številko ali klavno številko. Oznake, ki navajajo kategorijo, razred mesnatosti in zamaščenosti, morajo biti skladno s postopkom, ki so ga odobrili pristojni državni organi, popolnoma čitljive in vtisnjene z nestrupenim, stalnim, neizbrisnim črnilom. Črke in številke morajo biti visoke najmanj 2 cm. Označevanje se uporabi na ledjih brez kosti v višini četrtega ledvenega vretenca zadnje četrti in približno 10 do 30 cm od odrezanega roba prsnice na sprednji četrti. Identifikacijska številka ali klavna številka je označena na sredini notranje strani vsake četrti s pečatom ali neizbrisnim znamenjem, ki ga je odobrila intervencijska agencija;

(d)

označeni v skladu s sistemom, ki ga je uvedla Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1760/2000 (3).

DEL II

Pretvorbeni koeficienti

Kakovost

Koeficient

U2

1,058

U3

1,044

U4

1,015

R2

1,015

R3

1,000

R4

0,971

O2

0,956

O3

0,942

O4

0,914

DEL III

Pogoji in nadzor prevzema

1.

Proizvodi se dostavijo v pošiljkah s količino med 10 in 20 tonami. Količina je lahko pod 10 ton le, če gre za končno izravnavo prvotne ponudbe ali če je bila prvotna ponudba manjša od 10 ton.

Dostavljeni proizvodi se sprejmejo in prevzamejo ob upoštevanju preveritve intervencijske agencije o usklajenosti z zahtevami iz te uredbe. Skladnost z zahtevami iz dela I(2)(e) te priloge in zlasti če ni substanc, prepovedanih na podlagi členov 3 in 4(1) Direktive Sveta 96/22/ES (4), je preverjena z analizo vzorca, katerega velikost in vzorčenje sta določena v ustrezni veterinarski zakonodaji.

2.

Kadar se neposredno pred nakladanjem v klavnici pri nakladalni rampi in pred transportom v intervencijsko skladišče predhodni pregled ne upošteva, se polovice trupov opredelijo na naslednji način:

(a)

kadar so samo zaznamovane, morajo biti označbe skladne z delom I(3)(c) te priloge in izpolni se dokument, ki določa identifikacijsko številko ali klavno številko ter datum klanja, povezanega s polovicami trupov;

(b)

kadar se tudi označijo, se morajo oznake skladati s členi 6(4), (5) in (6) Uredbe Komisije (ES) št. 1249/2008.

Kadar se polovice trupov razrežejo na četrti, se četrtinjenje izvaja skladno z delom VI te priloge. Za sprejem se četrti med prevzemom združijo po trupih ali polovicah trupov. Kadar se polovice trupov pred transportom v intervencijsko skladišče ne razrežejo na četrti, se skladno z delom VI te priloge razrežejo ob prihodu.

Pri sprejemu se vsaka četrt skladno s členi 6(4), (5) in (6) Uredbe (ES) št. 1249/2008 identificira z oznako. Oznake tudi kažejo maso četrti in številko pogodbe. Oznake so brez uporabe kovinskih ali plastičnih spojk nameščene neposredno na kito prednjega/zadnjega bočnika sprednje in zadnje četrti ali na vratno kito sprednje četrti in na potrebušino zadnje četrti.

Postopek sprejemanja zahteva sistematičen nadzor obdelave, razvrščanja, mase in označevanja vsake dostavljene četrti. Nadzoruje se tudi temperatura ene zadnje četrti vsakega trupa. Trup ni sprejet, zlasti kadar njegova masa presega največjo maso iz dela I(2)(g) te priloge.

3.

Predhodni pregled se lahko opravi takoj pred nakladanjem v klavnici pri nakladalni rampi in obsega maso, razvrstitev, način obdelave in temperaturo polovic trupov. Trup ni sprejet, zlasti kadar njegova masa presega največjo maso iz dela I(2)(g) te priloge. Zavrnjeni proizvodi se označijo kot takšni in se ne smejo več ponovno predstaviti za predhodni pregled ali sprejem.

Takšni pregledi obsegajo pošiljke do 20 ton polovic trupov, kakor to določa intervencijska agencija. Kadar pa so v ponudbi vključene četrti, intervencijska agencija lahko dovoli pošiljke polovic trupov, ki presegajo 20 ton. Če je več kakor 20 % od celotnega števila polovic trupov v pošiljki zavrnjenih, se v skladu s točko 6 zavrne celotna pošiljka.

Preden se polovice trupov odpošljejo v intervencijsko skladišče, se skladno z delom VI te priloge razkosajo na četrti. Vsaka četrt se skladno s členom 6(4), (5) in (6) Uredbe (ES) št. 1249/2008 sistematično stehta in identificira z oznako. Oznake tudi kažejo maso četrti in številko pogodbe. Oznake so brez uporabe kovinskih ali plastičnih spojk nameščene neposredno na kito prednjega/zadnjega bočnika sprednje in zadnje četrti ali na vratno kito sprednje četrti in na potrebušino zadnje četrti.

Četrti vsakega trupa so med prevzemom zaradi postopka sprejema združene v trupe ali polovice trupov.

Vsako pošiljko do sprejema spremlja kontrolni seznam z vsemi podrobnostmi o polovicah trupov ali četrteh, vključno s številom polovic trupov ali četrti, ki so bile predstavljene ter bodisi sprejete bodisi zavrnjene. Kontrolni seznam se izroči sprejemni uradni osebi.

Pred odhodom iz klavnice je na prevozna sredstva nameščena zalivka. Številka zalivke je tudi na zdravstvenem spričevalu in na kontrolnem seznamu.

Postopek sprejemanja vključuje nadzor načina obdelave, razvrščanje, maso, označevanje in temperaturo dostavljenih četrti.

4.

Predhodni pregled in sprejem proizvodov, ponujenih za intervencijo, izvede uradna oseba intervencijske agencije ali njihova pooblaščena oseba, ki je usposobljena za razvrščanje, ni vključena v razvrščanje v klavnici in je povsem neodvisna od uspešnih ponudnikov. To neodvisnost zagotavlja zlasti periodična rotacija teh uradnih oseb med intervencijskimi skladišči.

Med prevzemom je skupna masa četrti v vsaki pošiljki vpisana v dokument, ki ga hrani intervencijska agencija.

Dokument, v katerega se zapisujejo vse podrobnosti o masi in številu obdelanih proizvodov ter ali sprejem ali zavrnitev, mora izpolniti sprejemna uradna oseba.

5.

Zahteve glede identifikacije, dostave in nadzora za prevzem mesa s kostmi, namenjenih intervencijskim skladiščem za izkoščevanje, ki ne izpolnjujejo zahtev iz drugega pododstavka člena 3(5), vključuje naslednje:

(a)

med prevzemom, kakor je naveden v odstavku 1, morajo biti sprednje četrti in zadnje četrti za izkoščevanje identificirane s črkami „INT“, ki so označene na zunanji in notranji strani skladno z istimi pravili iz dela I(3)(c) te priloge za označevanje kategorije in klavne številke ter mesta, na katerem naj se te oznake naredijo; vseeno so črke „INT“ označene na notranji strani vsake četrti v višini tretjega ali četrtega rebra sprednje četrti in sedmega ali osmega rebra zadnje četrti;

(b)

skrotalna maščoba mora ostati pritrjena do prevzema in odstranjena pred tehtanjem;

(c)

dostavljeni proizvodi so razvrščeni v pošiljke, kakor je opredeljeno v točki 1 tega dela.

Kadar se trupi ali četrti z oznako „INT“ pojavijo zunaj območij, rezerviranih zanje, država članica opravi poizvedbo, sprejme primerne ukrepe in obvesti Komisijo.

6.

Kadar je več kot 20 % predstavljene pošiljke polovic trupov ali četrti zavrnjene, je zavrnjena cela pošiljka in vsi proizvodi so tako označeni ter ne smejo biti ponovno predstavljeni za predhodni pregled ali sprejem.

DEL IV

Izkoščevanje

I.   Splošni pogoji, ki urejajo izkoščevanje

1.

Izkoščevanje lahko izvajajo le tisti obrati za razrez, ki so registrirani ali potrjeni skladno s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 in imajo enega ali več dodatnih prostorov za hitro zamrzovanje.

Komisija lahko na zahtevo države članice za omejen čas odobri odstopanje od obveznosti, opredeljenih v prvem pododstavku. Pri sprejemanju odločitve Komisija upošteva sedanji razvoj v materialu in opremi, zdravstvene in nadzorne zahteve in cilj postopnega usklajevanja na tem področju.

2.

Izkoščeni kosi morajo ustrezati pogojem, določenim v Uredbi (ES) št. 853/2004 in zahtevam iz dela VIII te priloge k tej uredbi.

3.

Izkoščevanje se ne sme začeti pred zaključkom prevzema zadevne pošiljke.

4.

Kadar se izkoščuje, obrezuje ali pakira interventno goveje meso, v prostoru za razrez ne sme biti nobenega drugega mesa. Vendar pa je prašičje meso lahko ob istem času v prostoru za razrez, če se obdeluje na ločeni proizvodni liniji.

5.

Izkoščevanje poteka med 7. uro zjutraj in 6. uro zvečer; izkoščevanje ne poteka ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih. Te ure se lahko podaljšajo za največ dve uri, če so navzoči inšpekcijski organi.

Če izkoščevanje ne more biti zaključeno na dan prevzema, intervencijske agencije na hladilnico, v kateri so skladiščeni proizvodi, namestijo zalivke, ki jih lahko zlomijo samo isti organi, ko se izkoščevanje spet začne.

II.   Pogodbe in specifikacije

1.

Izkoščevanje poteka na podlagi pogodbe pod pogoji, ki so jih določile intervencijske agencije in skladno z njihovimi specifikacijami.

2.

Specifikacije intervencijskih agencij določajo zahteve za obrate za razrez in za zahtevani material in opremo ter zagotavljajo izpolnjevanje pravil Skupnosti o pripravi razreza.

Specifikacije določajo predvsem podrobne pogoje za izkoščevanje, metodo priprave, obrezovanje, pakiranje, zamrzovanje in hranjenje kosov z namenom njihovega prevzema s strani intervencijske agencije.

III.   Spremljanje izkoščevanja

1.

Intervencijske agencije zagotavljajo, da se izvaja stalno fizično spremljanje vseh postopkov izkoščevanja.

Takšno spremljanje se lahko zaupa organom, ki so povsem neodvisni od zadevnih trgovcev, klavcev in skladiščnikov. V takšnih primerih intervencijske agencije zagotavljajo, da njihove uradne osebe opravijo nenapovedani pregled izkoščevanja mesa za vsako ponudbo. Med takšnim pregledom se izvaja naključni nadzor kartonov s kosi pred zamrznitvijo in po njej, uporabljene količine se primerjajo s proizvedenimi količinami na eni strani in s kostmi, maščobo in odrezki na drugi strani. Takšen nadzor pokriva najmanj 5 % kartonov, napolnjenih z določenim kosom v dnevu, in, če je dovolj kartonov, najmanj pet kartonov po kosu.

2.

Sprednje četrti in zadnje četrti se morajo izkoščevati ločeno. Glede na vsak dan izkoščevanja se:

(a)

naredi primerjava med številom kosov in napolnjenimi kartoni;

(b)

izpolni obrazec, ki ločeno prikazuje izplen za izkoščevanje sprednjih četrti in zadnjih četrti.

IV.   Posebni pogoji, ki urejajo izkoščevanje

1.

Med izkoščevanjem, obrezovanjem in pakiranjem pred zamrzovanjem se notranja temperatura govejega mesa ne sme nikoli dvigniti nad + 7 oC.

Kosi se ne smejo prenašati, dokler niso hitro zamrznjeni, razen na podlagi odstopanj, predvidenih v oddelku (I) točke (1) tega dela.

2.

Vse oznake in tujki se morajo takoj pred izkoščevanjem povsem odstraniti.

3.

Vse kosti, kite, hrustanci, vratna ter tilna vez (ligamentum nuchae) in grobo vezivno tkivo morajo biti lepo odstranjeni. Obrezovanje kosov se mora omejiti na odstranjevanje maščobe, kit, hrustanca, sklepne glavice in drug specificiran obrez. Vse vidno živčno in limfno tkivo je treba odstraniti.

4.

Velike krvne žile ter strdke in onesnažena mesta je treba s čim manjšim obrezovanjem previdno odstraniti.

V.   Pakiranje kosov

1.

Kosi so takoj po izkoščevanju skladno z zahtevami, določenimi v delu VIII te priloge, zapakirani tako, da noben del mesa ne pride v stik s kartonom.

2.

Polietilen za oblogo kartonov in polietilenska folija ali vrečke za zavijanje kosov morajo biti debeli najmanj 0,05 mm in primerni za zavijanje živil.

3.

Uporabljeni kartoni, palete in zabojniki morajo ustrezati pogojem, določenim v delu IX te priloge.

VI.   Skladiščenje kosov

Intervencijske agencije zagotavljajo, da je vsa odkupljena govedina skladiščena ločeno ter je lahko prepoznavna po razpisu, razrezu in mesecu uskladiščenja.

Dobljeni kosi so skladiščeni v hladilnicah na ozemlju države članice, ki ima pristojnost nad intervencijsko agencijo.

VII.   Stroški izkoščevanja

Pogodbe iz oddelka II tega dela in plačila po njih, vključujejo delovanja in stroške, ki sledijo iz uporabe te uredbe, in še zlasti:

(a)

stroške vsakega prevoza po sprejemu proizvodov s kostmi do obrata za razrez;

(b)

izkoščevanje, obrezovanje, pakiranje in hitro zamrzovanje;

(c)

skladiščenje, natovarjanje in prevoz zamrznjenih kosov ter njihov prevzem v hladilnicah, ki so jih zanje določile intervencijske agencije;

(d)

stroške za material, zlasti za pakiranje;

(e)

vrednost kosti, maščobe in odrezkov, ki jih intervencijske agencije pustijo v obratih za razrez.

VIII.   Roki

Izkoščevanje, obrezovanje in pakiranje mora biti zaključeno v 10 koledarskih dneh po zakolu. Države članice lahko postavijo krajše roke.

Hitro zamrzovanje nastopi takoj po pakiranju, v vsakem primeru pa se mora začeti na isti dan; količina mesa brez kosti ne sme presegati dnevne zmogljivosti hitre zamrzovalnice.

Notranja temperatura izkoščenega mesa se mora v 36 urah med hitrim zamrzovanjem spustiti na ali pod –7 oC.

IX.   Zavrnitev proizvodov

1.

Kadar nadzor, določen v oddelku III točke 1 tega dela, glede posameznega kosa pokaže kršitve s strani obrata za izkoščevanje iz točk 1 do 8 tega dela, se ta nadzor izvede na dodatnih 5 % kartonov, napolnjenih na zadevni dan. Kadar so odkrite nadaljnje kršitve, se pregleda dodatne vzorce, ki znašajo 5 % vsega števila kartonov ustreznega kosa. Kadar pri četrtem 5-odstotnem nadzoru najmanj 50 % vseh kartonov krši te člene, je pregledana celodnevna obdelava tega kosa. Vendar se pregled celodnevne obdelave ne zahteva, ko pride do kršitve pri najmanj 20 % kartonov določenega kosa.

2.

Kadar pride na podlagi točke 1 do kršitve pri manj kakor 20 % kartonov posameznega kosa, se celotna vsebina teh kartonov zavrne in se zanje ne plača. Obrat za izkoščevanje plača intervencijski agenciji za kose, ki so bili zavrnjeni, znesek, enak ceni, prikazani v delu X te priloge.

Če se kršitev odkrije pri najmanj 20 % kartonov posameznega kosa, intervencijska agencija celodnevno obdelavo tega določenega kosa zavrne in zanje ne izvrši izplačila. Obrat za izkoščevanje plača intervencijski agenciji za kose, ki so bili zavrnjeni, znesek, enak ceni, prikazani v delu X te priloge.

Če se pri najmanj 20 % kartonov različnih kosov, proizvedenih v enem dnevu, odkrije kršitev, intervencijska agencija celodnevno obdelavo zavrne in zanje ne izvrši izplačila. Obrat za izkoščevanje intervencijski agenciji plača znesek, enak ceni, ki bi jo agencija skladno s členi 19(2), 27, 37 in 39 plačala uspešnemu ponudniku za prvotno odkupljene proizvode s kostmi in ki so bili po izkoščevanju zavrnjeni, le da je cena povečana za 20 %.

Kadar se uporablja tretji pododstavek, se prvi in drugi pododstavek ne uporabita.

3.

Z odstopanjem od točk 1 in 2, kadar zaradi resne malomarnosti ali prevare obrat za izkoščevanje ne ravna skladno s oddelki I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII in IX tega dela:

(a)

intervencijska agencija vse proizvode po dnevnem izkoščevanju, ko je ugotovljena neskladnost z zgornjimi določbami, zavrne in ne dolguje plačila,

(b)

obrat za izkoščevanje intervencijski agenciji plača znesek, enak ceni, ki bi jo agencija skladno s členi 19(2), 27, 37 in 39 plačala uspešnemu ponudniku za prvotno kupljene proizvode s kostmi in ki so po izkoščevanju skladno s točko (a) zavrnjeni, le da je cena povečana za 20 %.

DEL V

Klasifikacija proizvodov

 

BELGIQUE/BELGIË

Carcasses, demi-carcasses: Hele dieren, halve dieren:

Catégorie A, classe U2/

Categorie A, klasse U2

Catégorie A, classe U3/

Categorie A, klasse U3

Catégorie A, classe R2/

Categorie A, klasse R2

Catégorie A, classe R3/

Categorie A, klasse R3

 

БЪЛГАРИЯ

Tрупове, половинки трупове:

категория А, клас R2

категория А, клас R3

 

ČESKÁ REPUBLIKA

Jatečně upravená těla, půlky jatečněupravených těl:

Kategorie A, třída R2

Kategorie A, třída R3

 

DANMARK

Hele og halve kroppe:

Kategori A, klasse R2

Kategori A, klasse R3

 

DEUTSCHLAND

Ganze oder halbe Tierkörper:

Kategorie A, Klasse U2

Kategorie A, Klasse U3

Kategorie A, Klasse R2

Kategorie A, Klasse R3

 

EESTI

Rümbad, poolrümbad:

Kategooria A, klass R2

Kategooria A, klass R3

 

EIRE/IRELAND

Carcases, half-carcases:

Category C, class U3

Category C, class U4

Category C, class R3

Category C, class R4

Category C, class O3

 

ΕΛΛΑΔΑ

Ολόκληρα ή μισά σφάγια:

Κατηγορία A, κλάση R2

Κατηγορία A, κλάση R3

 

ESPAÑA

Canales o semicanales:

Categoría A, clase U2

Categoría A, clase U3

Categoría A, clase R2

Categoría A, clase R3

 

FRANCE

Carcasses, demi-carcasses:

Catégorie A, classe U2

Catégorie A, classe U3

Catégorie A, classe R2/

Catégorie A, classe R3/

Catégorie C, classe U2

Catégorie C, classe U3

Catégorie C, classe U4

Catégorie C, classe R3

Catégorie C, classe R4

Catégorie C, classe O3

 

ITALIA

Carcasse e mezzene:

Categoria A, classe U2

Categoria A, classe U3

Categoria A, classe R2

Categoria A, classe R3

 

ΚΥΠΡΟΣ

Ολόκληρα ή μισά σφάγια:

Κατηγορία A, κλάση R2

 

LATVIJA

Liemeņi, pusliemeņi:

A kategorija, R2 klase

A kategorija, R3 klase

 

LIETUVA

Skerdenos ir skerdenų pusės:

A kategorija, R2 klasė

A kategorija, R3 klasė

 

LUXEMBOURG

Carcasses, demi-carcasses:

Catégorie A, classe U2

Catégorie A, classe U3

Catégorie A, classe R2

Catégorie A, classe R3

 

MAGYARORSZÁG

Hasított test vagy hasított féltest:

A kategória, R2 osztály

A kategória, R3 osztály

 

MALTA

Karkassi u nofs karkassi:

Kategorija A, klassi R3

 

NEDERLAND

Hele dieren, halve dieren:

Categorie A, klasse R2

Categorie A, klasse R3

 

ÖSTERREICH

Ganze oder halbe Tierkörper:

Kategorie A, Klasse U2

Kategorie A, Klasse U3

Kategorie A, Klasse R2

Kategorie A, Klasse R3

 

POLSKA

Tusze, półtusze:

Kategoria A, klasa R2

Kategoria A, klasa R3

 

PORTUGAL

Carcaças ou meias-carcaças

Categoria A, classe U2

Categoria A, classe U3

Categoria A, classe R2

Categoria A, classe R3

 

ROMÂNIA

Carcase, jumătăți de carcase

categoria A, clasa R2

categoria A, clasa R3

 

SLOVENIJA

Trupi, polovice trupov:

Kategorija A, razred R2

Kategorija A, razred R3

 

SLOVENSKO

Jatočné telá, jatočné polovičky:

kategória A, akostná trieda R2

kategória A, akostná trieda R3

 

SUOMI/FINLAND

Ruhot, puoliruhot/Slaktkroppar, halva slaktkroppar:

Kategoria A, luokka R2/Kategori A, klass R2

Kategoria A, luokka R3/Kategori A, klass R3

 

SVERIGE

Slaktkroppar, halva slaktkroppar:

Kategori A, klass R2

Kategori A, klass R3

 

UNITED KINGDOM

I.

Great Britain

 

Carcases, half-carcases:

Category C, class U3

Category C, class U4

Category C, class R3

Category C, class R4

II.

Northern Ireland

 

Carcases, half-carcases:

Category C, class U3

Category C, class U4

Category C, class R3

Category C, class R4

Category C, class O3

DEL VI

Predpisi za trupe, polovice trupov in četrti

1.

Sveži ali ohlajeni trupi in polovice trupov, (tarifna oznaka KN 0201) živali, zaklanih največ šest in najmanj dva dni prej.

2.

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

trup: cel trup zaklane živali, za ahilovo tetivo obešen na klavniško kljuko po izkrvavitvi, odstranitvi drobovja in odrt, predstavljen:

brez glave in brez stopal; glava mora biti ločena od trupa v atlasno-okcipitalnem sklepu in stopala morajo biti odrezana v metakarpalnih ali metatarzalnih sklepih,

brez organov prsne in trebušne votline in brez ledvic, ledvične maščobe in medenične maščobe,

brez spolnih organov in pripadajočih mišic,

brez vezivnega in mišičnega dela trebušne prepone,

brez repa in prvega trtičnega vretenca,

brez hrbtenjače,

brez maščobe pri spolnih organih (skrotalne maščobe) in okolne maščobe na boku,

brez vezivnotkivne linea alba trebušne mišice,

brez površinske maščobe na notranji strani stegna,

brez vratne vene in ob njej ležeče maščobe, vrat je prerezan v skladu z veterinarskimi zahtevami,

vratna mišica se ne odstrani, maščoba na prsih ne sme biti debelejša od 1 cm;

(b)

klavna polovica: proizvod, ki se ga dobi z ločitvijo trupa, kakor je navedeno v točki (a), simetrično po sredini vratnih, hrbtnih, ledvenih in križničnih vretenc in po sredini prsnice in simfize ischiopubis. Med obdelavo trupa hrbtna in ledvena vretenca ne smejo biti preveč odmaknjena; pripadajoče mišice in kite ne smejo biti vidno poškodovane z žagami ali noži;

(c)

prednje četrti:

oddvojene od trupa po ohladitvi,

raven rez za petim rebrom;

(d)

zadnje četrti:

oddvojene od trupa po ohladitvi,

raven rez za osmim rebrom.

3.

Proizvodi, navedeni v točkah 1 in 2, morajo biti iz dobro izkrvavljenih trupov živali, ki so bile pravilno odrte, tako da površina trupa v nobenem primeru ni odluščena in je brez rdečine ali zmečkanin od udarcev; površinska maščoba ne sme biti bistveno raztrgana ali odstranjena. Poprsnica mora biti nepoškodovana, razen toliko, da se omogoči obešenje. Trupi ne smejo biti na noben način onesnaženi, zlasti ne s fekalijami ali večjimi krvavimi madeži.

4.

Proizvodi, navedeni v točki 2(c) in (d), morajo biti iz trupov ali polovic trupov, ki zadoščajo zahtevam iz točke 2(a) in (b).

5.

Proizvodi, navedeni v točkah 1 in 2, morajo biti takoj po zakolu hlajeni najmanj 48 ur, tako da notranja temperatura ob koncu ohlajevalnega časa ne presega + 7 oC. Ta temperatura mora biti vzdrževana do njihovega prevzema.

DEL VII

Koeficienti iz člena 21(3)

Formula A

Koeficient n = (a/b)

pri čemer je:

a

=

povprečje povprečnih tržnih cen, zabeleženih v zadevni državi članici ali njeni regiji za dva tedna ali tri tedne, ki sledijo sklepu o dodelitvi,

b

=

povprečna tržna cena, zabeležena v zadevni državi članici ali njeni regiji, kakor je navedeno v členu 21(1), ki se uporablja za zadevni razpis.

Formula B

Koeficient n′ = (a′/b′)

pri čemer je:

a′

=

povprečje nabavnih cen, ki jih je plačal ponudnik za živali iste kakovosti in kategorije, kakor so tiste, ki so bile upoštevane pri izračunu povprečne tržne cene v času dveh ali treh tednov po sprejetju odločbe,

b′

=

povprečje nabavnih cen, ki jih je plačal ponudnik za živali, ki so bile upoštevane pri izračunu povprečne tržne cene v času tistih dveh tednov, ki se uporabita za določitev povprečne tržne cene, uporabljene za zadevni razpis.

DEL VIII

Specifikacije za intervencijsko izkoščevanje

1.   KOSI ZADNJE ČETRTI

1.1   Opis kosov

1.1.1   Interventni bočnik (koda INT 11)

Razrez in izkoščevanje: odstraniti z rezom, ki gre skozi kolenski sklep in ga ločiti od notranjega stegna in zunanjega stegna (črnega in belega krajca) po naravni liniji, tako da mišica pete ostane skupaj z golenico. Odstraniti kosti zadnjega bočnika (golenico in mečnico).

Obrezovanje: obrezati kite do mesa.

Zavijanje in pakiranje: pred pakiranjem v kartone, ki so na notranji strani obloženi s polietilenom, morajo biti ti kosi vsak posebej zaviti v polietilen.

1.1.2   Interventna kepa (koda INT 12)

Razrez in izkoščevanje: ločiti od notranjega stegna z ravnim rezom navzdol in vzdolž linije stegnenice in od zunanjega stegna (črnega in belega krajca) z nadaljevanjem reza navzdol po naravni liniji. Fascia mora ostati naravno pritrjena.

Obrezovanje: odstraniti pogačico, sklepno ovojnico in kito. Sloj zunanje maščobe ne sme nikjer presegati 1 cm.

Zavijanje in pakiranje: pred pakiranjem v kartone, ki so na notranji strani obloženi s polietilenom, morajo biti ti kosi vsak posebej zaviti v polietilen.

1.1.3   Interventno notranje stegno (koda INT 13)

Razrez in izkoščevanje: ločiti od zunanjega stegna (črnega in belega krajca) in bočnika z rezom, ki sledi naravni liniji, in odstraniti od stegnenice. Odstraniti križnico.

Obrezovanje: odstraniti koren spolnega uda (penisa), sosednji hrustanec in skrotalno bezgavko (superficial inguinal). Odstraniti hrustanec in vezna tkiva, povezana z medenično kostjo. Sloj zunanje maščobe ne sme nikjer presegati 1 cm.

Zavijanje in pakiranje: pred pakiranjem v kartone, ki so na notranji strani obloženi s polietilenom, morajo biti ti kosi vsak posebej zaviti v polietilen.

1.1.4   Interventno zunanje stegno (črni in beli krajec) (koda INT 14)

Razrez in izkoščevanje: ločiti od notranjega stegna in bočnika z rezom po naravni liniji. Odstraniti stegnenico.

Obrezovanje: odstraniti masivni hrustanec, ki leži poleg kostnega sklepa, poplitealno bezgavko, pripadajočo maščobo in kito. Sloj zunanje maščobe ne sme nikjer presegati 1 cm.

Zavijanje in pakiranje: pred pakiranjem v kartone, ki so na notranji strani obloženi s polietilenom, morajo biti ti kosi vsak posebej zaviti v polietilen.

1.1.5   Interventni file (koda INT 15)

Razrez: odstraniti file po celotni dolžini tako, da se odstrani glava (debelejši konec) s kolčnice (ilium) in s sledenjem vzdolž fileja, ki meji na vretenca, tako da se na ta način file loči od ledij.

Obrezovanje: odstraniti žlezo in maščobno tkivo. Pustiti serozo in vezivno mišičnino nepoškodovani in popolnoma povezani. Ta dragoceni kos je treba še posebno skrbno rezati, obrezati in zapakirati.

Zavijanje in pakiranje: fileji morajo biti pazljivo vzdolžno pakirani, izmenoma debeli in tanki konci, s serozno opno navzgor in ne smejo biti upognjeni.

Ti kosi morajo biti vsak posebej zaviti v polietilen, preden so zloženi v škatle, obložene s polietilenom.

1.1.6   Interventni križ (koda INT 16)

Razrez in izkoščevanje: ločiti od zunanjega stegna (črnega in belega krajca)/kepe z ravnim rezom od točke, ki je približno 5 cm od zadnjega roba petega križnega vretenca in poteka približno 5 cm od sprednjega roba sednice, pri tem pa paziti, da se ne prereže skozi kepo.

Ločiti od ledij z rezom med zadnjim ledvenim in prvim križnim vretencem, tako da se loči sprednji rob medenice. Odstraniti kosti in hrustanec.

Obrezovanje: odstraniti maščobni žep na notranji površini pod dolgo hrbtno mišico. Sloj zunanje maščobe ne sme nikjer presegati 1 cm. Ta dragoceni kos je treba še posebno skrbno rezati, obrezati in zapakirati.

Zavijanje in pakiranje: pred pakiranjem v kartone, ki so na notranji strani obloženi s polietilenom, morajo biti ti kosi vsak posebej zaviti v polietilen.

1.1.7   Interventna ledja s hrbtom brez kosti (koda INT 17)

Razrez in izkoščevanje: ločiti od križa z ravnim rezom med zadnjim ledvenim in prvim križnim vretencem. Ločiti od bržole z ravnim rezom med 11. in 10. rebrom. Lepo odstraniti hrbtenico. Rebra in trnaste podaljške vretenc odstraniti z „izluščenjem“.

Obrezovanje: odstraniti vse vrste hrustanca, ki ostanejo po izkoščevanju. Kito je treba odstraniti. Sloj zunanje maščobe ne sme nikjer presegati 1 cm. Ta dragoceni kos je treba še posebno skrbno rezati, obrezati in zapakirati.

Zavijanje in pakiranje: pred pakiranjem v kartone, ki so na notranji strani obloženi s polietilenom, morajo biti ti kosi vsak posebej zaviti v polietilen.

1.1.8   Interventna potrebušina (koda INT 18)

Razrez in izkoščevanje: odstraniti celotno potrebušino pri osmem rebru ravno odrezane zadnje četrti (za petim rebrom gledano od spredaj) z rezom od točke, pri kateri je bila potrebušina položena nazaj, po naravni liniji navzdol okrog površine zadnjih mišic do točke, ki je vodoravna s sredino zadnjega ledvenega vretenca.

Nadaljevati rez navzdol v ravni liniji vzporedno s filejem, od 13. do vključno 6. rebra vzdolž linije, ki teče vzporedno s hrbtnim robom hrbtenice, tako da celoten rez navzdol ni več kot 5 cm od stranskega roba dolge hrbtne mišice.

Vse kosti in hrustanec odstraniti z „izluščenjem“. Celotna potrebušina mora ostati v enem kosu.

Obrezovanje: odstraniti grobo vezivno tkivo, ki prekriva diafragmo, tako da ostane diafragma nepoškodovana. Obrezati maščobo, tako da celotni odstotek vidne (zunanje in medmišične) maščobe ne presega 30 %.

Zavijanje in pakiranje: celotna potrebušina se pri pakiranju lahko enkrat pregane. Ne sme se je rezati ali zviti. Pri zapakirani potrebuševini morata biti notranji del potrebušine in trebušna muskulatura jasno vidni. Da je zagotovljeno popolno zavitje kosa/kosov, mora biti pred pakiranjem vsaka škatla obložena s polietilenom.

1.1.9   Interventna bržola (koda INT 19)

Razrez in izkoščevanje: ta kos mora biti od ledij brez kosti ločen z ravnim rezom med 11. in 10. rebrom in mora vključevati rebra od 6. do vključno 10. rebra. Odstraniti medrebrne mišice in poprsnico v tankem sloju skupaj z rebri. Odstraniti hrbtenico in hrustanec, vključno z vrhom lopatice.

Obrezovanje: odstraniti tilno vez (ligamentum nuchae). Sloj zunanje maščobe ne sme nikjer presegati 1 cm. Fascia mora ostati pritrjena.

Zavijanje in pakiranje: pred pakiranjem v kartone, ki so na notranji strani obloženi s polietilenom, morajo biti ti kosi vsak posebej zaviti v polietilen.

2.   KOSI PREDNJE ČETRTI

2.1   Opis kosov

2.1.1   Interventni prednji bočnik (koda INT 21)

Razrez in izkoščevanje: odstraniti z rezom okrog sklepa, tako da se ločita podlahtnica (radius) in nadlahtnica (humerus). Odstraniti podlahtno kost (radius).

Obrezovanje: obrezati kite do mesa.

Zavijanje in pakiranje: pred pakiranjem v kartone, ki so na notranji strani obloženi s polietilenom, morajo biti ti kosi vsak posebej zaviti v polietilen.

Interventni prednji bočniki se ne smejo zavijati skupaj z interventnimi bočniki.

2.1.2   Interventno pleče (koda INT 22)

Razrez in izkoščevanje: ločiti pleče od prednje četrti z rezom v liniji, ki sledi naravni liniji okrog roba pleč in hrustanca pri vrhu lopatice, nadaljevati tako, da se pleče dvigne iz naravnega položaja. Odstraniti lopatico. Mišico lopatice (podplečnico) pod lopatico je treba položiti nazaj, vendar jo je treba pustiti pritrjeno, tako da je mogoča gladka odstranitev kosti. Odstraniti nadlahtnico (humerus).

Obrezovanje: odstraniti hrustanec, kite in sklepne ovojnice; obrezati maščobo tako, da celotni odstotek vidne (zunanje in medmišične) maščobe ne presega 10 %.

Zavijanje in pakiranje: pred pakiranjem v kartone, ki so na notranji strani obloženi s polietilenom, morajo biti ti kosi vsak posebej zaviti v polietilen.

2.1.3   Interventne prsi (koda INT 23)

Razrez in izkoščevanje: ločiti od prednje četrti z rezom v ravni liniji, pravokotno na sredino prvega rebra. Odstraniti medrebrne mišice in poprsnico z „izluščenjem“ skupaj z rebri, prsnico in hrustancem. Povrhnjica mora ostati na prednjih rebrih. Maščobo, ki leži pod povrhnjico in prsnico, je treba odstraniti.

Obrezovanje: obrezati maščobo tako, da celotni odstotek vidne (zunanje in medmišične) maščobe ne presega 30 %.

Zavijanje in pakiranje: pred pakiranjem v kartone, ki so na notranji strani obloženi s polietilenom, morajo biti ti kosi vsak posebej zaviti v polietilen, da je zagotovljeno popolno zavitje kosov.

2.1.4   Interventna prednja četrt (koda INT 24)

Razrez in izkoščevanje: kos, ki ostane po odstranitvi prsi, plečeta in prednjega bočnika, je klasificiran kot prednja četrt.

Odstraniti rebra z „izluščenjem“. Vratne kosti je treba čisto (gladko) odstraniti.

Mišice, ki povezujejo prednjo nogo s trupom (mišice plečnega obroča), morajo ostati pritrjene na ta kos.

Obrezovanje: odstraniti kite, sklepne ovojnice in hrustanec. Obrezati maščobo, tako da celotni odstotek vidne (zunanje in medmišične) maščobe ne presega 10 %.

Zavijanje in pakiranje: pred pakiranjem v kartone, ki so na notranji strani obloženi s polietilenom, morajo biti ti kosi vsak posebej zaviti v polietilen.

3.   VAKUUMSKO PAKIRANJE NEKATERIH POSAMEZNIH KOSOV

Države članice se lahko odločijo, da dovolijo vakuumsko pakiranje namesto posamičnega zavijanja, kakor je predvideno v točki 1 za kose kod INT 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 19.

DEL IX

Pravila za kartone, palete in zabojnike

I.   Kartoni

1.

Kartoni morajo biti tržnega standarda in mase ter dovolj močni, da zdržijo paletiranje.

2.

Na uporabljenih kartonih ne sme biti imena klavnice ali obrata za razrez, iz katere so proizvodi.

3.

Po napolnitvi je treba stehtati vsak karton posebej; kartoni, napolnjeni do vnaprej določene mase, niso dovoljeni.

4.

Neto masa kosov ne sme presegati 30 kg na karton.

5.

V isti karton se sme dati samo kose istega izvora, identificirane z njihovim polnim imenom ali s kodo Skupnosti, in ki so od iste kategorije živali; kartoni ne smejo v nobenem primeru vsebovati kosov maščobe ali drugih obrezkov.

6.

Na kartonih morajo biti naslednji pečati:

nalepke intervencijske agencije na obeh koncih,

nalepke uradne veterinarske inšpekcije na sredini sprednje in zadnje strani, vendar na škatlah iz enega kosa samo na sprednji strani.

Takšne nalepke morajo imeti serijsko številko in morajo biti pritrjene tako, da se pri odpiranju kartona uničijo.

7.

Na nalepkah intervencijske agencije morajo biti navedeni številka pogodbe, vrsta in število kosov, neto masa in datum pakiranja; nalepke ne smejo biti manjše od 20 × 20 cm. Na nalepkah veterinarske inšpekcije mora biti navedena številka odobritve obrata za razrez.

8.

Serijske številke na nalepkah, ki so navedene v točki 6, morajo biti evidentirane glede na posamezno pogodbo; možna mora biti primerjava števila uporabljenih kartonov in izdanih nalepk.

9.

Kartoni morajo biti zvezani s štirimi trakovi, dvema po dolžini in dvema po širini, ki so nameščeni približno 10 cm od vsakega vogala.

10.

Nalepke, ko so med pregledom raztrgane, je treba nadomestiti s serijsko oštevilčenimi nalepkami, z dvema na karton, ki jih intervencijska agencija izda pristojnim organom.

II.   Palete in zabojniki

1.

Kartone, ki so v zvezi z različnimi razpisi in vsebujejo različne kose, je treba skladiščiti glede na razpis ali mesec in glede na kos na ločenih paletah. Take palete morajo biti evidentirane z nalepkami, na katerih so navedeni številka razpisa, tip kosa, neto maso proizvoda, masa embalaže in število kartonov glede na kos.

2.

Lokacija palet in zabojnikov mora biti prikazana na skladiščnem načrtu.

DEL X

Posamezne cene zavrnjenih intervencijskih kosov za namene prvega in drugega pododstavka dela IV oddelka IX(2) te priloge

(EUR/t)

Interventni file

22 000

Interventna ledja s hrbtom brez kosti

14 000

Interventno notranje stegno Interventni križ

10 000

Interventno zunanje stegno Interventna kepa Interventna bržola (s petimi rebri)

8 000

Interventno pleče Interventna prednja četrt

6 000

Interventne prsi Interventni bočnik Interventni prednji bočnik

5 000

Interventna potrebušina

4 000

DEL XI

Preverjanja proizvodov

1.

Intervencijske agencije zagotavljajo, da je meso, zajeto s to uredbo, spravljeno in vzdrževano tako, da je dostopno in v skladu z določbami prvega pododstavka dela IV oddelka VI (VI) te uredbe.

2.

Temperatura skladiščenja ne sme biti višja od –17 oC.

3.

Države članice s potrebnimi ukrepi zagotovijo zadovoljivo ohranjanje kakovosti in količin skladiščenih proizvodov in takoj zamenjajo poškodovano embalažo. Z zavarovanjem v obliki pogodbene obveznosti za skladiščnike ali v obliki celovitega zavarovanja odgovornosti, zagotavljajo kritje za ustrezna tveganja, ki jih nosi intervencijska agencija. Države članice lahko nastopajo kot lastni zavarovatelj.

4.

Med skladiščenjem izvajajo pristojni organi reden nadzor na večji količini skladiščenih proizvodov po odobritvah po razpisih, ki so se izvajali v posameznem mesecu.

Med takšnim nadzorom so vsi proizvodi, za katere se ugotovi, da niso v skladu z zahtevami iz te uredbe, zavrnjeni in kot takšni označeni. Brez poseganja v uporabo kazni pristojni organi, po potrebi, izterjajo plačila od odgovornih strank.

Takšen nadzor opravljajo uradne osebe, ki od oddelka, ki odkupi meso, ne dobijo navodil.

5.

Pristojni organi uporabijo vse potrebne ukrepe glede sledljivosti in skladiščenja, da bi omogočili čim učinkovitejšo odstranitev skladiščenih proizvodov iz skladišč in poznejšo prodajo zlasti ob upoštevanju vseh zahtev, ki se navezujejo na veterinarsko zdravstveno stanje zadevnih živali.


(1)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(2)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(3)  UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

(4)  UL L 125, 23.5.1996, str. 3.


PRILOGA IV

MASLO

DEL I

Merila za upravičenost za maslo

1.

Intervencijska agencija odkupi le maslo, ki izpolnjuje zahteve iz prvega odstavka člena 10(1)(e) Uredbe (ES) št. 1234/2007 točk 3, 4, 5 in 6 tega dela ter člena 28(1) te uredbe.

2.

Merila za odobritev podjetij iz člena 10(1)(e) Uredbe (ES) št. 1234/2007 so navedena v delu III te priloge.

3.

Intervencijska agencija preveri kakovost masla z uporabo metod, opisanih v delu IV te priloge in na podlagi vzorcev, vzetih v skladu s pravili iz dela V te priloge. Vendar lahko države članice na podlagi pisne privolitve Komisije vzpostavijo sistem samopreverjanja pod lastnim nadzorom za nekatere zahteve glede kakovosti in za nekatere odobrene obrate.

4.

Stopnje radioaktivnosti masla ne smejo presegati najvišjih dovoljenih stopenj, ki so, kadar je primerno, dovoljene v skladu s predpisi Skupnosti.

Stopnja radioaktivne kontaminacije proizvoda se spremlja le, če razmere to zahtevajo in le v potrebnem obdobju.

5.

Maslo se proizvede v obdobju 31 dni pred dnem, ko je pristojni organ prejel ponudbo za prodajo po fiksni ceni, ali, v primeru razpisov, 31 dni pred zaključkom razpisnega podobdobja.

6.

Kadar se maslo ponuja za intervencijo v drugi državi članici, in ne v tisti, v kateri je bilo proizvedeno, mora pristojni organ države članice proizvajalke za odkup predložiti potrdilo.

Potrdilo se predloži pristojnemu organu države članice nakupovalke najpozneje 35 dni po dnevu, ko je bila ponudba prejeta ali po koncu razpisa, in vsebuje informacije iz člena 28(1)(a), (b) in (d) te uredbe ter potrditev, da je bilo maslo proizvedeno neposredno in izključno iz pasterizirane smetane v smislu člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 in v odobrenem obratu v Skupnosti.

7.

Kadar je država članica proizvajalka izvedla preglede iz točke 3 tega dela, potrdilo vsebuje tudi rezultate teh pregledov in potrjuje, da je zadevni proizvod maslo, ki izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka člena 10(1)(e) Uredbe (ES) št. 1234/2007. V tem primeru mora biti embalaža iz dela VI(6) te priloge zapečatena z oštevilčeno etiketo, ki jo izda pristojni organ države članice proizvajalke. Potrdilo vsebuje številko etikete.

DEL II

Prevzem in začetni nadzor za maslo

1.

Maslo gre skozi poskusno obdobje skladiščenja. To obdobje traja 30 dni od dneva prevzema.

2.

Intervencijska agencija zahteva, da se maslo namesti in shranjuje v skladišču na paletah tako, da se oblikujejo serije, ki jih je lahko identificirati in so lahko dostopne.

DEL III

Merila za odobritev podjetij iz člena 10(1)(e) in (f) Uredbe (ES) št. 1234/2007 (skupni del za maslo in posneto mleko v prahu)

1.

Podjetja, kot jih navaja člen 10(1)(e) in (f) Uredbe (ES) št. 1234/2007, se odobrijo samo, če:

(a)

so odobrena v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 in imajo primerno tehnično opremo;

(b)

se obvežejo, da bodo vodila stalno evidenco v obliki, ki jo določa pristojni organ vsake države članice, in da bodo v njej navedeni izvor surovin, količine pridobljenega masla ter za mleko v prahu količine pridobljenega posnetega mleka v prahu, pinjenca in sirotke ter embalaža, identifikacija in datum izhoda posamezne proizvedene serije, ki je namenjena za javno intervencijo;

(c)

soglašajo, da bodo predložila svojo proizvodnjo masla in posnetega mleka v prahu, ki bo dana v intervencijo, posebnemu uradnemu inšpekcijskemu nadzoru;

(d)

se obvežejo, da bodo pristojne organe vsaj dva delovna dneva vnaprej obvestila, da nameravajo proizvajati maslo in posneto mleko v prahu za javno intervencijo; vendar lahko država članica postavi krajši rok.

2.

Za zagotavljanje skladnnosti s to uredbo pristojni organ izvaja nenapovedane inšpekcijske preglede na kraju samem, in sicer na podlagi terminskega načrta proizvodnje masla in posnetega mleka v prahu za intervencijo zadevnih podjetij.

Za ta namen izvedejo vsaj:

(a)

en inšpekcijski pregled za vsako obdobje 28 dni proizvodnje za intervencijo, pri čemer se opravi najmanj en inšpekcijski pregled vsako leto, da se preverijo evidence iz točke 1(b);

(b)

en inšpekcijski pregled vsako leto, da se preveri izpolnjevanje drugih pogojev za odobritev iz točke 1.

3.

Odobritev se odvzame, če pogoji iz točke 1(a) niso več izpolnjeni. Na zahtevo zadevnega obrata se lahko odobritev ponovno dodeli po vsaj šestih mesecih in temeljitem inšpekcijskem pregledu.

Razen v primeru višje sile se odobritev začasno odvzame za obdobje od enega do dvanajstih mesecev, odvisno od resnosti nepravilnosti, če se ugotovi, da obrat ne izpolnjuje ene od svojih obveznosti iz točke 1(b), (c) in (d).

Država članica ne bo uvedla opustitve odkupa, če ugotovi, da nepravilnost ni bila izvedena namenoma ali kot posledica hude malomarnosti in da je manjšega pomena za učinkovit inšpekcijski nadzora, ki je določen v točki 2.

4.

O inšpekcijskem pregledu, ki se izvaja na podlagi točk 2 in 3, se sestavi poročilo, v katerem so navedeni:

(a)

datum inšpekcijskega pregleda;

(b)

trajanje inšpekcijskega pregleda;

(c)

izvedeni postopki.

Poročilo podpiše odgovorni inšpektor.

DEL IV

Zahteve glede sestave, kakovostne lastnosti in analitične metode

Maslo je trdna emulzija, pretežno emulzija vode v olju, ki ima naslednje sestavo in kakovostne lastnosti:

Parametri

Vsebnost in lastnosti kakovosti

Maščoba

najmanj 82 %

Voda

največ 16 %

Nemastne trdne snovi

največ 2 %

Proste maščobne kisline

največ 1,2 mmole/100 g maščobe

Peroksidno število

največ 0,3 meq kisika/1 000 g maščobe

Koliformne bakterije

pod mejo zaznavnosti v 1 g

Nemlečna maščoba

pod mejo zaznavnosti za analizo trigliceridov

Senzorične lastnosti

vsaj štiri izmed pet točk za videz, okus in gostoto

Disperzija vode

najmanj štiri točke

Uporabljajo se referenčne metode iz Uredbe (ES) št. 213/2001 (UL L 37, 7.2.2001, str. 1) in 273/2008 (UL L 88, 29.3.2008, str. 1).

DEL V

Vzorčenje za kemično in mikrobiološko analizo ter senzorično ocenjevanje.

1.   Kemična in mikrobiološka analiza

Količina masla

(kg)

Najmanjše število vzorcev

(> 100 g)

≤ 1 000

2

> 1 000 ≤ 5 000

3

> 5 000 ≤ 10 000

4

> 10 000 ≤ 15 000

5

> 15 000 ≤ 20 000

6

> 20 000 ≤ 25 000

7

> 25 000

7 + 1 na 25 000 kg ali del tega

Vzorčenje za mikrobiološko analizo je treba izvajati aseptično.

Za analizo se lahko v en vzorec združi do pet vzorcev po 100 g, ki jih je treba dobro premešati.

Vzorce je treba vzeti naključno iz različnih delov ponujene količine pred ali med uskladiščenjem v hladilnico, ki jo določi pristojni organ.

Priprava sestavljenega vzorca masla (kemična analiza):

(a)

s čistim, suhim vrtalnikom za maslo ali podobno ustrezno napravo vzamemo vzorec masla, ki tehta najmanj 30 g, ter ga postavimo v posodo za vzorčenje. Sestavljeni vzorec masla je treba nato zapečatiti in poslati v laboratorij za analizo;

(b)

v laboratoriju sestavljeni vzorec segrejemo v prvotni še ne odprti posodi do 30 oC in pogosto stresamo, dokler ne dobimo homogene emulzije, brez nezmehčanih delcev. Vzorec mora segati od polovice do dveh tretjin posode.

Vsako leto je treba pri vsakem proizvajalcu, ki ponuja maslo za intervencijski odkup, analizirati dva vzorca za nemlečne maščobe.

2.   Senzorično ocenjevanje

Količina masla

(kg)

Najmanjše število vzorcev

1 000 ≤ 5 000

2

> 5 000 ≤ 25 000

3

> 25 000

3 + 1 na 25 000 kg ali del tega

Vzorce je treba vzeti naključno iz različnih delov ponujene količine, in sicer med 30. in 45. dnem, ki sledi pogojnemu prevzemu masla, in jih oceniti.

Vsak vzorec je treba oceniti posebej v skladu s Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 278/2008. Ponovno vzorčenje ali ponovno ocenjevanje ni dovoljeno.

3.   Navodila, ki jih je treba upoštevati, kadar se pri vzorcu ugotovijo napake

(a)

Kemična in mikrobiološka analiza:

pri analizi posameznih vzorcev je dopustna ena napaka pri enem vzorcu na 5 do 10 vzorcev ali ena napaka pri dveh vzorcih na 11 do 15 vzorcev. Kadar ima vzorec napako, je treba z obeh strani vzorca, pri katerem je ugotovljena napaka, vzeti dva nova vzorca in preveriti zadevni parameter. Kadar noben vzorec ne izpolnjuje specifikacije, je treba iz ponujene količine masla zavrniti vso količino masla med prvotnima vzorcema z obeh strani vzorca, pri katerem je bila ugotovljena napaka.

Količina, ki jo je treba zavrniti, ko se napaka ugotovi tudi pri novem vzorcu:

Image

kadar se analizirajo sestavljeni vzorci in se ugotovi, da imajo napake v zvezi z enim od parametrov, je treba iz ponujene količine masla zavrniti vso količino, ki jo predstavlja zadevni sestavljeni vzorec. Količina, ki jo predstavlja en sestavljeni vzorec, se lahko določi s porazdelitvijo ponujene količine masla na več delov, preden se iz vsakega naključno vzame vzorec;

(b)

senzorično ocenjevanje:

kadar vzorec ne izpolnjuje pogojev senzoričnega ocenjevanja, je treba iz ponujene količine masla zavrniti vso količino masla med dvema sosednjima vzorcema na vsaki strani vzorca, ki ne izpolnjuje pogojev;

(c)

kadar ima vzorec senzorično napako in kemično ali mikrobiološko napako, je treba zavrniti vso ponujeno količino masla.


PRILOGA V

POSNETO MLEKO V PRAHU

DEL I

Merila za upravičenost za posneto mleko v prahu

1.

Intervencijska agencija odkupi le posneto mleko v prahu, ki je v skladu s členom 10(1)(f) Uredbe (ES) št. 1234/2007, s točkami 2 do 5 te priloge in s členom 28(2).

2.

Merila za odobritev podjetij iz člena 10(1)(e) Uredbe (ES) št. 1234/2007 so navedena v delu III Priloge IV.

3.

Intervencijske agencije preverijo kakovost posnetega mleka v prahu z analitičnimi metodami, določenimi v delu IV te priloge, na podlagi vzetih vzorcev v skladu s pravili iz dela VI te priloge. S pregledi je treba ugotoviti, da posneto mleko v prahu ne vsebuje drugih proizvodov, zlasti pinjenca in sirotke, kot je določeno v delu IV te priloge, razen dovoljenih surovin, ki se uporabljajo za prilagoditev vsebnosti beljakovin, kot je določeno v Prilogi I(4)(b) k Direktivi Sveta 2001/114/ES (1).

Prilagoditev vsebnosti beljakovin se izvede, če je potrebna, v tekoči fazi. Snov, ki se uporabi za prilagoditev vsebnosti beljakovin, mora imeti poreklo iz Skupnosti.

Vendar če Komisija tako soglaša, države članice lahko vzpostavijo sistem samopreverjanja pod lastnim nadzorom za določene zahteve glede kakovosti in za določene odobrene obrate.

4.

Stopnje radioaktivnosti v posnetem mleku v prahu ne smejo presegati največje dovoljene stopnje po pravilih Skupnosti, če se uporabljajo. Stopnja radioaktivne kontaminacije proizvoda se spremlja, če razmere tako zahtevajo in samo med potrebnim obdobjem.

5.

Posneto mleko v prahu mora biti proizvedeno obdobju 31 dni pred dnem, ko je intervencijska agencija prejela ponudbo za prodajo po fiksni ceni, ali, v primeru razpisov, 31 dni pred zaključkom razpisnega podobdobja. Če se posneto mleko v prahu shranjuje v silosih, v katerih je več masla, kot ga je proizvedenega v enem dnevu, mora biti to proizvedeno v obdobju treh tednov pred tednom, ko je bila prejeta ponudba za prodajo po fiksni ceni, ali v primeru razpisov štiri tedne pred zaključkom razpisnega podobdobja.

6.

Če je posneto mleko v prahu ponujeno v intervencijo v drugi državi članici, kot v tisti v kateri je bilo proizvedeno, je odkup pogojen s potrdilom, ki ga najpozneje v 35 dneh od dneva, ko je bila ponudba prejeta ali po zaključku razpisa, preskrbi pristojna agencija države članice proizvodnje.

V potrdilu so navedeni podatki iz člena 28(2)(a), (b) in (c) ter potrditev, da je bilo posneto mleko v prahu proizvedeno iz posnetega mleka v odobrenem obratu v Skupnosti ter se je prilagoditev vsebnosti beljakovin, če je bila potrebna, izvedla v tekoči fazi, kot je določeno v členu 10(1)(f) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Kjer je država članica proizvodnje izvedla preglede, navedene v točki 2 zgoraj, potrdilo vsebuje tudi rezultate teh pregledov in potrjuje, da je zadevni proizvod posneto mleko v prahu v smislu člena 10(1)(f) Uredbe (ES) št. 1234/2007. V tem primeru se vreče, navedene v členu 28, zapečatijo z oštevilčeno etiketo, ki jo izda pristojni organ države članice proizvodnje. Številka se vpiše v potrdilo, navedeno v prvem pododstavku te točke.

DEL II

Prevzem in začetni nadzor za posneto mleko v prahu

Intervencijska agencija zahteva, da se posneto mleko v prahu namesti in shranjuje v skladišču na paletah tako, da se oblikujejo serije, ki jih je lahko identificirati in so lahko dostopne.

DEL III

Merila za odobritev podjetij iz člena 10(1)(e) in (f) Uredbe (ES) št. 1234/2007

Del III Priloge IV te Uredbe se uporablja.

DEL IV

Zahteve glede sestave, kakovostne lastnosti in analitične metode

Parametri

Vsebnost in lastnosti kakovosti

Vsebnost beljakovin

najmanj 34,0 % glede na nemastno suho snov

Vsebnost maščob

največ 1,00 %

Vsebnost vode

največ 3,5 %

Titracijska kislost v ml 0,1 M raztopine NaOH

največ 19,5 ml

Laktati

največ 150 mg/100 g

Aditivi

jih ni

Preskus na fosfatazo

negativen tj. ne več kot 350 mU fosfatazne aktivnosti na liter rekonstituiranega mleka

Indeks topnosti

največ 0,5 ml (24 oC)

Indeks sežganih delcev

največ 15,0 mg, tj. min. disk B

Vsebnost mikroorganizmov

največ 40 000 na gram

Ugotavljanje koliformnih bakterij

negativno v 0,1 g

Ugotavljanje pinjenca (2)

negativno (3)

Ugotavljanje sladke sirotke (4) (postopek s sirilom) (3)

je ni

Ugotavljanje kisle sirotke (postopek s kislino) (5)

je ni

Okus in vonj

čist

Videz

bel ali rahlo rumenkaste barve, brez nečistoč in barvnih delcev

Zaviralne snovi

negativno (6)

Uporabljati je treba referenčne metode iz Uredbe Komisije (ES) št. 273/2008 (UL L 88, 29.3.2008, str. 1).

DEL V

Pregled stanja embalaže

1.

Posneto mleko v prahu se pakira v nove, čiste, suhe in nepoškodovane vreče z neto maso 25 kg.

2.

Vreče naj imajo najmanj tri plasti, ki skupaj ustrezajo povprečju najmanj 420 J/m2 TEA.

Druga plast naj bo prekrita s plastjo polietilena z najmanj 15 g/m2.

Znotraj plasti papirja naj se polietilenska vreča debeline najmanj 0,08 mm spoji z dnom.

3.

Vreče naj ustrezajo standardu EN 770.

4.

Pri polnjenju, mora biti prah dobro potlačen. Prah v raztresenem stanju pod nobenim pogojem ne sme zaiti med različne plasti.

DEL VI

Vzorčenje in analiza posnetega mleka v prahu, ponujenega v intervencijo

1.

Vzorce se jemlje v skladu s postopkom, določenim v mednarodnem standardu ISO 707. Vendar države članice lahko uporabijo drugo metodo vzorčenja, pod pogojem, da je v skladu z načeli zgoraj omenjenega standarda.

2.

Število paketov, ki se naj izberejo za preglede z vzorčenjem:

(a)

ponudbe, ki vsebujejo do 800 25-kilogramskih vreč: najmanj osem;

(b)

ponudbe, ki vsebujejo več kot 800 25-kilogramskih vreč: najmanj osem in ena za vsakih dodatnih 800 vreč ali njihovega dela.

3.

Masa vzorca: iz vsakega paketa se vzamejo vzorci z najmanj 200 g.

4.

Združevanje vzorcev: ne več kot devet vzorcev naj se združi v skupni vzorec.

5.

Analiza vzorcev: za preverjanje vseh lastnosti kakovosti, določenih v delu III te priloge, se analizira vsak skupni vzorec.

6.

Kjer vzorci pokažejo hibe:

(a)

kjer sestavljen vzorec pokaže hibo glede enega parametra, se količina, iz katere je odvzet vzorec, zavrne.

(b)

če sestavljeni vzorec pokaže hibo glede več kot enega parametra, se količina, iz katere je odvzet vzorec, zavrne in vzamejo se vzorci iz preostalih količin iz iste tovarne. Analiza teh vzorcev je odločilna. V tem primeru:

se število vzorcev, določenih v točki 2, podvoji,

če sestavljeni vzorec pokaže hibo glede na enega ali več parametrov, se količina, iz katere je odvzet vzorec, zavrne.


(1)  OJ L 15, 17.1.2002, str. 19.

(2)  „Pinjenec“ je stranski proizvod proizvodnje masla, ki se pridobi po pinjenju smetane in ločitvi trdne maščobe.

(3)  Odsotnost pinjenca se lahko ugotovi bodisi z inšpekcijskim pregledom proizvodnega načrta na kraju samem, ki se izvede brez predhodnega obvestila najmanj enkrat na teden, ali z laboratorijsko analizo končnega proizvoda, ki pokaže največ 69,31 mg FEDP na 100 g.

(4)  „Sirotka“ je stranski proizvod pri proizvodnji sira ali kazeina, ki nastane z delovanjem kislin, sirila in/ali kemično-fizičnih procesov.

(5)  „Sirotka“ je stranski proizvod pri proizvodnji sira ali kazeina, ki nastane z delovanjem kislin, sirila in/ali kemično-fizičnih procesov. Metodo, ki jo je treba uporabiti, odobri intervencijska agencija.

(6)  Surovo mleko, ki se uporablja za proizvodnjo posnetega mleka v prahu, mora izpolnjevati zahteve, podrobno določene v oddelku IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.


Seznam prilog

PRILOGA I

ŽITA

Del I

Merila za upravičenost za žita

Del II

Minimalne zahteve glede kakovosti, navedene v delu I

Del III

Opredelitev snovi, ki ne spadajo pod osnovna žita nesporne kakovosti

Del IV

Metode, ki se uporabljajo za določitev kakovosti žit, ponujenih za intervencijo

Del V

Standardna metoda za določanje drugih snovi razen osnovnega žita neoporečne kakovosti

Del VI

Standardna metoda za določanje vlage v žitu

Del VII

Metoda za določanje nelepljivosti in primernosti za strojno obdelavo testa iz navadne pšenice

Del VIII

Določanje stopnje izgube steklastega videza

Del IX

Pribitki in odbitki

Del X

Praktična metoda, ki jo uporabljajo agencije za določanje znižanja cene sirka

Del XI

Izračun znižanj in zvišanj cen

Del XII

Metodologija vzorčenja in analize za žita

PRILOGA II

RIŽ

Del I

Merila za upravičenost za neoluščen riž

Del II

Pribitki in odbitki

Del III

Merila za izkoristek po predelavi

Del IV

Najvišji odstotki

Del V

Znižanja cene za zrna z nepravilnostmi

Del VI

Metodologija vzorčenja in analize za neoluščeni riž

PRILOGA III

GOVEJE MESO

Del I

Merila za upravičenost za govedino

Del II

Pretvorbeni koeficienti

Del III

Pogoji in nadzor prevzema

Del IV

Izkoščevanje

Del V

Klasifikacija proizvodov

Del VI

Predpisi za trupe, polovice trupov in četrti

Del VII

Koeficienti iz člena 21(3)

Del VIII

Specifikacije za intervencijsko izkoščevanje

Del IX

Pravila za kartone, palete in zabojnike

Del X

Posamezne cene zavrnjenih intervencijskih kosov za namene prvega in drugega pododstavka dela IV oddelka IX(2) te priloge

Del XI

Preverjanja proizvodov

PRILOGA IV

MASLO

Del I

Merila za upravičenost za maslo

Del II

Prevzem in začetni nadzor za maslo

Del III

Merila za odobritev podjetij iz člena 10(1)(e) in (f) Uredbe (ES) št. 1234/2007 (skupni del za maslo in posneto mleko v prahu)

Del IV

Zahteve glede sestave, kakovostne lastnosti in analitične metode

Del V

Vzorčenje za kemično in mikrobiološko analizo ter senzorično ocenjevanje

PRILOGA V

POSNETO MLEKO V PRAHU

Del I

Merila za upravičenost za posneto mleko v prahu

Del II

Prevzem in začetni nadzor za posneto mleko v prahu

Del III

Merila za odobritev podjetij iz člena 10(1)(e) in (f) Uredbe (ES) št. 1234/2007

Del IV

Zahteve glede sestave, kakovostne lastnosti in analitične metode

Del V

Pregled stanja embalaže

Del VI

Vzorčenje in analiza posnetega mleka v prahu, ponujenega v intervencijo

Top