„Točka 4:   Tržni standard za solato, kodrolistno endivijo in endivijo eskariol

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za:

—	sorte (kultivarje) sveže solate, vzgojene iz rodov: — Lactuca sativa L. var. capitata L. (glavnate solate, ki vključujejo mehkolistne in krhkolistne solate), — Lactuca sativa L. var. longifolia Lam. (vezivka), — Lactuca sativa L. var. crispa L. (rezivka in berivka),

—	za križance teh sort in — sorte (kultivarje) kodrolistne endivije, vzgojene iz rodu Cichorium endivia L. var. crispum Lam. in — sorte (kultivarje) endivije eskariol, vzgojene iz rodu Cichorium endivia L. var. latifolium Lam.,

ki se potrošniku dobavljajo sveže.

Standard se ne uporablja za solato in endivijo, namenjeno za industrijsko predelavo, ali za posamične liste solate in endivije s koreninsko grudo ali solate v lončkih.

II.   DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve kakovosti za proizvode po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti proizvodi v vseh razredih:

—	nepoškodovani,

—	zdravi, izključeni so tisti proizvodi, ki jih je prizadela gniloba ali katera koli druga bolezen, zaradi česar niso primerni za prehrano,

—	čisti in obrezani, tj. praktično brez listov, ki so umazani od prsti ali drugega rastnega substrata in praktično brez vidnih tujih snovi,

—	svežega videza,

—	praktično brez škodljivcev,

—	praktično brez poškodb, ki jih povzročijo škodljivci,

—	neuveli in čvrsti,

—	ne odganjajo v cvet,

—	brez odvečne zunanje vlage,

—	brez tujega vonja in/ali okusa.

Solata je lahko rdečkasto razbarvana, če je to razbarvanje posledica nizkih temperatur med rastjo, razen če to močno vpliva na njen videz.

Korenine morajo biti odrezane blizu osnove zunanjih listov, rez pa mora biti gladek.

Solata in endivja morata biti normalno razviti. Razvitost in stanje proizvodov morata biti taka, da proizvodi:

—	prenesejo prevoz in rokovanje,

—	prispejo v namembni kraj v zadovoljivem stanju.

B.   Razvrstitev

Proizvod se uvršča v naslednja razreda:

(i)   Razred I

Proizvodi v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Imeti morajo značilne lastnosti sorte ali komercialnega tipa, zlasti barvo.

Solata in endivija morata biti:

—	dobro oblikovani,

—	čvrsti, ob upoštevanju metod pridelave in tipa proizvoda,

—	brez poškodb ali znakov propadanja, zaradi katerih bi bila užitnost zmanjšana,

—	brez poškodb zaradi zmrzali.

Glavnate solate morajo imeti eno samo lepo oblikovano srce. Glavnata solata, pridelana v zavarovanih prostorih, ima lahko majhno srce.

Vezivka mora imeti srce, ki je lahko majhno.

Osrednji del kodrolistne endivije in endivije eskariol mora biti rumen.

(ii)   Razred II

V ta razred se uvrstijo proizvodi, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Proizvodi morajo biti:

—	razmeroma dobro oblikovani,

—	brez poškodb ali znakov propadanja, zaradi katerih bi bila resno zmanjšana užitnost.

Dovoljene so naslednje pomanjkljivosti, če proizvodi kljub temu ohranijo bistvene značilnosti glede kakovosti, sposobnosti za ohranjanje kakovosti in predstavitve:

—	rahla porumenelost,

—	rahle poškodbe zaradi škodljivcev.

Glavnata solata mora imeti srce, ki pa je lahko majhno. Glavnata solata, pridelana v zavarovanih prostorih, je lahko brez srca.

Vezivka je lahko brez srca.

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja z maso na enoto.

A.   Minimalna masa

Minimalna masa za razreda I in II je:

	Pridelana na prostem	Pridelana v zavarovanih prostorih
glavnata solata (brez mehkolistnih in krhkolistnih solat) ter vezivka (brez tipov solate, kot je ‚Little gem‘)	150 g	100 g
mehkolistna in krhkolistna solata	300 g	200 g
rezivka in berivka ter solata tipa ‚Little gem‘	100 g	100 g
kodrolistna endivija in endivija eskariol	200 g	150 g

B.   Izenačenost

(a)   Solata

V isti enoti pakiranja solate razreda I in razreda II razlika med najlažjo in najtežjo solato ne sme presegati:

—	40 g, če je masa najlažje enote manj kot 150 g na enoto,

—	100 g, če je masa najlažje enote med 150 g in 300 g na enoto,

—	150 g, če je masa najlažje enote med 300 g in 450 g na enoto,

—	300 g, če je masa najlažje enote več kot 450 g na enoto.

(b)   Kodrolistna endivija in endivija eskariol

V isti enoti pakiranja kodrolistne endivije in endivije eskariol razreda I in razreda II razlika med največjo in najmanjšo endivijo (enoto) ne sme presegati 300 g.

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.   Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)   Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % proizvodov po številu enot, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni.

(ii)   Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % proizvodov po številu enot, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni.

B.   Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: dovoljeno je skupno odstopanje 10 % proizvodov po številu enot, ki ne izpolnjujejo zahtev glede velikosti, vendar teža ne sme odstopati za več kot 10 % od določene velikosti.

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

V vsaki enoti pakiranja so lahko le izenačeni proizvodi, torej proizvodi istega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti in velikosti.

Vendar se lahko mešanica proizvodov izrazito različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov, pakira skupaj v prodajni enoti (1), če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako zadevno barvo, sorto in/ali komercialni tip, po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Pakiranje

Proizvodi morajo biti pakirani tako, da so ustrezno zavarovani. Pakirani morajo biti razmeroma glede na velikost in vrsto pakiranja, brez praznih prostorov in drobljenja.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja (2) mora imeti na zunanji strani embalaže čitljivo in neizbrisljivo natisnjene naslednje oznake, ki so na isti strani embalaže:

A.   Identifikacija

Pakira in/ali razpošilja/pošilja:

—	ime in naslov (npr. ulica/mesto/regija/poštna številka in država, če je ta drugačna od države porekla) ali

—	kodna oznaka, ki jo uradno prizna nacionalni organ (3).

B.   Vrsta proizvoda

—	‚solata‘, ‚mehkolistna solata‘, ‚endivija eskariol‘, ‚krhkolistna solata rezivka ali berivka‘ (ali in če je to ustrezno: ‚hrastolistna solata‘, ‚Lollo bionda‘, ‚Lollo rosa‘), ‚kodrolistna endivija‘ ali ‚endivija eskariol‘ ali drugi sinonimi, če vsebina ni vidna od zunaj,

—	‚Little gem‘, kadar je to ustrezno ali drugi sinonimi,

—	oznaka ‚gojeno v zavarovanih prostorih‘, ali druga ustrezna oznaka,

—	ime sorte (neobvezno),

—	kadar prodajne enote vsebujejo mešanico proizvodov, izrazito različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov, ‚mešanica solat‘ ali ustrezno poimenovanje. Če proizvod ni viden od zunaj, je treba navesti barve, sorte ali komercialne tipe prodajne enote.

C.   Poreklo proizvoda

—	Država porekla in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

—	Kadar prodajne enote vsebujejo mešanico proizvodov izrazito različnih barv in/ali komercialnih tipov proizvodov različnih porekel, se navedba vsake države porekla nahaja poleg imena barve, sorte in/ali zadevnega komercialnega tipa.

D.   Prodajne označbe

—

razred,

—	velikost, izražena kot minimalna masa enote ali kot število enot,

—	neto masa (neobvezno).

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi lahko bile zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.“

„Točka 6:   Tržni standard za hruške

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za hruške sort (kultivarjev), vzgojenih iz Pyrus communis L., ki se porabniku dobavljajo sveže, pri čemer so izključene hruške za industrijsko predelavo.

II.   DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti za hruške po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti hruške v vseh razredih:

—	nepoškodovane,

—	zdrave; izključene so tiste hruške, ki jih je prizadela gniloba ali katera koli druga bolezen, zaradi česar niso primerne za prehrano,

—	čiste, praktično brez vsake vidne tuje snovi,

—	praktično brez škodljivcev,

—	praktično brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci,

—	brez odvečne zunanje vlage,

—	brez tujega vonja in/ali okusa.

Hruške morajo biti ustrezno razvite in v takem stanju, da lahko:

—	nadaljujejo proces zorenja in dosežejo stopnjo zrelosti, značilno za posamezno sorto,

—	prenesejo prevoz in rokovanje,

—	prispejo v zadovoljivem stanju v namembni kraj.

B.   Razvrstitev

Hruške se razvrščajo v spodaj opredeljene tri razrede:

(i)   Razred ‚ekstra‘

Hruške v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Oblika, velikost in obarvanost plodov morajo biti sortno značilne in pecelj mora biti nepoškodovan.

Meso mora biti popolnoma zdravo in kožica brez mrežavosti.

Plodovi morajo biti brez pomanjkljivosti razen neznatnih sprememb kožice, če to ne vpliva na splošni videz plodov, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja.

Hruške ne smejo biti kašaste.

(ii)   Razred I

Hruške v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Oblika, velikost in obarvanost plodov morajo biti sortno značilne (4).

Meso mora biti popolnoma zdravo in kožica brez mrežavosti.

Dovolijo se lahko naslednje rahle pomanjkljivosti posameznega plodu pod pogojem, da ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja:

—	rahle pomanjkljivosti v obliki,

—	rahle pomanjkljivosti v razvoju,

—	rahle pomanjkljivosti v obarvanosti,

—	rahle poškodbe kožice, ki: — so lahko dolge največ 2 cm pri poškodbah podolgovate oblike, — skupaj ne pokrivajo več kakor 0,25 cm2 površine pri drugih poškodbah, razen peg škrlupa (Venturia pirina in V. inaequalis), ki skupaj ne smejo pokrivati površine, večje od 1 cm2,

—	rahle poškodbe (odrgnine) ne smejo pokrivati več kakor 1 cm2 površine.

Pecelj je lahko rahlo poškodovan.

Hruške ne smejo biti kašaste.

(iii)   Razred II

V ta razred se uvrstijo hruške, ki ne izpolnjujejo zahtev za višje razrede, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Meso mora biti brez večjih pomanjkljivosti.

Če hruške ohranjajo svoje bistvene značilnosti glede kakovosti, sposobnosti ohranjanja kakovosti in predstavitve, se lahko dovolijo:

—	nepravilnosti v obliki,

—	pomanjkljivosti v razvoju,

—	pomanjkljivosti v obarvanosti,

—	rahla mrežavost,

—	poškodbe kožice, ki: — so lahko dolge največ 4 cm pri poškodbah podolgovate oblike, — skupaj ne pokrivajo več kakor 2,5 cm2 površine pri drugih poškodbah, razen peg škrlupa (Venturia pirina in V. inaequalis), ki skupaj ne smejo pokrivati površine, večje od 1 cm2,

—	rahle poškodbe (odrgnine) ne smejo pokrivati več kakor 2 cm2 površine.

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja z največjim premerom v ekvatorialnem delu.

Najmanjša zahtevana velikost za vsak razred je naslednja:

	‚Ekstra‘	Razred I	Razred II
Debeloplodne sorte	60 mm	55 mm	55 mm
Druge sorte	55 mm	50 mm	45 mm

Za poletne hruške, vključene v dodatku k temu standardu, ni treba, da se spoštuje najmanjša velikost.

Da bi zagotovili izenačenost po velikosti v enoti pakiranja, sme biti razlika v premeru pri plodovih v isti enoti pakiranja največ:

—	5 mm za razred ‚ekstra‘ in za plodove iz razredov I in II, ki so pakirani v vrstah in vložkih,

—	10 mm za plodove iz razreda I, ki so v enoti pakiranja ali v prodajni embalaži, pakirani v razsutem stanju.

Za plodove iz razreda II, pakirane v razsutem stanju v enoti pakiranja ali prodajni embalaži, ni določena zahteva glede izenačenosti po velikosti.

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.   Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)   Razred ‚ekstra‘

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii)   Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni. Hruške brez pecljev niso vključene v to odstopanje.

(iii)   Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni.

V okviru tega odstopanja je lahko največ 2 % plodov po številu ali masi, ki imajo naslednje pomanjkljivosti:

—	rahle poškodbe ali nezaceljene razpoke,

—	neznatne sledove gnilobe,

—	so črvivi in/ali imajo poškodbe mesa, ki so jih povzročili škodljivci.

B.   Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede:

(a)

pri plodovih, za katere veljajo pravila o izenačenosti, 10 % plodov po številu ali masi, ki ustrezajo velikosti neposredno pod ali nad označeno velikostjo na enoti pakiranja, pri čemer je za plodove, razvrščene v najmanjši velikostni razred dovoljeno, da odstopajo za največ 5 mm pod najmanjšo velikostjo;

(b)	pri plodovih, za katere ne veljajo pravila o izenačenosti, 10 % plodov po številu ali masi, ki so manjši od najmanjše določene velikosti, z odstopanjem za največ 5 mm.

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsakega pakiranja mora biti izenačena in mora vsebovati le hruške istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti (če je proizvod sortiran po velikosti) in iste stopnje zrelosti.

V razredu ‚ekstra‘ morajo biti plodovi izenačeni tudi po obarvanosti.

Vendar se lahko mešanica hrušk, izrazito različnih sort, pakira skupaj v prodajni enoti (5), če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako zadevno sorto, po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Pakiranje

Hruške morajo biti pakirane tako, da je proizvod ustrezno zaščiten.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov, ki nosijo trgovske oznake, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi lepila ali površinskih napak.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja (6) mora imeti na isti zunanji strani pakiranja čitljivo in neizbrisno natisnjene naslednje oznake:

A.   Identifikacija

Pakira in/ali razpošilja/pošilja:

—	ime in naslov (npr. ulica/mesto/regija/poštna številka in država, če je ta drugačna od države porekla) ali

—	kodna oznaka, ki jo uradno prizna nacionalni organ (7).

B.   Vrsta proizvoda

—	‚Hruške‘, če vsebina ni vidna od zunaj.

—	Ime sorte. Kadar prodajne enote vsebujejo hruške različnih sort, imena različnih sort.

C.   Poreklo proizvoda

—	Država porekla in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja. Kadar prodajne enote vsebujejo mešanico sort hrušk različnega porekla, je pri imenu zadevne sorte treba navesti državo porekla.

D.   Prodajne označbe

—

razred,

—

velikost ali število enot pri pakiranju v vrste in vložke. Če je označena velikost, je izražena: (a) pri proizvodih, za katere veljajo pravila o izenačenosti, najmanjši in največji premer; (b) pri proizvodih, za katere ne veljajo pravila o izenačenosti: premer najmanjšega plodu v enoti pakiranja z navedbo ‚in več‘, ali enakovredna označba, ali če je to ustrezno, premer največjega plodu v pakiranju.

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so enote pakiranja natovorjene na paletah, so podatki napisani na obvestilu, ki je nameščeno na vidnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

“

„Točka 10:   Tržni standard za paradižnik

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za sorte paradižnika (kultivarje), vzgojenega iz Lycopersicum esculentum Mill, ki se morajo potrošniku dostaviti sveže, pri čemer je izključen paradižnik za industrijsko predelavo.

Paradižnik se lahko razvrsti v štiri komercialne tipe:

—	‚okrogel‘,

—	‚rebrast‘,

—	‚izdolžen‘,

—	‚češnjev‘ paradižnik (vključno s paradižnikom ‚koktajl‘).

II.   DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve za kakovost paradižnika po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj mora biti paradižnik v vseh razredih:

—	nepoškodovan,

—	zdrav, plodovi, ki so zaradi gnitja ali kvarjenja neprimerni za uživanje, morajo biti izločeni,

—	čist, praktično brez vsake vidne tuje snovi,

—	svežega videza,

—	praktično brez škodljivcev,

—	brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci,

—	brez odvečne zunanje vlage,

—	brez tujega vonja in/ali okusa.

Če so paradižniki v grozdu, morajo biti peclji sveži, zdravi, čisti in brez vseh listov ter kakršne koli vidne tuje snovi.

Razvitost in stanje paradižnika morata biti takšna, da lahko:

—	prenese prevoz in rokovanje,

—	prispe v zadovoljivem stanju v namembni kraj.

B.   Razvrstitev

Paradižnik se uvrsti v tri razrede, kot je opredeljeno v nadaljevanju:

(i)   Razred ‚ekstra‘

Paradižnik v tem razredu mora biti odlične kakovosti. Imeti mora čvrsto meso in biti sortno značilen glede oblike, videza in razvitosti.

Obarvanost paradižnika glede na stopnjo dozorelosti mora biti takšna, da so izpolnjene zahteve, opisane v zadnjem pododstavku odstavka A zgoraj.

Biti mora brez zelenega ovratnika in drugih pomanjkljivosti z izjemo rahlih površinskih nepravilnosti pod pogojem, da te ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja.

(ii)   Razred I

Paradižnik v tem razredu mora biti dobre kakovosti. Biti mora primerno čvrst in značilen za sorto.

Biti mora brez razpok in vidnega zelenega ovratnika. Dovoljene so rahle pomanjkljivosti, če ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju:

—	rahle pomanjkljivosti v obliki,

—	rahle pomanjkljivosti v obarvanosti,

—	rahle poškodbe kožice,

—	neznatne odrgnine.

Poleg tega ima lahko ‚rebrasti‘ paradižnik:

—	zarasle razpoke dolžine največ 1 cm,

—	izrastke, ki ne smejo biti preveliki,

—	majhen popek, ki ni oplutenel,

—	znake oplutenelosti, ki ne smejo presegati površine 1 cm2,

—	tanko cvetno brazgotino podolgovate oblike (kot šiv), ki ne sme biti daljša od dveh tretjin največjega premera ploda.

(iii)   Razred II

V ta razred se uvrsti paradižnik, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev v višje razrede, vendar izpolnjuje zgoraj določene minimalne zahteve.

Biti mora primerno čvrst (vendar je lahko nekoliko manj čvrst kot v razredu I) in ne sme imeti nezaraslih razpok.

Dovolijo se lahko naslednje nepravilnosti pod pogojem, da paradižnik ohrani svoje bistvene značilnosti glede kakovosti, ohranjanja kakovosti in predstavitve:

—	pomanjkljivosti v obliki, razvitosti in obarvanosti,

—	kožne poškodbe ali odrgnine pod pogojem, da plod ni resno poškodovan,

—	zaceljene razpoke, ki niso daljše od 3 cm za okrogle, rebraste ali izdolžene paradižnike.

Poleg tega ima lahko ‚rebrasti‘ paradižnik:

—	več brazgotin in pomanjkljivosti od tistih, dovoljenih v razredu I, vendar ne sme imeti nepravilnih oblik,

—

popek,

—	znake oplutenelosti, ki ne smejo presegati površine 2 cm2,

—	tanko cvetno brazgotino podolgovate oblike (kot šiv).

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi z največjim premerom ekvatorialnega dela, z maso ali štetjem.

Naslednje določbe ne veljajo za paradižnik v grozdih in so neobvezne za razred II.

Da se zagotovi izenačenost po velikosti:

(a)

Razlika v premeru paradižnikov v isti enoti pakiranja sme biti največ: — 10 mm, če je premer najmanjšega plodu (kot je označen na pakiranju) manjši od 50 mm, — 15 mm, če je premer najmanjšega plodu (kot je označen na pakiranju) 50 mm ali več, vendar manjši od 70 mm, — 20 mm, če je premer najmanjšega plodu (kot je označen na pakiranju) 70 mm ali več, vendar manjši od 100 mm, — za plodove s premerom 100 mm ali več ni omejitve glede razlike med premeri. Če se uporabljajo kode velikosti, je treba upoštevati kode in premere iz te razpredelnice: Koda velikosti Premer (mm) 0 ≤ 20 1 > 20 ≤ 25 2 > 25 ≤ 30 3 > 30 ≤ 35 4 > 35 ≤ 40 5 > 40 ≤ 47 6 > 47 ≤ 57 7 > 57 ≤ 67 8 > 67 ≤ 82 9 > 82 ≤ 102 10 > 102

(b)	Pri paradižnikih, katerih velikost se določi z maso ali s štetjem, mora biti razlika v velikosti skladna z (a).

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.   Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)   Razred ‚extra‘

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % paradižnikov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii)   Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % paradižnikov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni. Če so paradižniki v grozdu, 5 % paradižnikov po številu ali masi, ki so se ločili od peclja.

(iii)   Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % paradižnikov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni. Če so paradižniki v grozdu, 10 % paradižnikov po številu ali masi, ki so se ločili od peclja.

B.   Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: 10 % paradižnikov po številu ali masi, katerih velikost ustreza velikosti, ki je neposredno nad ali pod označeno velikostjo.

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in vsebovati samo paradižnik istega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti in velikosti (če je proizvod sortiran po velikosti).

Zrelost in obarvanost paradižnika razreda ‚ekstra‘ in razreda I morata biti pravzaprav enaki. Poleg tega mora biti dolžina ‚izdolženega‘ paradižnika dovolj izenačena.

Vendar se lahko mešanica proizvodov izrazito različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov pakira skupaj v prodajni enoti (8), če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako barvo, sorto in/ali komercialni tip, po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Pakiranje

Paradižnik mora biti pakiran tako, da je ustrezno zaščiten.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Na vsaki enoti pakiranja (9) morajo biti na isti strani natisnjeni naslednji čitljivi in neizbrisljivi podatki, ki so vidni od zunaj:

A.   Identifikacija

Pakira in/ali razpošilja/pošilja:

—	ime in naslov (npr. ulica/mesto/regija/poštna številka in država, če je ta drugačna od države porekla) ali

—	kodna oznaka, ki jo uradno prizna nacionalni organ (10).

B.   Vrsta proizvoda

‚Paradižnik‘ ali ‚paradižnik v grozdih‘ in komercialni tip, če vsebina ni vidna od zunaj. Te podatke je treba zmeraj navesti za ‚češnjev‘ paradižnik (ali za paradižnik ‚koktajl‘) ne glede na to, ali je v grozdih ali ne.

—	‚Mešanica paradižnikov‘ ali ustrezno poimenovanje, če prodajne enote vsebujejo mešanico proizvodov izrazito različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov. Če proizvod ni viden od zunaj, je treba navesti barve, sorte ali komercialne tipe prodajne enote.

—	Ime sorte (neobvezno).

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

V primeru enot pakiranja za potrošnike, ki vsebujejo mešanico paradižnikov različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov različnega porekla, se navedba vsake države porekla nahaja poleg imena barve in/ali zadevnega komercialnega tipa.

D.   Prodajne označbe

—

razred,

—	velikost (če je proizvod sortiran po velikosti), izražena z najmanjšim in največjim premerom.

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

—

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.