4.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/227

(1)

Resolucija Sveta z dne 5. decembra 1994 o spodbujanju statističnih podatkov o izobraževanju in usposabljanju v Evropski uniji (2) je pozvala Komisijo k pospešitvi razvoja statističnih podatkov o izobraževanju in usposabljanju v tesnem sodelovanju z državami članicami.

(2)

Evropski svet se je na zasedanju v Bruslju 22. in 23. marca 2005 dogovoril o ponovnem zagonu lizbonske strategije. Sklenil je, da mora Evropa obnoviti temelj svoje konkurenčnosti, povečati svoj potencial rasti in svojo produktivnost, okrepiti socialno kohezijo ter se pri tem osredotočiti na znanje, inovacije in optimizacijo človeškega kapitala. Pri tem so za Evropo bistvenega pomena zaposljivost, prilagodljivost in mobilnost državljanov.

(3)

Za dosego teh ciljev je treba evropske sisteme izobraževanja in usposabljanja prilagoditi zahtevam družbe znanja, potrebam povečane ravni izobraževanja in izboljšani kakovosti zaposlovanja. Statistični podatki o izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju so zelo pomembni kot podlaga za sprejemanje političnih odločitev.

(4)

Vseživljenjsko učenje je ključni element za razvoj in spodbujanje kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile. V Sklepih predsedstva spomladanskega zasedanja Evropskega sveta leta 2005 je bilo poudarjeno, da je „najpomembnejši adut Evrope je človeški kapital“. Cilj integriranih smernic za rast in delovna mesta je vključno s smernicami za politike zaposlovanja držav članic, ki jih je potrdil Svet s Sklepom 2005/600/ES (3), bolje prispevati k lizbonski strategiji in vzpostaviti celostne strategije za vseživljenjsko učenje.

(5)

Sprejetje Poročila Sveta „Cilji sistemov izobraževanja in usposabljanja“ februarja 2001 in nato februarja 2002 sprejetje Delovnega programa za obdobje 2001–2011 za izvedbo tega poročila pomenita pomemben korak v smeri prevzema zaveze za posodobitev in izboljšanje kakovosti sistema izobraževanja in usposabljanja držav članic. Kazalniki in referenčne ravni povprečne evropske storilnosti („merila uspešnosti“) spadajo med instrumente odprte metode koordinacije, ki so pomembni za delovni program „Izobraževanje in usposabljanje 2010“. Ministri za izobraževanje so maja 2003 naredili odločilen korak naprej z dogovorom, da je treba pet evropskih meril uspešnosti izpolniti do leta 2010, pri čemer so poudarili, da ta merila ne določajo nacionalnih ciljev in ne posegajo v odločitve nacionalnih vlad.

(6)

Svet je 24. maja 2005 sprejel Sklepe o novih kazalcih na področju izobraževanja in usposabljanja (4). V teh sklepih je Svet pozval Komisijo, naj Svetu predloži strategije in predloge za razvoj novih kazalcev na devetih specifičnih področjih izobraževanja in usposabljanja ter poudaril, da bi bilo treba ob njihovem razvoju v celoti spoštovati odgovornost držav članic za organizacijo lastnih izobraževalnih sistemov ter razvoj novih kazalcev zadevnim organizacijam in ustanovam ne bi smel naložiti neupravičenih administrativnih ali finančnih bremen ali neizbežno voditi k povečanju števila kazalcev, ki se uporabljajo za spremljanje napredka.

(7)

Svet je novembra 2004 sprejel tudi Sklepe o evropskem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja in se strinjal, da mora na evropski ravni prednost imeti „izboljšanje obsega, natančnosti in zanesljivosti statističnih podatkov o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da se zagotovi ocena napredka“.

(8)

Primerljive statistične informacije na ravni Skupnosti so bistvenega pomena za razvoj strategij izobraževanja in vseživljenjskega učenja ter za spremljanje napredka pri njihovem izvajanju. Priprava statističnih podatkov bi morala temeljiti na okviru koherentnih zasnov in primerljivih podatkov, da bi se vzpostavil integriran evropski sistem statističnih informacij o izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju.

(9)

Pri uporabi te uredbe bi bilo treba upoštevati pojem težje zaposljivih oseb na trgu delovne sile iz smernic za politike zaposlovanja držav članic.

(10)

Komisija (Eurostat) zbira podatke o poklicnem usposabljanju v podjetjih v skladu z Uredbo (ES) št. 1552/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o statistiki v zvezi s poklicnim usposabljanjem v podjetjih (5). Vendar je za zagotovitev trajnostne priprave in razvoja statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju potreben širši pravni okvir, ki vključuje vsaj vse ustrezne obstoječe in načrtovane dejavnosti. Komisija (Eurostat) od držav članic na prostovoljni osnovi zbira letne podatke o izobraževanju, pri tem pa v okviru skupnega ukrepa, ki se navadno imenuje „zbiranje podatkov UOE“, sodeluje s statističnim inštitutom organizacije UNESCO (UIS) in Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Komisija (Eurostat) zbira podatke o izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju tudi iz drugih podatkovnih virov o prebivalstvu, kot so raziskava delovne sile Evropske unije (6) in statistični podatki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (7) ter iz priložnostnih modulov teh raziskav.

(11)

Ker je oblikovanje in spremljanje politike na področju izobraževanja in vseživljenjskega učenja dinamično in se prilagaja razvijajočemu se okolju, bi moral statistični regulativni okvir omogočati določeno mero prilagodljivosti na omejen in nadzorovan način, ob upoštevanju bremena pošiljateljev podatkov in držav članic.

(12)

Ker cilja te uredbe, in sicer oblikovanja skupnih statističnih standardov, ki omogočajo pripravo usklajenih podatkov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(13)

Pripravo posebnih statističnih podatkov Skupnosti urejajo pravila, določena z Uredbo Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (8).

(14)

Ta uredba zagotavlja popolno spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov, kakor je določena v členu 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.

(15)

Prenos zaupnih statističnih podatkov urejajo pravila, določena v Uredbi (ES) št. 322/97 in v Uredbi Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 11. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti (9).

(16)

Uredba Komisije (ES) št. 831/2002 z dne 17. maja 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti glede dostopa do zaupnih podatkov v znanstvene namene (10) je določila pogoje, pod katerimi je mogoče odobriti dostop do zaupnih podatkov, poslanih organom Skupnosti.

(17)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11).

(18)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila, da izbere in opredeli področja, zajeta v te statistične raziskave, ter njihove karakteristike na podlagi potreb politike ali tehničnih potreb, razčlenitev karakteristik, obdobje opazovanja in roke za prenos rezultatov, zahteve glede kakovosti, vključno s potrebno natančnostjo, ter okvir za poročanje o kakovosti. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(19)

V skladu s členom 3 Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom (12) je bilo opravljeno posvetovanje z Odborom za statistični program, ustanovljenim z navedenim sklepom –

(a)

„statistični podatki Skupnosti“ imajo pomen, kakor je opredeljen v prvi alinei člena 2 Uredbe (ES) št. 322/97;

(b)

„priprava statističnih podatkov“ ima pomen, kakor je opredeljen v drugi alinei člena 2 Uredbe (ES) št. 322/97;

(c)

„nacionalni organi“ imajo pomen, kakor je opredeljen v tretji alinei člena 2 Uredbe (ES) št. 322/97;

(d)

„izobraževanje“ pomeni organizirano in trajnostno komunikacijo, s katero se izvaja učenje (13);

(e)

„vseživljenjsko učenje“ pomeni učno dejavnost, ki poteka skozi vse življenje, da bi se izboljšali znanje, spretnosti in sposobnosti za osebne, državljanske, socialne namene in/ali namene, povezane z zaposlovanjem (14);

(f)

„mikro podatki“ pomenijo posamezne statistične podatke;

(g)

„zaupni podatki“ pomenijo podatke, ki omogočajo le posredno prepoznavnost zadevnih statističnih enot, v skladu z Uredbo (ES) št. 322/97 in Uredbo (Euratom, EGS) št. 1588/90.

(a)

področje 1 zajema statistične podatke o sistemih izobraževanja in usposabljanja;

(b)

področje 2 zajema statistične podatke o sodelovanju odraslih pri vseživljenjskem učenju;

(c)

področje 3 zajema druge statistične podatke o izobraževanju in vseživljenjskem učenju, kot so statistični podatki o človeškem kapitalu, socialnih in gospodarskih koristih izobraževanja, ki niso zajeti v področjih 1 in 2.

(a)

redno pošiljanje statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju s strani držav članic v določenih rokih za področji 1 in 2;

(b)

uporaba drugih sistemov in raziskav statističnih informacij, da bi se zagotovile dodatne statistične spremenljivke in kazalniki za izobraževanje in vseživljenjsko učenje, ki ustrezajo področju 3;

(c)

razvoj, izboljšanje in posodobitev standardov in priročnikov o statističnih okvirih, zasnovah in metodah;

(d)

izboljšanje kakovosti podatkov v povezavi z okvirom kakovosti, tako da vključujejo:

(a)

izbiro in opis vsebin, ki jih področja zajemajo, in njihovih karakteristik glede na potrebe politike ali tehnične potrebe;

(b)

razčlenitve karakteristik;

(c)

obdobje opazovanja in roke za prenos rezultatov;

(d)

zahteve glede kakovosti, vključno s potrebno natančnostjo;

(e)

okvir za poročanje o kakovosti.

(a)

za vsa področja se upošteva možno breme za izobraževalne ustanove in posameznike;

(b)

za vsa področja se upošteva rezultate pilotnih študij iz člena 4(3);

(c)

za področje 1 se upoštevajo zadnji sporazumi med UIS, OECD in Komisijo (Eurostat) o zasnovah, opredelitvah, oblikah zbiranja podatkov, njihovi obdelavi, periodičnosti in rokih za prenos rezultatov;

(d)

za področje 2 se upoštevajo rezultati pilotske raziskave o izobraževanju odraslih, izvedene med letoma 2005 in 2007, ter potrebe nadaljnjega razvoja;

(e)

za področje 3 se po izčrpnem pregledu vseh obstoječih virov podatkov upoštevajo dostopnost, primernost in pravni okvir obstoječih virov podatkov Skupnosti.