31981D0691

Sklep Sveta

z dne 4. septembra 1981

o sklenitvi Konvencije o ohranjanju antarktičnih živih morskih virov

(81/691/EEC)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ker krhko ekološko ravnotežje Antarktičnega oceana zahteva mednarodno ureditev za upravljanje in ohranjanje njegovih živih morskih virov;

ker se je v ta namen sestavila Mednarodna konvencija o antarktičnih živih morskih virih, v nadaljnjem besedilu "Konvencija", na diplomatski konferenci, ki je potekala v Canberri maja 1980, in na kateri je sodelovala Skupnost;

ker bo Konvencija začela veljati 30 dni po datumu deponiranja osme listine o ratifikaciji; ker lahko po začetku veljavnosti Konvencije Skupnost pristopi k Konvenciji;

ker mora Skupnost pristopiti k Konvenciji, da bi lahko prispevala k ohranjanju virov na območju, ki ga ureja Konvencija in na katerem ribiči Skupnosti opravljajo svoje dejavnosti,

SKLENIL:

Člen 1

Konvencija o ohranjanju antarktičnih živih morskih virov se s tem odobri v imenu Evropske gospodarske skupnosti.

Besedilo Konvencije se priloži temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta deponira listino o odobritvi pri avstralski vladi, v skladu s členom XXVIII Konvencije [3].

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V Bruslju, 4. septembra 1981

Za Svet

Predsednik

P. Walker

[1] UL C 317, 4.12.1980, str. 4.

[2] UL C 101, 4.5.1981, str. 116.

[3] Datum začetka veljavnosti Konvencije za Skupnost bo v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavil Generalni sekretariat Sveta.

--------------------------------------------------

Konvencija O Ohranjanju Antarktičnih Živih Morskih Virov

POGODBENICE, KI,

PRIZNAVAJO pomen varstva okolja in zaščite celovitosti ekosistema morij, ki obkrožajo Antarktiko;

UGOTAVLJAJO koncentracijo živih morskih virov, najdenih v antarktičnih vodah in povečano zanimanje za možnosti, ki jih daje izkoriščanje teh virov kot izvora beljakovin;

SE ZAVEDAJO, da je nujno zagotoviti ohranjanje antarktičnih živih morskih virov;

MENIJO, da je izredno pomembno poglobiti poznavanje antarktičnega morskega ekosistema in njegovih sestavnih delov, ker bodo tako svoje odločitve o ribolovu lahko oprle na tehtne znanstvene informacije;

DOMNEVAJO, da ohranjanje antarktičnih živih morskih virov zahteva mednarodno sodelovanje z ustreznim upoštevanjem določb Antarktičnega sporazuma in z aktivno udeleženostjo vseh držav, ki sodelujejo pri raziskavah o ribolovnih dejavnostih v antarktičnih vodah;

PRIZNAVAJO primarne odgovornosti posvetovalnih članic Antarktičnega sporazuma o varstvu in ohranjanju antarktičnega okolja in zlasti njihove odgovornosti po odstavku 1(f) člena IX Antarktičnega sporazuma v zvezi z varovanjem in ohranjanjem živih virov na Antarktiki;

UPOŠTEVAJO ukrepe, ki so jih že uvedle posvetovalne članice Antarktičnega sporazuma, zlasti dogovorjene ukrepe o ohranjanju antarktičnega živalstva in rastlinstva, ter določbe Konvencije o ohranjanju antarktičnih tjulenjev;

UPOŠTEVAJO skrb v zvezi z ohranjanjem antarktičnih živih morskih virov, ki so jo izrazile posvetovalne članice na devetem posvetovalnem sestanku Antarktičnega sporazuma in pomen določb priporočila IX-2, zaradi katerega se je ustanovila ta konvencija;

DOMNEVAJO, da je v interesu človeštva obvarovati vode, ki obkrožajo kontinent Antarktike, zgolj v miroljubne namene in da se prepreči, da postanejo mesto ali predmet mednarodnega razdora;

PRIZNAVAJO, glede na zgoraj navedeno, da je zaželeno vzpostaviti ustrezne mehanizme za priporočanje, spodbujanje, odločanje o ukrepih in znanstvenih študijah, ki so potrebni, da se zagotovi ohranjanje antarktičnih živih morskih organizmov, in njihovo usklajevanje,

SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

1. Ta konvencija se uporablja za antarktične žive morske vire na območju južno od 60o južne zemljepisne širine in za antarktične žive morske vire na območju med to zemljepisno širino in antarktično konvergenco, ki so del antarktičnega morskega ekosistema.

2. Antarktični živi morski viri pomenijo populacije rib kostnic, mehkužcev, rakov in drugih vrst živih organizmov, vključno s pticami na jugu Antarktike.

3. Antarktični morski ekosistem pomeni sklop razmerij med antarktičnimi živimi morskimi viri in njihovega razmerja z njihovim fizičnim okoljem.

4. Kot antarktična konvergenca se šteje črta, ki združuje naslednje točke vzdolž vzporednikov zemljepisne širine in poldnevnikov zemljepisne dolžine:

50oJ, 0o; 50oJ, 30oV; 45oJ, 30oV; 45oJ, 80oV; 55oJ, 80oV; 55oJ, 150oV; 60oJ, 150oV; 60oJ, 50oZ; 50oJ, 50oZ, 50oJ, 0o.

Člen II

1. Cilj te konvencije je ohranjanje antarktičnih živih morskih virov.

2. Za namene te konvencije izraz "ohranjanje" vključuje racionalno izkoriščanje.

3. Vse ribolovne in sorodne dejavnosti na območju, za katerega se uporablja ta konvencija, se izvajajo v skladu z določbami te konvencije in z naslednjimi načeli ohranjanja:

(a) preprečevanje, da se obseg katerekoli lovljenje populacije zmanjša in pade pod nivo, na katerem je še zagotovljeno njeno stalno obnavljanje. V ta namen njen obseg ne bi smel pasti pod nivo, ki je blizu tistega, ki zagotavlja največji neto letni prirast;

(b) vzdrževanje ekološkega razmerja med lovljenimi, odvisnimi in sorodnimi populacijami antarktičnih živih morskih virov in obnovitev izlovljenih populacij do nivojev, določenih v odstavku (a) zgoraj; in

(c) preprečevanje sprememb ali minimiziranje nevarnosti sprememb v morskem ekosistemu, katerih potek se potencialno ne more zaustaviti v dveh ali treh desetletjih, ob upoštevanju razpoložljivega znanja o neposrednem in posrednem vplivu lovljenja, učinka vnosa tujih vrst, učinkov sorodnih dejavnosti na morski ekosistem in učinkov sprememb v okolju, da bi omogočili trajno ohranjanje antarktičnih živih morskih organizmov.

Člen III

Vse pogodbenice, ne glede na to ali so pogodbenice Antarktičnega sporazuma ali ne, se strinjajo, da ne bodo sodelovale pri dejavnostih na območju Antarktičnega sporazuma, ki so v nasprotju z načeli in nameni te pogodbe in da jih v njihovih medsebojnih odnosih zavezujejo dolžnosti, navedene v členih I in V Antarktičnega sporazuma.

Člen IV

1. V zvezi z Antarktičnim sporazumom vse pogodbenice, ne glede na to ali so pogodbenice Antarktičnega sporazuma ali ne, v njihovih medsebojnih odnosih zavezujeta člena IV in VI Antarktičnega sporazuma.

2. Nič v tej konvenciji in nobena dejanja ali dejavnosti, ki potekajo v obdobju veljavnosti te konvencije, ne sme:

(a) biti podlaga za uveljavljanje, podpiranje ali odklanjanje zahteve po ozemeljski suverenosti na območju Antarktičnega sporazuma ali ustvarjati kakršnekoli pravice do suverenosti na območju Antarktičnega sporazuma;

(b) nobena pogodbenica razlagati kot spodbijanje ali zmanjšanje ali kot poseg v pravice, zahteve ali osnove za zahteve po uveljavljanju obalne državne pristojnosti po mednarodnem pravu na območju, za katerega se uporablja ta konvencija;

(c) se razlagati, kot da posega v položaj katerekoli pogodbenice v zvezi z njenim priznavanjem ali nepriznavanjem katerih koli takšnih pravic, zahtev ali osnov za zahteve;

(d) vplivati na določbo odstavka 2 člena IV Antarktičnega sporazuma, da se ne sme uveljavljati nobenih novih zahtev ali razširiti obstoječih zahtev za ozemeljsko suverenost na Antarktiki, dokler velja Antarktični sporazum.

Člen V

1. Pogodbenice, ki niso pogodbenice Antarktičnega sporazuma, priznavajo posebne obveznosti in odgovornosti posvetovalnih članic Antarktičnega sporazuma o varstvu in ohranjanju okolja na območju Antarktičnega sporazuma.

2. Pogodbenice, ki niso pogodbenice Antarktičnega sporazuma, se strinjajo, da bodo pri svojih dejavnostih na območju Antarktičnega sporazuma upoštevale, kot in kadar je to primerno, dogovorjene ukrepe za ohranjanje živalstva in rastlinstva na Antarktiki in tudi druge ukrepe, ki so jih priporočile posvetovalne članice Antarktičnega sporazuma za izpolnjevanje svoje odgovornosti do varovanja antarktičnega okolja pred vsemi oblikami škodljivega človeškega poseganja.

3. Za namene te konvencije "posvetovalne članice Antarktičnega sporazuma" pomeni pogodbenice Antarktičnega sporazuma, katerih zastopniki sodelujejo na sestankih v skladu s členom IX Antarktičnega sporazuma.

Člen VI

Nič v tej konvenciji ne odstopa od pravic in obveznosti pogodbenic po Mednarodni konvenciji o ureditvi lova na kite in Konvenciji o ohranjanju antarktičnih tjulenjev.

Člen VII

1. Pogodbenice s tem ustanavljajo in se dogovorijo za vodenje Komisije za ohranjanje antarktičnih živih morskih virov (v nadaljnjem besedilu "Komisija").

2. Članstvo v Komisiji pomeni naslednje:

(a) vsaka pogodbenica, ki je sodelovala na sestanku, na katerem je bila sprejeta ta konvencija, je članica Komisije;

(b) vsaka država pogodbenica, ki je pristopila k tej konvenciji v skladu s členom XXIX, je upravičena do članstva v Komisiji za obdobje, v katerem ta pristopna pogodbenica sodeluje v raziskavah ali ribolovnih dejavnostih v zvezi z živimi morskimi viri, za katere se uporablja ta konvencija;

(c) vsaka organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pristopila k tej konvenciji v skladu s členom XXIX, je upravičena do članstva v Komisiji za obdobje, v katerem so do članstva upravičene njene države članice;

(d) pogodbenica, ki si prizadeva sodelovati pri delu Komisije v skladu s pododstavkoma (b) in (c) zgoraj, obvesti depozitarja, na kakšni podlagi si prizadeva postati članica Komisije in o svoji pripravljenosti za sprejetje veljavnih ohranitvenih ukrepov. Depozitar vsaki članici Komisije sporoči to uradno obvestilo in spremne informacije. V dveh mesecih po prejemu tega sporočila od depozitarja lahko vsaka članica Komisije zahteva, da se skliče poseben sestanek Komisije za obravnavanje te zadeve. Po prejemu te zahteve depozitar skliče ta sestanek. Če ni zahteve po sestanku, se šteje, da je pogodbenica, ki je predložila uradno obvestilo, izpolnila zahteve za članstvo v Komisiji.

3. Vsako članico Komisije zastopa en zastopnik, ki ga lahko spremljajo nadomestni zastopniki in svetovalci.

Člen VIII

Komisija ima status pravne osebe in ima na ozemlju vsake države pogodbenice pravno sposobnost, ki je potrebna za izvrševanje njenih nalog in doseganje namenov te konvencije. Privilegiji in imunitete, ki jih imata Komisija in njeno osebje na ozemlju države pogodbenice, se določijo s sporazumom med Komisijo in zadevno državo pogodbenico.

Člen IX

1. Naloga Komisije je uveljaviti cilje in načela, predstavljene v členu II te konvencije. V ta namen Komisija:

(a) spodbuja raziskave in obsežne študije antarktičnih živih morskih virov in morskega ekosistema na Antarktiki;

(b) zbira podatke o stanju in spremembah v populaciji antarktičnih živih morskih virov in o dejavnikih, ki vplivajo na razširjenje, obilje in produktivnost lovljenih vrst in odvisnih ali sorodnih vrst ali populacij;

(c) zagotavlja pridobivanje statističnih podatkov o ulovu lovljenih populacij in o naporih, ki so bili vloženi v to;

(d) analizira, razglasi in objavi informacije, navedene v odstavkih (b) in (c) zgoraj in poročila Znanstvenega odbora;

(e) opredeli potrebe v zvezi z ohranjanjem in analizira učinkovitost ohranitvenih ukrepov;

(f) oblikuje, sprejme in ponovno pregleda ohranitvene ukrepe na podlagi najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov, ob upoštevanju določb odstavka 5 tega člena;

(g) izvaja sistem za opazovanje in inšpekcijske preglede, ustanovljen po členu XXIV te konvencije;

(h) izvaja tudi druge dejavnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje ciljev te konvencije.

2. Ohranitveni ukrepi, navedeni v odstavku 1(f) zgoraj, vključujejo naslednje:

(a) določitev količine vseh vrst, ki se lahko lovijo na območju, za katerega se uporablja ta konvencija;

(b) določitev regij in podregij na podlagi razporeditve populacij antarktičnih živih morskih virov;

(c) določitev količine, ki se jo lahko ulovi med populacijami regij in podregij;

(d) določitev zaščitenih vrst;

(e) določitev obsega, starosti in spola, če je smiselno, vrst, ki se jih lahko lovi;

(f) določitev ribolovne sezone in obdobja prepovedi ribolova;

(g) določitev odpiranja in zapiranja območij, regij ali podregij v namene znanstvenih preučevanj ali ohranjanja, vključno s posebnimi območji za varstvo in znanstvene študije;

(h) zakonska ureditev vloženih naporov in ribolovnih metod, vključno z ribiško opremo, da bi se med drugim izognili pretirani koncentraciji ribolova v katerikoli regiji ali podregiji;

(i) sprejemanje drugih takšnih ukrepov za ohranjanje, ki se Komisiji zdijo potrebni za izpolnjevanje ciljev te konvencije, vključno z ukrepi v zvezi z učinki ribolova in sorodnih dejavnosti na sestavne dele morskega ekosistema razen lovljenih populacij.

3. Komisija objavi in vodi evidenco vseh veljavnih ohranitvenih ukrepov.

4. Pri izvrševanju nalog po odstavku 1 zgoraj Komisija v popolnosti upošteva priporočila in nasvete Znanstvenega odbora.

5. Komisija v popolnosti upošteva ukrepe ali predpise, ki se sprejmejo ali priporočijo na posvetovalnih sestankih v skladu s členom IX Antarktičnega sporazuma ali v obstoječih ribolovnih komisijah, odgovornih za vrste, ki lahko vstopijo na območje, za katerega se uporablja ta konvencija, da ne bi prišlo do neskladnosti med pravicami in obveznostmi pogodbenice po takih predpisih ali ukrepih in ohranitvenimi ukrepi, ki jih lahko sprejme Komisija.

6. Ohranitvene ukrepe, ki jih sprejme Komisija v skladu s to konvencijo, članice Komisije izvajajo na naslednji način:

(a) Komisija uradno obvesti vse članice Komisije o ohranitvenih ukrepih;

(b) ohranitveni ukrepi postanejo zavezujoči za vse članice Komisije 180 dni po tem uradnem obvestilu, razen kot je predvideno v pododstavkih (c) in (d) spodaj;

(c) če članica Komisije v 90-ih dneh po obvestilu, določenem v odstavku (a), uradno obvesti Komisijo, da ne more v celoti ali deloma sprejeti ohranitvenega ukrepa, ukrep za to članico Komisije ni zavezujoč do zgoraj določene mere;

(d) če se katerakoli članica Komisije sklicuje na postopek, razložen v pododstavku (c) zgoraj, se skliče sestanek Komisije na zahtevo katerekoli članice Komisije in se pregleda ohranitveni ukrep. Na tem sestanku in v 30-ih dneh po sestanku ima vsaka članica Komisije pravico razglasiti, da ne more več sprejeti ohranitvenega ukrepa in s tem ta ukrep preneha biti zavezujoč za to članico.

Člen X

1. Komisija opozori vsako državo, ki ni pogodbenica te konvencije, na vse dejavnosti njenih državljanov ali plovil, ki po mnenju Komisije prizadenejo izvrševanje ciljev te konvencije.

2. Komisija opozori vse pogodbenice na vsako dejavnost, s katero pogodbenica po mnenju Komisije prizadene izvrševanje ciljev te konvencije ali upoštevanje njenih obveznosti po tej konvenciji.

Člen XI

Komisija si prizadeva sodelovati s pogodbenicami, ki lahko uveljavljajo pristojnost na morskem območju, ki je poleg območja, za katerega se uporablja ta konvencija, v zvezi z ohranjanjem vsakega staleža ali staležev sorodnih vrst, ki poteka na tistih območjih in na območju, za katerega se uporablja ta konvencija, da bi uskladile ohranitvene ukrepe, sprejete za te staleže.

Člen XII

1. Odločitve Komisije o vsebinskih zadevah se sprejemajo s soglasjem. Ugotavljanje ali gre za vsebinsko zadevo se obravnava kot vsebinska zadeva.

2. Odločitve o zadevah razen tistih, navedenih v odstavku 1 zgoraj, se sprejmejo z navadno večino prisotnih in glasujočih članic Komisije.

3. Ko Komisija obravnava katero koli točko, o kateri je treba sprejeti odločitev, je treba nedvoumno navesti ali bo pri sprejemanju odločitve sodelovala organizacija za regionalno gospodarsko sodelovanje in ali bo v tem primeru sodelovala tudi katera od njenih držav članic. Število pogodbenic, ki sodelujejo na ta način, ne presega števila držav članic organizacije za regionalno gospodarsko sodelovanje, ki so članice Komisije.

4. Pri sprejemanju odločitev v skladu s tem členom ima organizacija za regionalno gospodarsko sodelovanje samo en glas.

Člen XIII

1. Sedež Komisije je v Hobartu na Tasmaniji v Avstraliji.

2. Komisija vsako leto skliče redni sestanek. Drugi sestanki se sklicujejo tudi na zahtevo ene tretjine njenih članic in kot je sicer predvideno v tej konvenciji. Prvi sestanek Komisije se skliče tri mesece po začetku veljavnosti te konvencije, če sta med pogodbenicami najmanj dve državi, ki izvajata ribolovne dejavnosti na območju, za katerega se uporablja ta konvencija. V vsakem primeru pa se prvi sestanek skliče eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Depozitar se posvetuje z državami podpisnicami glede prvega sestanka Komisije, ob upoštevanju, da je potrebna široka zastopanost teh držav za učinkovito delovanje Komisije.

3. Depozitar skliče prvi sestanek Komisije na sedežu Komisije. Nato sestanki Komisije potekajo na njenem sedežu, razen če Komisija odloči drugače.

4. Komisija med svojimi članicami izvoli predsednika in podpredsednika, ki imata dvoletni mandat in sta upravičena do ponovne izvolitve za en dodaten mandat. Prvi predsednik pa se izvoli za začetno obdobje treh let. Predsednik in podpredsednik nista zastopnika iste pogodbenice.

5. Komisija sprejme in po potrebi spremeni poslovnik o vodenju svojih sestankov, razen v zvezi z zadevami, ki so obravnavane v členu XII te konvencije.

6. Komisija lahko ustanovi tudi pomožna telesa, ki so potrebna za izvrševanje njenih nalog.

Člen XIV

1. Pogodbenice s tem ustanavljajo Znanstveni odbor za ohranjanje antarktičnih živih morskih virov (v nadaljnjem besedilu "Znanstveni odbor"), ki je posvetovalni organ Komisije. Znanstveni odbor se ponavadi srečuje na sedežu Komisije, razen če sam odloči drugače.

2. Vsaka članica Komisije je članica Znanstvenega odbora in imenuje zastopnika z ustreznimi znanstvenimi kvalifikacijami, ki ga lahko spremljajo drugi strokovnjaki in svetovalci.

3. Znanstveni odbor lahko za nasvet zaprosi druge znanstvenike in strokovnjake, kot se lahko zahteva na ad hoc podlagi.

Člen XV

1. Znanstveni odbor predvidi forum za posvetovanja in sodelovanje v zvezi z zbiranjem, preučevanjem in izmenjavo informacij o živih morskih virih, za katere se uporablja ta konvencija. Slednji spodbuja in pospešuje sodelovanje na področju znanstvenih raziskav, da bi poglobili znanje o živih morskih virih v antarktičnem morskem ekosistemu.

2. Znanstveni odbor opravlja tiste dejavnosti, ki mu jih Komisija lahko naloži v skladu s cilji te konvencije in:

(a) uvede merila in metode, ki jih je treba uporabljati za določitve v zvezi z ohranitvenimi ukrepi, navedenimi v členu IX te konvencije;

(b) redno ocenjuje stanje in trende populacij antarktičnih živih morskih virov;

(c) analizira podatke v zvezi z neposrednimi in posrednimi učinki ribolova na populacije antarktičnih živih morskih virov;

(d) ocenjuje učinke predlaganih sprememb v metodah ali obsegu ribolova in učinke predlaganih ohranitvenih ukrepov;

(e) na zahtevo ali na svojo lastno pobudo predloži Komisiji ocene, analize, poročila in priporočila v zvezi z ukrepi in raziskavami za izvrševanje ciljev te konvencije;

(f) oblikuje predloge za vodenje mednarodnih in nacionalnih programov za raziskave antarktičnih živih morskih virov.

3. Pri izvrševanju svojih nalog Znanstveni odbor upošteva delo drugih ustreznih tehničnih in znanstvenih organizacij in znanstvene dejavnosti, ki potekajo v okviru Antarktičnega sporazuma.

Člen XVI

1. Prvi sestanek Znanstvenega odbora se skliče v treh mesecih po prvem sestanku Komisije. Po tem se Znanstveni odbor srečuje tako pogosto, kot je to potrebno za izpolnjevanje njegovih nalog.

2. Znanstveni odbor sprejme in po potrebi spremeni svoj poslovnik. Poslovnik in vsako njegovo spremembo odobri Komisija. Poslovnik vključuje postopke za predstavitev manjšinskih poročil.

3. Znanstveni odbor lahko z odobritvijo Komisije ustanovi tudi druga pomožna telesa, ki so potrebna za izvrševanje njegovih nalog.

Člen XVII

1. Komisija imenuje izvršnega sekretarja, ki dela za Komisijo in Znanstveni odbor v skladu s temi postopki ter pod pogojih, ki jih določi Komisija. Izvršni sekretar ima mandat za štiri leta in je upravičen do ponovne izvolitve.

2. Komisija odobri tako postavitev upravnega osebja za sekretariat, kot je potrebna in izvršni sekretar imenuje, usmerja in nadzoruje to osebje v skladu s pravili in postopki ter pod pogoji, ki jih lahko določi Komisija.

3. Izvršni sekretar in sekretariat opravljata naloge, katere jima zaupa Komisija.

Člen XVIII

Uradni jeziki Komisije in Znanstvenega odbora so angleščina, francoščina, ruščina in španščina.

Člen XIX

1. Na vsakem letnem sestanku Komisija na podlagi soglasja sprejme svoj proračun in proračun Znanstvenega odbora.

2. Osnutek proračuna za Komisijo, Znanstveni odbor in vsa pomožna telesa pripravi izvršni sekretar, ki ga nato predloži članicam Komisije najmanj 60 dni pred letnim sestankom Komisije.

3. Vsaka članica Komisije prispeva k proračunu. Do izteka petih let po začetku veljavnosti te konvencije je prispevek vsake članice Komisije enak. Po tem se prispevek določi v skladu z dvema meriloma: po količini ulova in enaki udeležbi vseh članic Komisije. Komisija na podlagi soglasja določi razmerje, v katerem se uporabljata ti dve merili.

4. Finančne dejavnosti Komisije in Znanstvenega odbora potekajo v skladu s finančnimi predpisi, ki jih sprejme Komisija in zunanji revizorji, ki jih izbere Komisija, morajo vsako leto opraviti pregled teh dejavnosti.

5. Vsaka članica Komisije krije svoje izdatke, ki izhajajo iz njene udeležbe na sestankih Komisije in Znanstvenega odbora.

6. Članica Komisije, ki dve zaporedni leti ne plača svojih prispevkov, v obdobju svojega neizpolnjevanja te obveznosti nima pravice sodelovati pri sprejemanju odločitev v Komisiji.

Člen XX

1. Članice Komisije vsako leto pošljejo Komisiji in Znanstvenemu odboru takšne statistične, biološke in druge podatke in informacije, ki jih Komisija in Znanstveni odbor lahko zahtevata pri opravljanju svojih nalog.

2. Članice Komisije pošiljajo na določen način in v predpisanih presledkih informacije o svojih ribolovnih dejavnostih, vključno o ribolovnih območjih in ribiških plovilih, da bi tako omogočile zbiranje zanesljivih statističnih podatkov o ribolovu in naporih.

3. Članice Komisije v predpisanih presledkih pošiljajo Komisiji informacije o korakih, ki so jih storile za izvajanje ohranitvenih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija.

4. Članice Komisije se dogovorijo, da bodo pri vseh ribolovnih dejavnostih izkoristile priložnosti za zbiranje podatkov, ki so potrebni za ocenitev učinka ribolova.

Člen XXI

1. Vsaka pogodbenica sprejme v okviru svojih pristojnosti primerne ukrepe, da bi zagotovila upoštevanje določb te konvencije in ohranitvenih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija in so zavezujoči za pogodbenice v skladu s členom IX te konvencije.

2. Vsaka pogodbenica pošlje Komisiji informacije o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1 zgoraj, vključno z izrekanjem sankcij za katerokoli kršitev.

Člen XXII

1. Vsaka pogodbenica se zaveže, da si bo ustrezno in skladno z Ustanovno listino Združenih narodov prizadevala doseči, da nihče ne sodeluje pri nobeni dejavnosti, ki bi bila v nasprotju s cilji te konvencije.

2. Vsaka pogodbenica obvesti Komisijo o vseh teh dejavnostih, če jih opazi.

Člen XXIII

1. Komisija in Znanstveni odbor sodelujeta s posvetovalnimi članicami Antarktičnega sporazuma pri zadevah, ki so v njihovi pristojnosti.

2. Komisija in Znanstveni odbor sodelujeta, kot je primerno, z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in z drugimi specializiranimi agencijami.

3. Komisija in Znanstveni odbor si prizadevata razviti odnose medsebojnega sodelovanja z medvladnimi in nevladnimi organizacijami, ki bi lahko prispevale k njunemu delu, vključno z Znanstvenim odborom za raziskave na Antarktiki, Znanstvenim odborom za oceanske raziskave in Mednarodno komisijo za lov na kite.

4. Komisija lahko sklene sporazume z organizacijami, navedenimi v tem členu in z drugimi organizacijami, če je to primerno. Komisija in Znanstveni odbor lahko pozoveta te organizacije, da pošljejo opazovalce na njune sestanke in sestanke njunih pomožnih teles.

Člen XXIV

1. Za podporo cilja in za zagotovitev upoštevanja določb te konvencije se pogodbenice dogovorijo, da se ustanovi sistem za opazovanje in inšpekcijske preglede.

2. Sistem za opazovanje in inšpekcijske preglede Komisija izdela na osnovi naslednjih načel:

(a) pogodbenice medsebojno sodelujejo, da bi zagotovile učinkovito izvajanje sistema za opazovanje in inšpekcijske preglede, ob upoštevanju obstoječe mednarodne prakse. Ta sistem med drugim vključuje postopke za vkrcanje in inšpekcijske preglede opazovalcev in inšpektorjev, ki jih imenujejo članice Komisije, postopke za sodni pregon države zastave in sankcije na podlagi dokazov, pridobljenih po vkrcanju in inšpekcijskih pregledih. Poročilo tega sodnega pregona in naloženih sankcij se vključi med informacije, navedene v členu XXI te konvencije;

(b) za preverjanje upoštevanja ukrepov, sprejetih po tej konvenciji, opazovanje in inšpekcijske preglede izvajajo na plovilih, kjer potekajo znanstvene raziskave ali ribolov živih morskih virov na območju, za katerega se uporablja ta konvencija, opazovalci in inšpektorji, ki jih imenujejo članice Komisije in ki delujejo pod pogoji, ki jih mora postaviti Komisija;

(c) imenovani opazovalci in inšpektorji ostanejo pod pristojnostjo države pogodbenice, katere državljani so. Poročajo članu Komisije, ki jih je imenoval in ki nato poroča Komisiji.

3. Do uvedbe sistema za opazovanje in inšpekcijske preglede si članice Komisije prizadevajo vzpostaviti začasen sistem za imenovanje opazovalcev in inšpektorjev in ti opazovalci in inšpektorji so upravičeni do izvajanja inšpekcijskih pregledov v skladu z načeli, določenimi v odstavku 2 zgoraj.

Člen XXV

1. Če pride do spora med dvema ali več pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije, se te pogodbenice posvetujejo med seboj, da bi spor rešile s pogajanji, preiskavo, posredovanjem, spravo, arbitražo, sodno poravnavo ali na drug miren način po svoji izbiri.

2. Vsak spor te vrste, ki se ne reši na ta način, se s soglasjem vseh udeleženk posameznih sporov predloži v reševanje Meddržavnemu sodišču ali arbitraži; če pa se udeleženke spora ne morejo sporazumeti o predložitvi na Meddržavno sodišče ali arbitraži jih to ne odvezuje od odgovornosti za nadaljnje iskanje rešitve spora na katerikoli izmed različnih mirnih načinov, navedenih v odstavku 1 zgoraj.

3. Kadar se spor predloži arbitraži, se ustanovi arbitražno sodišče, kot je predvideno v Prilogi k tej konvenciji.

Člen XXVI

1. Ta konvencija je na voljo za podpis v Canberri od 1. avgusta do 31. decembra 1980 za vse države, ki sodelujejo na Konferenci o ohranjanju antarktičnih živih morskih virov v Canberri od 7. do 20. maja 1980.

2. Države, ki podpišejo, so prvotne države podpisnice konvencije.

Člen XXVII

1. To konvencijo morajo ratificirati, sprejeti ali odobriti države podpisnice.

2. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi je treba deponirati pri vladi Avstralije, ki je s tem imenovana za depozitarja.

Člen XXVIII

1. Ta konvencija začne veljati 30 dni po datumu deponiranja osme listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi od držav, navedenih v odstavku 1 člena XXVI te konvencije.

2. Za vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki po datumu začetka veljavnosti te konvencije deponira listino o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju, ta konvencija začne veljati 30 dni po tem deponiranju.

Člen XXIX

1. Ta konvencija je odprta za pristop za vse države, ki so zainteresirane za raziskave ali ribolovne dejavnosti v zvezi z živimi morskimi viri, za katere se uporablja ta konvencija.

2. Ta konvencija je odprta za pristop za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile suverene države in ki vključujejo med svoje članice eno ali več držav članic Komisije in katerim države članice organizacije v celoti ali deloma prenesejo pristojnosti glede zadev, ki jih ureja ta konvencija. Pristop teh organizacij za regionalno gospodarsko povezovanje je predmet posvetovanj med članicami Komisije.

Člen XXX

1. Ta konvencija se lahko kadarkoli spremeni.

2. Če ena tretjina članic Komisije zahteva sestanek za razpravo o predlagani spremembi, depozitar skliče ta sestanek.

3. Sprememba začne veljati, ko depozitar prejme listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe od vseh članic Komisije.

4. Ta sprememba nato začne veljati za katero koli drugo pogodbenico, ko depozitar prejme obvestilo o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi od te pogodbenice. Za vsako tako pogodbenico, katere obvestilo ni bilo prejeto v enem letu od datuma začetka veljavnosti spremembe v skladu z odstavkom 3 zgoraj, se šteje, da je izstopila iz te konvencije.

Člen XXXI

1. Vsaka pogodbenica lahko izstopi iz konvencije 30. junija vsako leto, če najkasneje do 1. januarja tega leta pisno o tem obvesti depozitarja, ki po prejemu tega obvestila to takoj sporoči drugim pogodbenicam.

2. Katera koli druga pogodbenica lahko v 60 dneh po prejemu izvoda tega obvestila od depozitarja pisno obvesti depozitarja o svojem izstopu in s tem konvencija 30. junija istega leta preneha veljati za pogodbenico, ki je poslala takšno obvestilo.

3. Izstop katere koli članice Komisije iz te konvencije ne vpliva na njene finančne obveznosti po tej konvenciji.

Člen XXXII

Depozitar obvesti vse pogodbenice o naslednjem:

(a) podpisih te konvencije in deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

(b) datumu začetka veljavnosti te konvencije in vsake njene spremembe.

Člen XXXIII

1. Ta konvencija, v kateri so angleško, francosko, rusko in špansko besedilo enako verodostojna, se deponira pri vladi Avstralije, ki pošlje njene pravilno potrjene izvode vsem podpisnicam in pristopnim pogodbenicam.

2. To konvencijo registrira depozitar v skladu s členom 102 Ustanovne listine Združenih narodov.

V potrditev tega so podpisani, ki so bili pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Canberri, 20. maja 1980

--------------------------------------------------

PRILOGA

ARBITRAŽNO SODIŠČE

Arbitražno sodišče, navedeno v odstavku 3 člena XXV, se sestavi iz treh razsodnikov, ki se imenujejo na naslednji način:

Pogodbenica, ki začne postopek, sporoči ime razsodnika drugi pogodbenici, ki nato v 40-ih dneh po tem uradnem obvestilu sporoči ime drugega razsodnika. Pogodbenice v 60-ih dneh po imenovanju drugega razsodnika imenujejo tretjega razsodnika, ki ne sme biti državljan prve ali druge pogodbenice in ne sme biti istega državljanstva kot prva dva razsodnika. Tretji razsodnik predseduje sodišču.

Če drugi razsodnik ni bil imenovan v predpisanem roku ali se pogodbenice niso v predpisanem roku dogovorile o imenovanju tretjega razsodnika, tega razsodnika na zahtevo prve ali druge pogodbenice izbere in imenuje generalni sekretar Stalnega arbitražnega sodišča med osebami z mednarodnim ugledom, ki po državljanstvu ne spadajo v državo, ki je pogodbenica te konvencije.

Arbitražno sodišče določi lokacijo svojega sedeža in sprejme svoj poslovnik.

Razsodba arbitražnega sodišča se tvori z večino njegovih članic, ki se ne smejo vzdržati od glasovanja.

Vsaka pogodbenica, ki ni udeleženka spora, lahko s soglasjem arbitražnega sodišča poseže v zasedanje.

Razsodba arbitražnega sodišča je končna in zavezujoča za vse udeleženke spora in za vse pogodbenice, ki posežejo v postopek in se mora takoj izpolniti. Arbitražno sodišče razloži razsodbo na zahtevo ene od udeleženk spora ali katere koli pogodbenice, ki je posegla v postopek.

Če arbitražno sodišče zaradi posebnih okoliščin primera ne odloči drugače, udeleženke spora prispevajo enak delež za poravnavo stroškov sodišča, vključno z osebnimi prejemki članov sodišča.

--------------------------------------------------