2013A9018 — SL — 01.02.2015 — 001.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SPORAZUM med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (UL L 278 18.10.2013, str. 16)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	PROTOKOL k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji	L 233	3	6.8.2014
►M2	SKLEP št. 1/2014 STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-SRBIJA z dne 17. decembra 2014	L 367	119	23.12.2014

---

▼B

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SPORAZUM

med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani

Člen 1

1.  Vzpostavi se pridružitev med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani.

2.  Cilji te pridružitve so:

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kakor so razglašeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah ter opredeljeni v Konvenciji o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Helsinški sklepni listini in Pariški listini za novo Evropo, spoštovanje načel mednarodnega prava, vključno s popolnim sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ), in pravne države, pa tudi načel tržnega gospodarstva, kot so zapisana v dokumentu Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, so podlaga notranje in zunanje politike pogodbenic ter bistveni element tega sporazuma.

Člen 3

Pogodbenici menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu tudi „OMU“) in njegovih nosilcev tako državnim kot nedržavnim akterjem ena najresnejših nevarnosti za mednarodno stabilnost in varnost. Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja OMU in njegovih nosilcev s popolno skladnostjo z njunimi obstoječimi obveznostmi in z nacionalnim izvajanjem teh obveznosti v skladu s pogodbami in sporazumi o mednarodnem razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi ustreznimi mednarodnimi obveznostmi. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma in bo del političnega dialoga, ki bo spremljal in utrjeval te elemente.

Nadalje pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja OMU in njegovih nosilcev, pri čemer:

Politični dialog o tej zadevi lahko poteka na regionalni ravni.

Člen 4

Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta izvajanju mednarodnih obveznosti, zlasti popolnemu sodelovanju z MKSJ.

Člen 5

Svet Evropske unije je v svojih sklepih z dne 21. junija 1999 navedel, da so mednarodni in regionalni mir in stabilnost, razvoj dobrih sosedskih odnosov, človekove pravice ter spoštovanje in zaščita manjšin ključnega pomena za stabilizacijsko-pridružitveni proces. Sklenitev in izvajanje tega sporazuma sodita v okvir Sklepov Sveta Evropske unije z dne 29. aprila 1997, pri čemer se upoštevajo lastni dosežki Srbije.

Člen 6

Srbija se zavezuje, da bo še naprej spodbujala sodelovanje in dobre sosedske odnose z drugimi državami v regiji, vključno z določitvijo ustrezne ravni medsebojnih koncesij, ki se nanašajo na pretok oseb, blaga, kapitala in storitev, ter razvojem projektov skupnega interesa, zlasti tistih, ki so povezani z upravljanjem meja, bojem proti organiziranemu kriminalu, korupciji, pranju denarja, nezakonitemu priseljevanju in trgovini, predvsem trgovini z ljudmi, osebnim in lahkim orožjem ter prepovedanimi drogami. Ta zaveza je glavni dejavnik v razvoju odnosov in sodelovanja med pogodbenicama ter tako prispeva k regionalni stabilnosti.

Člen 7

Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta boju proti terorizmu in izvajanju mednarodnih obveznosti na tem območju.

Člen 8

Pridružitev bo postopno in v celoti izvedena v prehodnem obdobju največ šestih let.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet (v nadaljnjem besedilu tudi „SPS“) ustanovljen s členom 119 redno, praviloma enkrat na leto, pregleduje izvajanje sporazuma ter pravne, upravne, institucionalne in gospodarske reforme, ki jih sprejema in izvaja Srbija. Ta pregled se opravi glede na preambulo in v skladu s splošnimi načeli tega sporazuma. Pri tem se ustrezno upoštevajo prednostne naloge iz evropskega partnerstva v zvezi s tem sporazumom in uskladijo z mehanizmi iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, zlasti s poročilom o napredku stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet bo na podlagi tega pregleda izdal priporočila in lahko sprejema odločitve. Če se pri pregledu ugotovijo posebne težave, se lahko te težave predložijo mehanizmom reševanja sporov v skladu s tem sporazumom.

Polnopravna pridružitev se doseže postopno. Najpozneje tretje leto po začetku veljavnosti tega sporazuma SPS opravi temeljit pregled uporabe tega sporazuma. SPS na podlagi tega pregleda oceni napredek Srbije in se lahko odloči o naslednjih fazah pridružitve.

Zgoraj navedeni pregled se ne bo uporabljal za prosti pretok blaga, v zvezi s katerim je predviden poseben razpored v naslovu IV.

Člen 9

Ta sporazum je v celoti združljiv z ustreznimi določbami STO, zlasti s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT 1994) in členom V Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ter se bo izvajal v skladu s temi določbami.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG

Člen 10

1.  Politični dialog med pogodbenicama se nadalje razvija v okviru tega sporazuma. Spremlja in utrjuje zbliževanje med Evropsko unijo in Srbijo ter prispeva k vzpostavitvi tesnih vezi solidarnosti in novih oblik sodelovanja med pogodbenicama.

2.  Namen političnega dialoga je spodbujati zlasti:

Člen 11

1.  Politični dialog poteka v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ima splošno pristojnost za vse zadeve, ki mu jih pogodbenici morebiti želita predložiti v obravnavo.

2.  Na zahtevo pogodbenic lahko politični dialog poteka tudi v naslednjih oblikah:

Člen 12

Politični dialog na parlamentarni ravni poteka v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 125.

Člen 13

Politični dialog lahko poteka v večstranskem okviru in kot regionalni dialog, v katerega so vključene druge države regije, tudi tiste v okviru foruma EU–Zahodni Balkan.

NASLOV III

REGIONALNO SODELOVANJE

Člen 14

Srbija dejavno spodbuja regionalno sodelovanje v skladu s svojo zavezo mednarodnemu in regionalnemu miru in stabilnosti ter razvoju dobrih sosedskih odnosov. Skupnost lahko s programi pomoči, tj. programi tehnične pomoči, podpira projekte regionalne ali čezmejne razsežnosti.

Kadar koli namerava Srbija okrepiti sodelovanje z eno od držav, navedenih v členih 15, 16 in 17, o tem obvesti Skupnost in njene države članice ter se z njimi posvetuje v skladu z določbami iz naslova X.

Srbija v celoti izvaja Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini, podpisan 19. decembra 2006 v Bukarešti.

Člen 15

Sodelovanje z drugimi državami, ki so podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum

Po podpisu tega sporazuma se začne Srbija pogajati z državami, ki so že podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, da bi sklenila dvostranske konvencije o regionalnem sodelovanju, katerih cilj je razširiti obseg sodelovanja med zadevnimi državami.

Glavni elementi teh konvencij so:

Te konvencije po potrebi vsebujejo določbe o vzpostavitvi potrebnih institucionalnih mehanizmov.

Te konvencije se sklenejo v dveh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma. Pripravljenost Srbije za sklenitev takih konvencij bo pogoj za nadaljnji razvoj odnosov med Srbijo in Evropsko unijo.

Srbija začne podobna pogajanja z ostalimi državami regije, ko te države podpišejo stabilizacijsko-pridružitvene sporazume.

Člen 16

Sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

Srbija si prizadeva za regionalno sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, na nekaterih ali vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum, zlasti na področjih skupnega interesa. Tako sodelovanje mora biti vedno združljivo z načeli in cilji tega sporazuma.

Člen 17

Sodelovanje z drugimi državami kandidatkami za pristop k EU, ki niso udeležene v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

1.  Srbija bi morala spodbujati sodelovanje in skleniti konvencije o regionalnem sodelovanju z vsemi državami kandidatkami za pristop k EU na vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum. Cilj takih konvencij je, da se dvostranski odnosi med Srbijo in zadevno državo postopno prilagodijo ustreznemu delu odnosov med Skupnostjo in njenimi državami članicami ter to državo.

2.  Srbija začne pogajanja s Turčijo, ki je vzpostavila carinsko unijo s Skupnostjo, da bi na podlagi obojestranske koristi sklenila sporazum o ustanovitvi območja proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994 ter liberalizirala ustanavljanje in opravljanje storitev med njima na ravni, ki je enakovredna ravni tega sporazuma v skladu s členom V GATS.

Ta pogajanja je treba začeti čim prej, da bi zgoraj navedeni sporazum sklenili pred koncem prehodnega obdobja iz člena 18(1).

NASLOV IV

PROSTI PRETOK BLAGA

Člen 18

1.  Skupnost in Srbija postopno vzpostavita dvostransko območje proste trgovine v največ šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma v skladu z določbami tega sporazuma ter določbami GATT 1994 in STO. Pri tem upoštevata posebne zahteve, določene v nadaljnjem besedilu.

2.  V trgovini med pogodbenicama se za uvrščanje blaga uporablja Kombinirana nomenklatura.

3.  V tem sporazumu carine in dajatve z enakim učinkom vključujejo vse carine ali vse vrste dajatev, ki se naložijo v zvezi z uvažanjem ali izvažanjem blaga, vključno z vsemi oblikami dodatnih davkov ali dodatnih dajatev v zvezi s takšnim uvozom ali izvozom, vendar ne vključujejo:

4.  Za vsak proizvod je osnovna dajatev, za katero se uporabljajo zaporedna tarifna znižanja, določena v tem sporazumu, naslednja:

5.  Če se po podpisu tega sporazuma uporabi kakršno koli tarifno znižanje na podlagi erga omnes, zlasti znižanja, dogovorjena:

6.  Skupnost in Srbija se medsebojno obvestita o svojih osnovnih dajatvah in vseh njihovih spremembah.

POGLAVJE I

Industrijski izdelki

Člen 19

Opredelitev pojmov

1.  Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali Srbije, ki so navedeni v poglavjih 25 do 97 Kombinirane nomenklature, razen proizvodov, navedenih v točki (ii) odstavka I Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu.

2.  Trgovina med pogodbenicama s proizvodi, zajetimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, poteka v skladu z določbami navedene pogodbe.

Člen 20

Koncesije Skupnosti za industrijske izdelke

1.  Carine pri uvozu v Skupnost in dajatve z enakim učinkom za industrijske izdelke s poreklom iz Srbije se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2.  Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z enakim učinkom za industrijske izdelke s poreklom iz Srbije se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Člen 21

Koncesije Srbije za industrijske izdelke

1.  Carine pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Srbijo, razen carin, navedenih v Prilogi I, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2.  Dajatve z enakim učinkom kot carine pri uvozu v Srbijo za industrijske izdelke s poreklom iz Skupnosti se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

3.  Carine pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Srbijo, navedene v Prilogi I, se postopno znižujejo in odpravijo v skladu s časovnim razporedom, navedenim v Prilogi.

4.  Količinske omejitve pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Srbijo in ukrepi z enakim učinkom se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Člen 22

Carine in omejitve pri izvozu

1.  Skupnost in Srbija z začetkom veljavnosti tega sporazuma v medsebojni trgovini odpravita vse carine pri izvozu in dajatve z enakim učinkom.

2.  Skupnost in Srbija z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse medsebojne količinske omejitve pri izvozu in ukrepe z enakim učinkom.

Člen 23

Hitrejša znižanja carin

Srbija izjavlja, da je pripravljena znižati svoje carine v trgovini s Skupnostjo prej, kot je predvideno v členu 21, če to omogočajo splošne gospodarske razmere in stanje zadevnega gospodarskega sektorja.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet v zvezi s tem preuči stanje in oblikuje ustrezna priporočila.

POGLAVJE II

Kmetijstvo in ribištvo

Člen 24

Opredelitev pojmov

1.  Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi s poreklom iz Skupnosti ali Srbije.

2.  Izraz „kmetijski in ribiški proizvodi“ pomeni proizvode, navedene v poglavjih 1 do 24 Kombinirane nomenklature, in proizvode, navedene v točki (ii) odstavka I Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu.

3.  Ta opredelitev vključuje ribe in ribiške proizvode iz poglavja 3 pod tarifnima številkama 1604 in 1605 ter pod tarifnimi podštevilkami 0511 91 , 2301 20 in ex 1902 20 („polnjene testenine, ki vsebujejo več kakor 20 masnih % rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev“).

Člen 25

Predelani kmetijski proizvodi

Protokol 1 določa trgovinske režime za predelane kmetijske proizvode, ki so v njem navedeni.

Člen 26

Koncesije Skupnosti za uvoz kmetijskih proizvodov s poreklom iz Srbije

1.  Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Srbije.

2.  Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi carine in dajatve z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Srbije, razen proizvodov pod tarifnimi številkami 0102 , 0201 , 0202 , 1701 , 1702 in 2204 Kombinirane nomenklature.

V primeru proizvodov iz poglavij 7 in 8 Kombinirane nomenklature, za katere je s skupno carinsko tarifo določena uporaba dajatev ad valorem in posebne uvozne dajatve, odprava velja samo za dajatve ad valorem.

3.  Skupnost z dnem začetka veljavnosti Sporazuma določi carine, ki se uporabljajo za uvoz proizvodov iz mlade govedine, kot so opredeljeni v Prilogi II, s poreklom iz Srbije v Skupnost po 20-odstotni dajatvi ad valorem in 20-odstotni posebni uvozni dajatvi, kakor je določeno v Skupni carinski tarifi Skupnosti, do meje letne tarifne kvote 8 700 ton, izraženo v masi klavnih trupov.

▼M1

4.  Evropska unija z dnem začetka veljavnosti Protokola k temu sporazumu zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnem besedilu: Protokol zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k Evropski uniji) uporablja dajatev prost dostop za uvoz proizvodov iz tarifnih številk 1701 in 1702 kombinirane nomenklature s poreklom iz Srbije v Evropsko unijo, v meji letne tarifne kvote 181 000 ton (neto teža).

▼B

Člen 27

Koncesije Srbije za kmetijske proizvode

1.  Srbija z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti.

2.  Srbija z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma:

▼M1

3.  Srbija z dnem začetka veljavnosti Protokola zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k Evropski uniji uporablja carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Evropske unije za količine, navedene v Prilogi IIIe.

▼B

Člen 28

Protokol o vinu in žganih pijačah

Ureditve, ki se uporabljajo za vina in žgane pijače iz Protokola 2, so določene v navedenem protokolu.

Člen 29

Koncesije Skupnosti za ribe in ribiške proizvode

1.  Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Srbije.

2.  Skupnost z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse carine in ukrepe z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Srbije, razen za proizvode, navedene v Prilogi IV. Za proizvode, navedene v Prilogi IV, veljajo določbe iz te priloge.

▼M1

3.  Evropska unija z dnem začetka veljavnosti Protokola zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k Evropski uniji poveča za 26 ton obseg letne tarifne kvote za uvoz krapov v Prilogi IV.

4.  Evropska unija z dnem začetka veljavnosti Protokola k zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k Evropski uniji odpre tarifno kvoto do 15 ton letno za dajatev prost uvoz proizvodov iz tarifne podštevilke 1604 kombinirane nomenklature. Stopnja dajatve za uvoz zunaj kvote je 70 % dajatve MFN.

▼B

Člen 30

Koncesije Srbije za ribe in ribiške proizvode

1.  Srbija z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Skupnosti.

2.  Srbija z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse carine in ukrepe z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Skupnosti, razen za proizvode, navedene v Prilogi V. Za proizvode, navedene v Prilogi V, veljajo določbe iz te priloge.

▼M1

3.  Srbija z dnem začetka veljavnosti Protokola zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k Evropski uniji odpre tarifno kvoto do 20 ton letno za uvoz živega krapa (Cyprinus carpio, Carassius carassius, Ctenopharyngodon idellus, Hypophthalmichthys spp., Cirrhinus spp., Mylopharyngodon piceus) iz oznake KN 0301 93 00 s stopnjo dajatve 10 %. Stopnja dajatve za uvoz zunaj kvote bo 60 % dajatve MFN.

▼B

Člen 31

Klavzula o pregledu

Ob upoštevanju obsega trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi med pogodbenicama, posebne občutljivosti teh proizvodov, pravil skupne politike Skupnosti na področju kmetijstva in ribištva ter politike Srbije na področju kmetijstva in ribištva, vloge kmetijstva in ribištva v gospodarstvu Srbije, posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru STO ter morebitnega pristopa Srbije k STO, Skupnost in Srbija najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta za vsak proizvod posebej na pravilni in ustrezni vzajemni osnovi preučita možnosti za medsebojno odobritev nadaljnjih koncesij, da bi se izvedla večja liberalizacija trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi.

Člen 32

Zaščitna klavzula glede kmetijstva in ribištva

1.  Ne glede na druge določbe tega sporazuma in zlasti člena 41 se obe pogodbenici v primeru, da zaradi posebne občutljivosti kmetijskih in ribiških trgov uvoz proizvodov s poreklom iz ene pogodbenice, za katerega veljajo koncesije iz členov 25, 26, 27, 28, 29 in 30, povzroči resne motnje na trgih ali v nacionalnih regulativnih mehanizmih druge pogodbenice, takoj posvetujeta, da bi poiskali ustrezno rešitev. Dokler se taka rešitev ne najde, lahko zadevna pogodbenica sprejme primerne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni.

2.  V primeru, da uvoz proizvodov s poreklom iz Srbije, ki so navedeni v Prilogi V Protokola 3, kumulativno doseže po obsegu 115 % povprečja treh predhodnih koledarskih let, Srbija in Skupnost v petih delovnih dneh začneta posvetovanja, da bi analizirali in ocenili strukturo trgovanja s temi proizvodi v Skupnosti in po potrebi poiskali primerne rešitve za izogibanje izkrivljanju trgovine pri uvozu teh proizvodov v Skupnost.

Brez poseganja v odstavek 1 lahko Skupnost v primeru, da se uvoz proizvodov s poreklom iz Srbije, navedenih v Prilogi V Protokola 3, kumulativno poveča po obsegu za več kot 30 % v koledarskem letu v primerjavi s povprečjem treh predhodnih koledarskih let, začasno opusti prednostno obravnavo, ki se uporablja za proizvode, ki povzročajo povečanje uvoza.

V primeru odločitve za začasno opustitev prednostne obravnave Skupnost v petih delovnih dneh o ukrepu uradno obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor in začne posvetovanja s Srbijo, da bi se dogovorili o ukrepih, s katerimi bi se izognili izkrivljanju trgovine s proizvodi, navedenimi v Prilogi V Protokola 3.

Skupnost ponovno vzpostavi prednostno obravnavo, takoj ko je izkrivljanje trgovine odpravljeno z učinkovitim izvajanjem dogovorjenih ukrepov ali s katerimi koli drugimi primernimi ukrepi, ki sta jih sprejeli pogodbenici.

Za ukrepe iz tega odstavka se smiselno uporabljajo določbe odstavkov 3 do 6 člena 41.

3.  Pogodbenici najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma ponovno pregledata delovanje mehanizma iz odstavka 2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko odloči o primernih prilagoditvah mehanizma iz odstavka 2.

Člen 33

Zaščita geografskih označb za kmetijske in ribiške proizvode ter živila, razen vina in žganih pijač

1.  Srbija v skladu s pogoji iz tega člena zagotovi zaščito geografskih označb Skupnosti, registriranih v Skupnosti po Uredbi Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila ( 5 ). Geografske označbe Srbije se lahko registrirajo v Skupnosti pod pogoji iz navedene uredbe.

2.  Srbija na svojem ozemlju prepove kakršno koli uporabo imen, zaščitenih v Skupnosti, za primerljive proizvode, ki ne izpolnjujejo specifikacije geografske označbe. To velja tudi, če je navedeno pravo geografsko poreklo blaga, če je zadevno geografsko poreklo uporabljeno v prevodu, če ime spremljajo oznake, kot so „vrsta“, „tip“, „stil“, „imitacija“ ali drugi podobni izrazi.

3.  Srbija zavrne registracijo blagovne znamke, katere uporaba ustreza primerom iz odstavka 2.

4.  Blagovne znamke, katerih uporaba ustreza primerom, navedenim v odstavku 2, ki so bile registrirane v Srbiji ali pridobljene z uporabo, se pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma ne uporabljajo več. Vendar se to ne uporablja za blagovne znamke, registrirane v Srbiji ali pridobljene z uporabo, katerih lastniki so državljani tretjih držav, če njihova narava ni taka, da bi lahko na kakršen koli način zavajala javnost glede kakovosti, specifikacije in geografskega porekla blaga.

5.  Kakršna koli uporaba geografskih oznak, zaščitenih v skladu z odstavkom 1, kot običajnih izrazov v uporabi v splošnem jeziku za to blago v Srbiji se preneha najpozneje pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma.

6.  Srbija zagotovi, da blago, ki se izvozi z njenega ozemlja pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma, ne krši določb tega člena.

7.  Srbija zagotovi zaščito, navedeno v odstavkih 1 do 6, na lastno pobudo in tudi na zahtevo tretje stranke.

POGLAVJE III

Skupne določbe

Člen 34

Področje uporabe

Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino med pogodbenicama z vsemi proizvodi, razen če je v tem sporazumu ali v Protokolu 1 predvideno drugače.

Člen 35

Boljše koncesije

Določbe tega poglavja ne vplivajo na enostransko uporabo ugodnejših ukrepov ene ali druge pogodbenice.

Člen 36

Mirovanje

1.  Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Srbijo ne uvedejo nove carine pri uvozu ali izvozu ali dajatve z enakim učinkom, prav tako se ne povečajo dajatve, ki se že uporabljajo.

2.  Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Srbijo ne uvedejo nove količinske omejitve pri uvozu ali izvozu ali ukrepi z enakim učinkom, prav tako se ne smejo zaostriti obstoječe omejitve.

3.  Določbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena brez poseganja v koncesije iz členov 26, 27, 28, 29 in 30 v ničemer ne omejujejo izvajanja kmetijskih in ribiških politik Srbije in Skupnosti ter sprejetja kakršnih koli ukrepov v okviru teh politik, če to ne vpliva na uvozni režim iz Prilog II do V in Protokola 1.

Člen 37

Prepoved fiskalne diskriminacije

1.  Skupnost in Srbija se vzdržita vseh ukrepov ali praks notranje fiskalne narave, ki neposredno ali posredno povzročajo razlikovanje med proizvodi ene pogodbenice in podobnimi proizvodi s poreklom z ozemlja druge pogodbenice, če ti obstajajo, pa jih odpravita.

2.  Proizvodi, izvoženi na ozemlje ene od pogodbenic, ne smejo biti upravičeni do povračila notranjih posrednih davkov, ki presega višino zanje veljavnega posrednega obdavčenja.

Člen 38

Carine fiskalne narave

Določbe o odpravi carin pri uvozu se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave.

Člen 39

Carinske unije, območja proste trgovine, čezmejne ureditve

1.  Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali uvajanja carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejne trgovine, razen če spreminjajo trgovinski režim, predviden v tem sporazumu.

2.  Ta sporazum v prehodnem obdobju, opredeljenem v členu 18, ne vpliva na izvajanje posebne preferencialne ureditve, s katero je urejen pretok blaga in ki je določena v mejnih sporazumih, predhodno sklenjenih med eno ali več državami članicami ter Srbijo, ali izhaja iz dvostranskih sporazumov, opredeljenih v naslovu III, ki jih je Srbija sklenila za spodbujanje regionalne trgovine.

3.  Pogodbenici se v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med seboj posvetujeta o sporazumih, opisanih v odstavkih 1 in 2 tega člena, in, kadar se to zahteva, o drugih pomembnejših zadevah v zvezi z njuno trgovinsko politiko do tretjih držav. Posvetovanja se opravijo zlasti v primeru pristopa tretje države k Uniji, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Skupnosti in Srbije, navedenih v tem sporazumu.

Člen 40

Damping in subvencije

1.  Določbe tega sporazuma pogodbenicama ne preprečujejo ukrepanja na področju trgovinske zaščite v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 41.

2.  Če ena od pogodbenic v trgovini z drugo pogodbenico ugotovi damping in/ali subvencije, proti katerim se lahko izvede izravnalni ukrep, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe proti takšnemu ravnanju v skladu s Sporazumom STO o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 ali Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih in z njima povezano notranjo zakonodajo.

Člen 41

Zaščitna klavzula

1.  Določbe člena XIX GATT 1994 in Sporazum STO o zaščitnih ukrepih se uporabljajo za obe pogodbenici.

2.  Ne glede na odstavek 1 tega člena, kadar se kateri koli proizvod ene pogodbenice uvozi na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da to povzroči ali grozi, da bo povzročilo:

lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne dvostranske zaščitne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.

3.  Dvostranski zaščitni ukrepi, usmerjeni na uvoz iz druge pogodbenice, ne presegajo okvira, ki je potreben za odpravo težav, opredeljenih v odstavku 2, ki so nastale kot rezultat uporabe tega sporazuma. Sprejeti zaščitni ukrep mora zajemati opustitev nadaljnjega zvišanja ali znižanja meja preferencialov, ki so v tem sporazumu predvidene za zadevni proizvod, do zgornje meje, ki ustreza osnovni dajatvi za isti proizvod, navedeni v odstavku 4(a) in (b) ter odstavku 5 člena 18. Taki ukrepi vsebujejo jasne določbe za postopno odpravo teh ukrepov najpozneje na koncu določenega obdobja in se ne izvajajo dlje od dveh let.

V izrednih okoliščinah se lahko ukrepi podaljšajo za največ dve leti. Noben dvostranski zaščitni ukrep se ne sme uporabljati za uvoz proizvoda, ki je bil predhodno predmet takega ukrepa za obdobje, ki je enako tistemu, v katerem je bil tak ukrep prej v uporabi, pod pogojem neuporabe ukrepa najmanj dve leti po njegovem izteku.

4.  V primerih iz tega člena, in sicer pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v tem členu, ali v primerih, za katere se uporablja odstavek 5(b) tega člena, Skupnost na eni strani in Srbija na drugi strani čim prej predložita Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev primera, da lahko poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za zadevni pogodbenici.

5.  Za izvajanje odstavkov 1, 2, 3 in 4 se uporabljajo naslednje določbe:

O zaščitnih ukrepih je treba takoj obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se oblikuje časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko to dopuščajo okoliščine.

6.  Če Skupnost na eni strani in Srbija na drugi strani za uvoz proizvodov, ki bi lahko povzročil težave, navedene v tem členu, uvede upravni postopek, katerega namen je čim hitreje zagotoviti informacije o gibanju trgovinskih tokov, o tem obvestita drugo pogodbenico.

Člen 42

Klavzula o pomanjkanju

1.  Če izpolnjevanje določb iz tega naslova povzroči:

lahko navedena pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.

2.  Pri izbiri ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev iz tega sporazuma. Takšni ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije pod enakimi pogoji ali prikritega omejevanja trgovine ter se odpravijo, ko pogoji za upravičenost ukrepov ne obstajajo več.

3.  Pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v odstavku 1, ali čim prej v primerih, za katere se uporablja odstavek 4, Skupnost ali Srbija Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predložita vse ustrezne informacije z namenom, da se poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenici. V okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta se pogodbenici lahko dogovorita o sredstvih, ki so potrebna za odpravo težav. Če pogodbenici v tridesetih dneh po posredovanju zadeve Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu ne skleneta dogovora, lahko pogodbenica izvoznica uporabi ukrepe iz tega člena v zvezi z izvozom zadevnega proizvoda.

4.  Če v izjemnih in kritičnih razmerah, v katerih je potrebno takojšnje ukrepanje, ni mogoče pridobiti predhodnih informacij ali preučiti zadeve, lahko Skupnost ali Srbija nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

5.  O kakršnih koli ukrepih, ki se uporabijo v skladu s tem členom, je treba takoj obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, v okviru katerega se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se določi časovni razpored za njihovo odpravo, kakor hitro okoliščine to omogočajo.

Člen 43

Državni monopoli

Srbija postopoma prilagodi vse državne monopole trgovinske narave, tako da tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi, da med državljani držav članic Evropske unije in Srbije ni nobene diskriminacije glede pogojev, pod katerimi se blago nabavlja in trži.

Člen 44

Pravila o poreklu

Protokol 3 določa pravila o poreklu blaga za uporabo določb tega sporazuma, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.

Člen 45

Dovoljene omejitve

Ta sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo; z varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; z varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali s predpisi v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.

Člen 46

Nezagotavljanje upravnega sodelovanja

1.  Pogodbenici se strinjata, da je upravno sodelovanje bistvenega pomena za izvajanje in nadzor prednostne obravnave, odobrene na podlagi tega naslova, ter poudarjata svojo zavezo za boj proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s tem povezanih zadevah.

2.  Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije v okviru tega naslova, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov) v skladu s tem členom.

3.  V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja med drugim pomeni:

Za namen tega člena je nepravilnosti ali goljufijo med drugim mogoče ugotoviti, kadar se uvoz blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufiji.

4.  Za uporabo začasne opustitve veljajo naslednji pogoji:

5.  Hkrati z obvestilom Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru iz odstavka 4(a) tega člena mora zadevna pogodbenica v svojem Uradnem listu objaviti obvestilo uvoznikom. V obvestilu uvoznikom je treba navesti, da je za zadevni proizvod na podlagi objektivnih informacij ugotovljeno neizvajanje upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufija.

Člen 47

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema uvoza in zlasti pri uporabi določb Protokola 3 k temu Sporazumu, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takimi posledicami, zaprosi Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da preuči možnosti za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

Člen 48

Uporaba tega sporazuma ne posega v uporabo določb zakonodaje Skupnosti za Kanarske otoke.

NASLOV V

GIBANJE DELAVCEV, PRAVICA DO USTANAVLJANJA, OPRAVLJANJE STORITEV, PRETOK KAPITALA

POGLAVJE I

Pretok delavcev

Člen 49

1.  Ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki državi članici:

2.  Srbija ob upoštevanju pogojev in načinov, ki se uporabljajo v tej državi, prizna enako obravnavanje, kakor je predvideno v odstavku 1, delavcem, ki so državljani ene od držav članic in so zakonito zaposleni na ozemlju Srbije, ter njihovim zakoncem in otrokom, ki zakonito prebivajo v Srbiji.

Člen 50

1.  Ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah ter v skladu z njihovo zakonodajo in veljavnimi predpisi na področju mobilnosti delavcev:

2.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet po treh letih preuči dodeljevanje drugih ugodnosti, vključno z možnostmi dostopa do strokovnega usposabljanja, v skladu z veljavnimi predpisi in postopki držav članic ter ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah in v Skupnosti.

Člen 51

1.  Določijo se predpisi za usklajevanje sistemov socialne varnosti za delavce s srbskim državljanstvom, zakonito zaposlene na ozemlju države članice, in za člane njihovih družin, ki tam zakonito prebivajo. V ta namen sklep Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ne sme vplivati na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, če ti sporazumi predvidevajo ugodnejšo obravnavo, določa naslednje:

2.  Srbija prizna delavcem, ki so državljani države članice in so zakonito zaposleni na njenem ozemlju ter njihovim družinskim članom, ki na tem ozemlju zakonito prebivajo, podobno obravnavanje, kakor je opredeljeno v točkah (b) in (c) odstavka 1.

POGLAVJE II

Pravica do ustanavljanja

Člen 52

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

Člen 53

1.  Srbija olajša vzpostavitev dejavnosti družb in državljanov Skupnosti na svojem ozemlju. V ta namen z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma Srbija zagotovi:

2.  Skupnost in njene države članice z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovijo:

3.  Pogodbenici ne sprejmeta novih predpisov ali ukrepov, ki so diskriminatorni na področju ustanavljanja družb Skupnosti ali Srbije na njunem ozemlju ali pri delovanju teh družb po njihovi ustanovitvi v primerjavi z njunimi lastnimi družbami.

4.  Štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi podrobne ureditve za razširitev uporabe zgornjih določb, da se upošteva pravica državljanov Skupnosti in državljanov Srbije, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe.

5.  Ne glede na določbe tega člena:

Člen 54

1.  Ob upoštevanju določb člena 56, z izjemo finančnih storitev, opisanih v Prilogi VI, lahko vsaka pogodbenica s predpisi ureja pravico družb in državljanov do ustanavljanja in delovanja na njenem ozemlju, če ti predpisi ne diskriminirajo družb in državljanov druge pogodbenice v primerjavi z lastnimi družbami in državljani.

2.  V zvezi s finančnimi storitvami se pogodbenici ne glede na vse druge določbe tega sporazuma ne sme preprečiti sprejetja ukrepov v skladu z načelom varnega in skrbnega poslovanja, vključno z ukrepi za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali za zagotovitev celovitosti in stabilnosti finančnega sistema. Ti ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo za izogibanje obveznostim pogodbenice iz tega sporazuma.

3.  Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank, ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo osebe javnega prava.

Člen 55

1.  Ne glede na kakršne koli nasprotne določbe v Večstranskem sporazumu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora ( 6 ) (v nadaljnjem besedilu „ECAA“), se določbe tega poglavja ne uporabljajo za storitve v zračnem prometu, prevozne storitve po celinskih plovnih poteh in storitve kabotaže v pomorskem prometu.

2.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko oblikuje priporočila za izboljšanje stanja, kar zadeva ustanavljanje in delovanje na področjih, ki jih zajema odstavek 1.

Člen 56

1.  Pogodbenici določbe členov 53 in 54 ne preprečujejo, da v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem podružnic na njenem ozemlju, ki pripadajo družbam druge pogodbenice, niso pa ustanovljene na ozemlju prve pogodbenice, uporablja posebna pravila, katerih uporaba je utemeljena zaradi pravnih ali tehničnih razlik med temi podružnicami v primerjavi s podružnicami družb, ki so registrirane na njenem ozemlju, ali da pri finančnih storitvah tako ravna iz previdnostnih razlogov.

2.  Različna obravnava se uporablja samo, kolikor je nujno potrebno zaradi navedenih pravnih ali tehničnih razlik ali, v primeru finančnih storitev, zaradi previdnostnih razlogov.

Člen 57

Da bi državljanom Skupnosti in državljanom Srbije olajšali začetek in opravljanje zakonsko urejenih poklicnih dejavnosti v Srbiji oziroma Skupnosti, Stabilizacijsko-pridružitveni svet preuči, kateri ukrepi so potrebni za medsebojno priznavanje kvalifikacij. V ta namen lahko sprejme vse potrebne ukrepe.

Člen 58

1.  Družba Skupnosti, ustanovljena na ozemlju Republike Srbije, ali srbska družba ustanovljena v Skupnosti, imata pravico v eni od svojih hčerinskih družb ali podružnic v skladu z veljavnimi predpisi zadevnega ozemlja gostiteljice ustanovljene družbe na ozemlju Srbije oziroma Skupnosti zaposliti ali imeti zaposlene delavce, ki so državljani držav članic Skupnosti oziroma Srbije, pod pogojem, da je to osebje ključno osebje, kot je opredeljeno v odstavku 2, in da je zaposleno izključno v družbah, hčerinskih družbah ali podružnicah. Dovoljenja za bivanje in delo takih delavcev veljajo samo za čas take zaposlitve.

2.  Ključno osebje zgoraj omenjenih družb, v nadaljnjem besedilu „organizacije“, je „znotraj podjetja premeščeno osebje“, kot je opredeljeno v točki (c) tega odstavka, po spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile te osebe pri njej zaposlene ali so bile njeni partnerji (razen večinskih delničarjev) vsaj eno leto neposredno pred premestitvijo:

3.  Vstop državljanov Srbije oziroma Skupnosti na ozemlje Skupnosti oziroma Srbije in njihova začasna prisotnost na tem ozemlju se dovoli, če so ti predstavniki družb osebe na vodilnih položajih znotraj družbe, kot so opredeljeni v odstavku 2(a) zgoraj, in so pristojne za ustanovitev hčerinske družbe ali podružnice Skupnosti srbske družbe oziroma srbske hčerinske družbe ali podružnice družbe Skupnosti v državi članici oziroma Republiki Srbiji, če:

POGLAVJE III

Opravljanje storitev

Člen 59

1.  Skupnost in Srbija se v skladu z naslednjimi določbami zavežeta k sprejetju potrebnih ukrepov, da se postopno omogoči opravljanje storitev družb ali državljanov Skupnosti ali Srbije, ki imajo sedež na ozemlju druge pogodbenice, kot je pogodbenica, iz katere je oseba, ki so ji storitve namenjene.

2.  Hkrati s procesom liberalizacije, navedenim v odstavku 1, pogodbenici dovolita začasno gibanje fizičnih oseb, ki opravljajo storitve ali so pri izvajalcu storitev zaposlene kot ključno osebje v skladu z opredelitvijo iz člena 58, vključno s fizičnimi osebami, ki so predstavniki družbe ali državljanov Skupnosti ali Srbije ter zaprosijo za začasni vstop v državo z namenom sklepanja poslov prodaje storitev ali sklepanja pogodb o prodaji storitev za tega izvajalca storitev, če se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo javnosti ali sami ne opravljajo storitev.

3.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejme potrebne ukrepe za postopno izvajanje določb iz odstavka 1. Pri tem se upošteva napredek, ki sta ga pogodbenici dosegli pri približevanju zakonodaje.

Člen 60

1.  Pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, na podlagi katerih bi se znatno poostrili pogoji za opravljanje storitev državljanov ali družb Skupnosti in Srbije, ki imajo sedež v drugi pogodbenici, kot je pogodbenica, iz katere je oseba, ki so ji storitve namenjene, v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2.  Če ena pogodbenica meni, da imajo ukrepi, ki jih je po začetku veljavnosti tega sporazuma uvedla druga pogodbenica, za posledico občutno strožje razmere za opravljanje storitev v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan začetka veljavnosti tega sporazuma, lahko prva pogodbenica od druge zahteva, da se posvetujeta.

Člen 61

Glede opravljanja prevoznih storitev med Skupnostjo in Srbijo se uporabljajo naslednje določbe:

POGLAVJE IV

Tekoča plačila in pretok kapitala

Člen 62

Pogodbenici se zavežeta, da bosta v prosto zamenljivi valuti dovoljevali vsa plačila in transferje na tekoči račun plačilne bilance med Skupnostjo in Srbijo v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada.

Člen 63

1.  Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države gostiteljice, in naložbami v skladu z določbami poglavja II naslova IV, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in vsakega dobička, ki iz njih izvira.

2.  Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi s posojili, povezanimi s trgovinskimi transakcijami ali zagotavljanjem storitev, pri čemer sodeluje prebivalec ene od pogodbenic, in s finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo več kot eno leto.

3.  Srbija od začetka veljavnosti tega sporazuma s polno in hitro uporabo svojih obstoječih postopkov državljanom držav članic Evropske unije odobri pridobitev nepremičnin v Srbiji. V štirih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma Srbija postopno prilagodi svojo zakonodajo v zvezi s pridobitvijo nepremičnin na svojem ozemlju s strani državljanov držav članic Evropske unije za zagotovitev obravnave, enake obravnavi, ki jo zagotavlja svojim državljanom.

4.  Skupnost in Srbija štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovita tudi prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami ter finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo v manj kot enem letu.

5.  Brez poseganja v odstavek 1 pogodbenici ne uvedeta novih omejitev pri pretoku kapitala in tekočih plačil med prebivalci Skupnosti in Srbije ter ne poostrita obstoječih ureditev.

6.  Če v izjemnih okoliščinah ter brez poseganja v določbe člena 62 in tega člena pretok kapitala med Skupnostjo in Srbijo povzroči ali obstaja nevarnost, da bo povzročil resne težave pri delovanju tečajne ali monetarne politike v Skupnosti ali Srbiji, lahko Skupnost oziroma Srbija za največ šest mesecev sprejme zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Skupnostjo in Srbijo, če so taki ukrepi nujno potrebni.

7.  Z zgornjimi določbami se ne sme omejevati pravica gospodarskih subjektov pogodbenic, da izkoristijo katero koli ugodnejšo obravnavo, ki je lahko predvidena v katerem koli obstoječem dvostranskem ali večstranskem sporazumu, ki ga skleneta pogodbenici tega sporazuma.

8.  Pogodbenici se med seboj posvetujeta z namenom, da omogočita lažji pretok kapitala med Skupnostjo in Srbijo za spodbujanje ciljev tega sporazuma.

Člen 64

1.  Skupnost in Srbija v štirih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil Skupnosti o prostem pretoku kapitala.

2.  Do konca četrtega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi podrobne ureditve za popolno uporabo pravil Skupnosti o pretoku kapitala v Srbiji.

POGLAVJE V

Splošne določbe

Člen 65

1.  Določbe tega naslova se uporabljajo ob upoštevanju omejitev, ki so upravičene na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

2.  Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju katere koli pogodbenice povezane z izvajanjem javne oblasti, četudi le občasno.

Člen 66

V tem naslovu določbe tega sporazuma pogodbenicama ne preprečujejo uporabe njunih zakonov in drugih predpisov v zvezi z vstopom fizičnih oseb v državo in njihovim bivanjem, zaposlitvijo, delovnimi pogoji, prijavo stalnega prebivališča ter opravljanjem storitev, predvsem kar zadeva odobritev, podaljšanje ali zavrnitev dovoljenja za prebivanje, pod pogojem, da jih pogodbenici ne uporabljata tako, da bi izničili ali omejili koristi, ki za vsako pogodbenico izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Ta določba ne posega v uporabo člena 65.

Člen 67

Določbe tega naslova zajemajo tudi družbe, ki so pod skupnim nadzorom in v izključni skupni lasti srbskih družb ali državljanov in družb ali državljanov Skupnosti.

Člen 68

1.  Obravnavanje po načelu največjih ugodnosti, odobreno v skladu z določbami tega naslova, se ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenici zagotavljata ali jih bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.

2.  Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi pogodbenicama preprečevala sprejetje ali uveljavitev ukrepov, namenjenih preprečevanju izogibanja davkom ali davčnim utajam v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.

3.  Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi državam članicam ali Srbiji preprečevala uporabo ustreznih določb njihove davčne zakonodaje pri razlikovanju med davkoplačevalci z različnim položajem, zlasti glede na njihovo stalno prebivališče.

Člen 69

1.  Kadar je mogoče, si pogodbenici prizadevata, da se za namene plačilne bilance izogneta uvedbi omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na uvoz. Pogodbenica, ki take ukrepe sprejme, drugi pogodbenici čim prej predloži časovni razpored za njihovo odpravo.

2.  Kadar ima ena ali več držav članic ali Srbija resne plačilnobilančne težave ali kadar za takšne težave obstaja neposredna nevarnost, lahko Skupnost in Srbija v skladu s pogoji Sporazuma STO sprejmeta omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi v zvezi z uvozom, ki pa so časovno omejeni in ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za izboljšanje stanja plačilne bilance. Skupnost in Srbija o tem takoj obvestita drugo pogodbenico.

3.  Noben omejevalni ukrep ne velja za prenose v zvezi z naložbami in zlasti ne za repatriacijo investiranih ali reinvestiranih zneskov ali katerih koli vrst prihodkov, ki iz njih izvirajo.

Člen 70

Določbe tega naslova se postopno prilagodijo, zlasti na podlagi zahtev, ki izhajajo iz člena V GATS.

Člen 71

Določbe tega sporazuma ne posegajo v uporabo kakršnih koli potrebnih ukrepov s strani ene ali druge pogodbenice, s katerimi se prepreči, da se z določbami tega sporazuma izogiba ukrepom, ki jih je pogodbenica sprejela glede dostopa tretje države na njen trg.

NASLOV VI

PRIBLIŽEVANJE IN UVELJAVLJANJE ZAKONODAJE TER UVELJAVLJANJE PRAVIL O KONKURENCI

Člen 72

1.  Pogodbenici priznavata pomen približevanja obstoječe srbske zakonodaje zakonodaji Skupnosti ter njenega učinkovitega izvajanja. Srbija si prizadeva postopno uskladiti svojo obstoječo in prihodnjo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Srbija zagotovi, da se njena obstoječa in prihodnja zakonodaja ustrezno izvaja in uveljavi.

2.  Približevanje se začne izvajati na dan podpisa tega sporazuma in se do konca prehodnega obdobja, opredeljenega v členu 8 tega sporazuma, postopno razširi na vse elemente pravnega reda Skupnosti, navedenega v tem sporazumu.

3.  Na zgodnji stopnji bo približevanje usmerjeno v ključne elemente pravnega reda Skupnosti na področju notranjega trga, področjem svobode, varnosti in pravice ter drugimi področji, povezanimi s trgovino. Na nadaljnji stopnji se Srbija osredotoči na ostale dele pravnega reda Skupnosti.

Približevanje se opravi na podlagi programa, o katerem se bosta dogovorili Evropska komisija in Srbija.

4.  Srbija v dogovoru z Evropsko komisijo opredeli tudi podrobne ureditve za spremljanje izvajanja približevanja zakonodaje in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za uveljavljanje zakonodaje.

Člen 73

Konkurenca in druge gospodarske določbe

1.  S pravilnim delovanjem tega sporazuma je, kolikor to lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Srbijo, nezdružljivo naslednje:

2.  Vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil o konkurenci, ki se uporabljajo v Skupnosti, zlasti iz členov 81, 82, 86 in 87 Pogodbe ES ter razlagalnih instrumentov, ki so jih sprejele institucije Skupnosti.

3.  Pogodbenici zagotovita, da ima neodvisen javni organ potrebna pooblastila za uporabo odstavka 1(i) in (ii) tega člena v celoti v zvezi z zasebnimi in javnimi podjetji ter podjetji, ki so jim bile dodeljene posebne pravice.

4.  Srbija v enem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma ustanovi neodvisen organ, ki ima potrebna pooblastila za uporabo odstavka 1(iii) v celoti. Takšen organ ima med drugim pooblastila, da odobri sheme državnih pomoči in posamezne pomoči v skladu z odstavkom 2, ter pooblastila za odreditev vračila nezakonito dodeljene državne pomoči.

5.  Skupnost na eni strani in Srbija na drugi strani zagotovita preglednost na področju državnih pomoči med drugim tako, da za drugo pogodbenico pripravita redno letno poročilo ali ustrezne enakovredne dokumente v skladu z metodologijo in predstavljeno analizo Skupnosti o državnih pomočeh. Na zahtevo ene pogodbenice druga pogodbenica predloži informacije o posebnih posameznih primerih dodeljevanja državne pomoči.

6.  Srbija pripravi izčrpen inventar shem pomoči, ki so bile sprejete pred ustanovitvijo organa iz odstavka 4, in takšne sheme pomoči uskladi z merili iz odstavka 2 najpozneje v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

7.  

8.  Protokol 5 določa pravila o državni pomoči za jeklarsko industrijo, če je to primerno. Ta protokol določa pravila, ki se uporabljajo v primeru, ko se pomoč za prestrukturiranje dodeli jeklarski industriji. Poudaril bo izjemen značaj pomoči za namene prestrukturiranja in dejstvo, da bo taka pomoč časovno omejena in povezana z zmanjšanji zmogljivosti v okviru programov izvedljivosti.

9.  V zvezi s proizvodi iz poglavja II naslova IV:

10.  Če ena od pogodbenic meni, da posamezno ravnanje ni združljivo s pogoji iz odstavka 1, lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju s Stabilizacijsko-pridružitvenim svetom ali v 30 delovnih dneh po zahtevi za takšno posvetovanje. Nobena določba tega člena ne posega v ali vpliva na sprejetje izravnalnih ukrepov s strani Skupnosti ali Srbije v skladu z GATT 1994 in Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter s tem povezano zadevno nacionalno zakonodajo.

Člen 74

Javna podjetja

Do konca tretjega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Srbija za javna podjetja in podjetja, katerim so bile odobrene posebne ali izključne pravice, uporabi načela, določena v Pogodbi ES, zlasti načela iz člena 86.

Posebne pravice javnih podjetij med prehodnim obdobjem ne vključujejo možnosti uvedbe količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom pri uvozu iz Skupnosti v Srbijo.

Člen 75

Intelektualna, industrijska in poslovna lastnina

1.  V skladu z določbami tega člena in Priloge VII pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta zagotavljanju ustreznega in učinkovitega varstva ter uveljavljanju pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

2.  Pogodbenica z začetkom veljavnosti tega sporazuma ne obravnava družb in državljanov druge pogodbenice na področju priznavanja in varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine manj ugodno kot družbe ali državljane katere koli tretje države v okviru dvostranskih sporazumov.

3.  Srbija sprejme potrebne ukrepe, da najpozneje v petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi podobno raven varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, kot obstaja v Skupnosti, vključno z učinkovitimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic.

4.  Srbija se zavezuje, da bo v zgoraj navedenem obdobju pristopila k večstranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, navedenim v Prilogi VII. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko sklene, da mora Srbija pristopiti k posebnim večstranskim konvencijam na tem področju.

5.  Če se pojavijo težave na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki vplivajo na trgovinske pogoje, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice o tem takoj obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da se dosežejo obojestransko zadovoljive rešitve.

Člen 76

Javna naročila

1.  Skupnost in Srbija menita, da je odpiranje trga javnih naročil na podlagi načel nediskriminacije in vzajemnosti, še zlasti pravil STO, zaželen cilj.

2.  Srbskim družbam se, ne glede na to, ali imajo sedež v Skupnosti ali ne, z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Skupnosti v skladu s pravili Skupnosti za javna naročila, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenim družbam Skupnosti.

Zgornje določbe se uporabljajo tudi za javna naročila v sektorju gospodarskih javnih služb, ko bo vlada Srbije sprejela zakonodajo o uvedbi pravil Skupnosti na tem področju. Skupnost redno preučuje, ali je Srbija dejansko uvedla tako zakonodajo.

3.  Družbe Skupnosti s sedežem v Srbiji imajo v skladu z določbami poglavja II naslova V z začetkom veljavnosti tega sporazuma dostop do postopkov javnih naročil v Srbiji, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih srbskim družbam.

4.  Družbam Skupnosti, ki niso bile ustanovljene v Srbiji, se najpozneje pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Srbiji v skladu s srbskim Zakonom o javnih naročilih pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenim srbskim družbam.

Ob začetku veljavnosti tega sporazuma Srbija pretvori vse obstoječe preferenciale za domača podjetja v cenovne preferenciale in te preferenciale v petih letih postopoma zniža v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

5.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet redno preučuje možnost, da Srbija uvede dostop do postopkov javnih naročil v Srbiji za vse družbe Skupnosti. Srbija vsako leto poroča Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu o ukrepih, ki jih je sprejela za povečanje preglednosti in zagotovitev učinkovite sodne revizije odločitev, sprejetih na področju javnih naročil.

6.  Glede ustanavljanja podjetij, poslovanja in opravljanja storitev med Skupnostjo in Srbijo ter glede zaposlovanja in gibanja delovne sile, povezanega z izpolnjevanjem javnih naročil, se uporabljajo določbe členov 49 do 64.

Člen 77

Standardizacija, meroslovje, akreditacija in ugotavljanje skladnosti

1.  Srbija sprejme potrebne ukrepe za postopno doseganje skladnosti s tehničnimi predpisi Skupnosti in evropskimi postopki standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti.

2.  V ta namen si pogodbenici prizadevata:

Člen 78

Varstvo potrošnikov

Pogodbenici sodelujeta pri prilagajanju srbskih standardov varstva potrošnikov standardom Skupnosti. Učinkovito varstvo potrošnikov je potrebno za zagotavljanje pravilnega delovanja tržnega gospodarstva, odvisno pa bo od razvoja upravne infrastrukture, s katero se zagotavlja tržni nadzor in uveljavljanje zakonodaje na tem področju.

V ta namen in glede na skupne interese bosta pogodbenici zagotavljali:

Člen 79

Delovni pogoji in enake možnosti

Srbija postopno uskladi svojo zakonodajo z zakonodajo Skupnosti na področju delovnih pogojev, zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu ter enakih možnosti.

NASLOV VII

PRAVOSODJE, SVOBODA IN VARNOST

Člen 80

Krepitev institucij in pravne države

Pogodbenici pri svojem sodelovanju na področju pravosodja, svobode in varnosti namenjata posebno pozornost utrditvi pravne države ter krepitvi institucij na vseh ravneh uprave na splošno, zlasti pa uveljavljanju zakonodaje in pravosodja. Namen sodelovanja je zlasti povečati neodvisnost sodstva in izboljšati njegovo učinkovitost, izboljšati delovanje policije in drugih organov pregona, zagotoviti ustrezno usposabljanje ter okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Člen 81

Varstvo osebnih podatkov

Srbija z začetkom veljavnosti tega sporazuma uskladi svojo zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov z zakonodajo Skupnosti ter drugo evropsko in mednarodno zakonodajo o zasebnosti. Srbija vzpostavi enega ali več neodvisnih nadzornih organov z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za učinkovito spremljanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov. Pogodbenici sodelujeta pri doseganju tega cilja.

Člen 82

Vizumi, upravljanje meja, azil in migracije

Pogodbenici sodelujeta na področju vizumov, nadzora meje, azila in migracij ter vzpostavita okvir za sodelovanje na teh področjih, tudi na regionalni ravni, pri čemer po potrebi upoštevata in v celoti uporabita druge obstoječe pobude na tem področju.

Sodelovanje na zgoraj navedenih področjih temelji na medsebojnih posvetovanjih in tesnem usklajevanju med pogodbenicama ter bo vključevalo tehnično in upravno pomoč za:

Sodelovanje je osredotočeno zlasti:

Člen 83

Preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja; ponovni sprejem

1.  Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju in nadzoru nezakonitega priseljevanja. Srbija in države članice se zato strinjajo, da ponovno sprejmejo vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na njunih ozemljih, pogodbenici pa se tudi strinjata, da bosta v celoti izvajali Sporazum med Skupnostjo in Srbijo o ponovnem sprejemu oseb ter dvostranske sporazume med državami članicami in Srbijo, pod pogojem, da so določbe teh dvostranskih sporazumov v skladu z določbami Sporazuma med Skupnostjo in Srbijo o ponovnem sprejemu oseb, vključno z obveznostjo ponovnega sprejema državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva.

Države članice in Srbija svojim državljanom zagotavljajo ustrezne osebne dokumente in upravno pomoč, potrebne za te namene.

Posebni postopki za ponovni sprejem državljanov držav članic in Srbije ter državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva so določeni v Sporazumu med Skupnostjo in Srbijo o ponovnem sprejemu ter dvostranskih sporazumih med državami članicami in Srbijo pod pogojem, da so določbe teh dvostranskih sporazumov v skladu z določbami Sporazuma med Skupnostjo in Srbijo o ponovnem sprejemu oseb.

2.  Srbija soglaša, da bo sklenila Sporazume o ponovnem sprejemu z državami, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces in se zavezuje, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev fleksibilnega in hitrega izvajanja vseh Sporazumov o ponovnem sprejemu iz tega člena.

3.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet opredeli druge načine skupnega prizadevanja za preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja, vključno z mrežami trgovine z ljudmi in nezakonitega priseljevanja.

Člen 84

Pranje denarja in financiranje terorizma

1.  Pogodbenici tesno sodelujeta pri preprečevanju uporabe svojih finančnih sistemov in ustreznih nefinančnih sektorjev za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, ter uporabe omenjenih finančnih sistemov za financiranje terorizma.

2.  Sodelovanje na tem področju lahko vključuje upravno in tehnično pomoč za spodbujanje izvajanja predpisov ter učinkovitega delovanja ustreznih standardov in mehanizmov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, enakovrednih standardom, ki so jih na tem področju sprejeli Skupnost in mednarodni forumi, zlasti Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF).

Člen 85

Sodelovanje na področju prepovedanih drog

1.  Pogodbenici sodelujeta v mejah svojih pooblastil in pristojnosti, da bi zagotovili uravnotežen in enoten pristop k vprašanjem, ki so povezana z drogami. Cilj politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za boj proti prepovedanim drogam, zmanjšanje preskrbe, prometa in povpraševanja po prepovedanih drogah, spopadanje z zdravstvenimi in družbenimi posledicami zlorabe drog ter učinkovitejši nadzor predhodnih sestavin.

2.  Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu s strategijo EU v zvezi z drogami.

Člen 86

Preprečevanje in boj proti organiziranem kriminalu in drugim nezakonitim dejanjem

Pogodbenici sodelujeta v boju proti kriminalu in nezakonitim dejanjem, ki so organizirani ali v drugih oblikah, ter pri njihovem preprečevanju, to pa so:

Spodbuja se regionalno sodelovanje in usklajenost s priznanimi mednarodnimi standardi v boju proti organiziranemu kriminalu.

Člen 87

Boj proti terorizmu

Pogodbenici v skladu z mednarodnimi konvencijami, katerih pogodbenici sta, ter svojimi zakoni in drugimi predpisi soglašata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorističnih dejanj ter njihovega financiranja:

NASLOV VIII

POLITIKE SODELOVANJA

Člen 88

1.  Skupnost in Srbija vzpostavita tesno sodelovanje, da bosta prispevali k razvoju ter potencialu rasti Srbije. S takšnim sodelovanjem se utrjujejo obstoječe gospodarske vezi v najširšem možnem obsegu v korist obeh pogodbenic.

2.  Politike in drugi ukrepi se zasnujejo v smeri trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja Srbije. S temi politikami je treba zagotoviti, da se že od samega začetka v celoti upoštevajo tudi okoljski vidiki, ki so povezani z zahtevami skladnega družbenega razvoja.

3.  Politike sodelovanja se vključijo v regionalni okvir sodelovanja. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom, s katerimi se lahko spodbudi sodelovanje med Srbijo in sosednjimi državami, med katerimi so nekatere tudi članice Evropske unije, s čimer se prispeva k regionalni stabilnosti. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v skladu z evropskim partnerstvom določi prednostne naloge med politikami sodelovanja in v okviru teh politik, ki so opisani v nadaljevanju.

Člen 89

Gospodarska in trgovinska politika

Skupnost in Srbija poenostavita izvajanje procesa gospodarske reforme tako, da sodelujeta pri izboljšanju razumevanja temeljev svojih gospodarstev ter oblikovanja in uresničevanja gospodarske politike v tržnem gospodarstvu.

Zato Skupnost in Srbija sodelujeta, da:

Srbija si prizadeva vzpostaviti delujoče tržno gospodarstvo in postopno približati svoje politike k politikam evropske ekonomske in monetarne unije, ki so usmerjene k stabilnosti. V zvezi s tem lahko Skupnost na zahtevo srbskih organov zagotovi pomoč za podpiranje prizadevanj Srbije.

Namen sodelovanja je tudi krepitev pravne države na poslovnem področju s pomočjo stabilnega in nediskriminatornega pravnega sistema na področju trgovine.

Sodelovanje na tem področju vključuje izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem evropske ekonomske in monetarne unije.

Člen 90

Sodelovanje na področju statistike

Pogodbenici se pri sodelovanju osredotočita predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju statistike. Namen sodelovanja je zlasti razviti učinkovit in trajnosten statistični sistem, s pomočjo katerega je možno zagotavljati zanesljive, objektivne in točne podatke, potrebne za načrtovanje in spremljanje procesa prehoda in reform v Srbiji. Na ta način bo lahko Statistični urad Srbije tudi bolje zadovoljil potrebe svojih strank v državi (iz javne uprave ter iz zasebnih sektorjev). Pri statističnem sistemu bi bilo treba upoštevati temeljna statistična načela, ki so jih izdali Združeni narodi, evropski statistični kodeks ravnanja in določbe evropske statistične zakonodaje, statistični sistem pa se mora razvijati v smeri pravnega reda Skupnosti. Pogodbenici zlasti sodelujeta, da zagotovita zaupnost posameznih podatkov, postopno povečata zbiranje podatkov in prenos v Evropski statistični sistem ter izmenjujeta informacije o metodah, prenosu strokovnega znanja in izkušenj ter usposabljanju.

Člen 91

Bančništvo, zavarovalništvo in druge finančne storitve

Sodelovanje med Srbijo in Skupnostjo je usmerjeno v prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev. Pogodbenici sodelujeta z namenom, da vzpostavita in razvijeta ustrezen okvir za spodbujanje bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev v Srbiji, ki temelji na lojalnih konkurenčnih ravnanjih in zagotavljanju potrebnih enakih pogojev.

Člen 92

Sodelovanje na področju notranjega nadzora in zunanje revizije

Pogodbenici se pri sodelovanju osredotočita na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju notranjega nadzora javnih financ (PIFC) in zunanje revizije. Pogodbenici sodelujeta predvsem z namenom, da v Srbiji s pomočjo oblikovanja in sprejetja ustrezne zakonodaje razvijeta pregledne, učinkovite in ekonomične sisteme notranjega nadzora javnih financ (vključno s finančnim poslovodenjem in nadzorom ter funkcionalno neodvisno zunanjo revizijo) in neodvisne sisteme zunanje revizije v Srbiji, v skladu z mednarodno sprejetimi standardi in metodologijami ter najboljšo prakso EU. Sodelovanje je osredotočeno tudi na krepitev zmogljivosti vrhovne revizijske institucije v Srbiji. Da se lahko prevzamejo odgovornosti za sodelovanje in usklajevanje, ki izhajajo iz zgoraj navedenih zahtev, je treba sodelovanje osredotočiti tudi na vzpostavitev in okrepitev centralnih enot za usklajevanje finančnega poslovodenja in nadzora ter notranjega nadzora.

Člen 93

Spodbujanje in zaščita naložb

Namen sodelovanja med pogodbenicama v okviru njunih pristojnosti na področju spodbujanja in zaščite naložb je ustvariti ugodno ozračje za domače in tuje zasebne naložbe, kar je pomembno za oživitev gospodarstva in industrije v Srbiji. Za Srbijo je poseben cilj sodelovanja izboljšati pravni okvir, ki podpira in ščiti naložbe.

Člen 94

Industrijsko sodelovanje

Namen sodelovanja je spodbujati posodobitev in prestrukturiranje industrije ter posameznih sektorjev v Srbiji. Zajeto je tudi industrijsko sodelovanje med gospodarskimi subjekti z namenom krepitve zasebnega sektorja pod pogoji, s katerimi je zagotovljeno, da se varuje okolje.

V pobudah za industrijsko sodelovanje se upoštevajo prednostne naloge, ki jih določita obe pogodbenici. Pri tem upoštevata regionalne vidike industrijskega razvoja in po potrebi spodbujata mednarodna partnerstva. Pobude naj bi bile zlasti namenjene oblikovanju primernega okvira za podjetja, pa tudi izboljšanju poslovodenja ter znanja in izkušenj ter spodbujanju trgov, preglednosti trga in poslovnega okolja. Posebna pozornost je posvečena vzpostavitvi učinkovitih dejavnosti spodbujanja izvoza v Srbiji.

Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti na področju industrijske politike.

Člen 95

Mala in srednje velika podjetja

Sodelovanje med pogodbenicama je namenjeno razvoju in krepitvi zasebnega sektorja malih in srednje velikih podjetij (MSP), ustanavljanju novih podjetij na področjih, ki imajo potencial za rast in sodelovanje med MSP v Skupnosti in Srbiji.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju MSP, ter deset smernic iz Evropske listine za mala podjetja.

Člen 96

Turizem

Sodelovanje med pogodbenicama na področju turizma je usmerjeno predvsem v povečanje pretoka informacij o turizmu (s pomočjo mednarodnih omrežij, baz podatkov itd.), spodbujanje razvoja infrastrukture, ki pospešuje naložbe v turistični sektor, udeležbo Srbije v pomembnih evropskih turističnih organizacijah. Njegov namen je tudi preučiti možnosti za skupne dejavnosti in krepiti sodelovanje med turističnimi podjetji, strokovnjaki in vladami ter njihovimi ustanovami, pristojnimi za področje turizma, ter prenašati strokovno znanje in izkušnje (z usposabljanjem, izmenjavami, seminarji). Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti v zvezi s tem sektorjem.

Politike sodelovanja se lahko vključijo v regionalni okvir sodelovanja.

Člen 97

Kmetijski in živilsko-predelovalni sektor

Sodelovanje med pogodbenicama se razvija na vseh prednostnih področjih, povezanih s pravnim redom Skupnosti na področju kmetijstva ter na veterinarskem in fitosanitarnem področju. Namen sodelovanja je predvsem posodobiti ter prestrukturirati kmetijstvo in živilsko-predelovalni sektor, zlasti da se dosežejo sanitarne zahteve Skupnosti, izboljšata upravljanje voda in razvoj podeželja ter razvije sektor gozdarstva v Srbiji, pa tudi podpira postopno približevanje srbske zakonodaje in praks pravilom in standardom Skupnosti.

Člen 98

Ribištvo

Pogodbenici preučita možnosti za opredelitev obojestransko koristnih področij skupnega interesa v ribiškem sektorju. Pri sodelovanju se upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju ribištva, vključno z mednarodnimi obveznostmi v zvezi s pravili mednarodne in regionalne ribiške organizacije za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov.

Člen 99

Carine

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na tem področju, da se zagotovi skladnost z določbami, ki jih je treba sprejeti na področju trgovine, in da se srbski carinski sistemi prilagodijo carinskemu sistemu Skupnosti, kar prispeva k uveljavljanju liberalizacije, načrtovane v okviru tega sporazuma, in postopnemu približevanju srbske carinske zakonodaje k pravnemu redu Skupnosti.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju carin.

Pravila o medsebojni upravni pomoči med pogodbenicama na področju carin so določena v Protokolu 6.

Člen 100

Obdavčenje

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na področju obdavčenja, vključno z ukrepi za nadaljnjo reformo srbskega davčnega sistema in prestrukturiranje davčne uprave za zagotovitev učinkovitega pobiranja davkov in boja proti davčnim goljufijam.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju obdavčenja in boja proti škodljivi davčni konkurenci. Odpravo škodljive davčne konkurence je treba izvesti na podlagi načel kodeksa ravnanja za obdavčenje ustvarjenega dohodka, ki ga je odobril Svet 1. decembra 1997.

Poleg tega se sodelovanje prilagodi povečanju preglednosti in boju proti korupciji ter vključuje izmenjavo informacij z državami članicami, da se olajša izvajanje ukrepov, s katerimi se preprečujejo davčne goljufije, izogibanje davkom in davčna utaja. Srbija prav tako dokončno vzpostavi mrežo dvostranskih sporazumov z državami članicami, kot je bilo začrtano v zadnji dopolnitvi vzorčne davčne konvencije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o dohodku in kapitalu ter na podlagi vzorčnega sporazuma OECD o izmenjavi podatkov v davčnih zadevah, kolikor se država članica prosilka s tem strinja.

Člen 101

Sodelovanje na socialnem področju

Glede zaposlovanja je sodelovanje med pogodbenicama usmerjeno predvsem na izboljšanje služb za pomoč pri iskanju zaposlitve in poklicnem svetovanju, zagotavljanje podpornih ukrepov ter spodbujanje lokalnega razvoja, s čimer se prispeva k prestrukturiranju industrijskega trga in trga dela. To obsega tudi ukrepe, kot so študije, začasno dodeljevanje strokovnjakov in informacije ter dejavnosti usposabljanja.

Pogodbenici sodelujeta z namenom, da v okviru okrepljene gospodarske reforme in povezovanja olajšata reformo politike zaposlovanja v Srbiji. S sodelovanjem se podpre prilagoditev srbskega sistema socialne varnosti novim gospodarskim in družbenim zahtevam, kar vključuje prilagajanje srbske zakonodaje o delovnih pogojih in enakih možnostih za ženske in moške, za invalide in za ljudi, ki pripadajo manjšinam ali drugim občutljivim skupinam, pa tudi izboljšanje ravni varovanja zdravja in varnosti delavcev, pri čemer se pogodbenici sklicujeta na obstoječo raven varstva v Skupnosti.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Člen 102

Izobraževanje in usposabljanje

Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dvigneta raven splošne izobrazbe in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja v Srbiji ter povečata obseg mladinske politike in mladinskega dela, vključno z neformalno izobrazbo. Prednostna naloga izobraževalnih sistemov je doseči cilje Bolonjske deklaracije v okviru medvladnega bolonjskega procesa.

Pogodbenici sodelujeta tudi z namenom, da zagotovita dostop do vseh ravni izobraževanja in usposabljanja v Srbiji brez diskriminacije na podlagi spola, barve, narodnosti ali vere.

Ustrezni programi in instrumenti Skupnosti prispevajo k izboljšanju struktur izobraževanja in usposabljanja v Srbiji.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Člen 103

Sodelovanje na področju kulture

Pogodbenici za zavezujeta, da bosta spodbujali sodelovanje na področju kulture. To sodelovanje je med drugim namenjeno izboljšanju medsebojnega razumevanja in spoštovanja med posamezniki, skupnostmi in narodi. Pogodbenici se zavezujeta tudi, da bosta sodelovali pri spodbujanju kulturne raznolikosti, zlasti v okviru Konvencije Unesco o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja.

Člen 104

Sodelovanje na avdiovizualnem področju

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju avdiovizualne industrije v Evropi in koprodukcije na področju kinematografije in televizije.

Sodelovanje bi lahko med drugim zajemalo tudi programe in zmogljivosti za usposabljanje novinarjev in drugih medijskih strokovnjakov ter tehnično pomoč javnim in zasebnim sredstvom javnega obveščanja za krepitev njihove neodvisnosti, strokovnosti in povezav z evropskimi sredstvi javnega obveščanja.

Srbija prilagodi svoje politike o urejanju vsebinskih vidikov čezmejnega oddajanja radijskih in televizijskih programov s politikami ES ter uskladi svojo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Srbija posebno pozornost nameni zadevam v zvezi s pridobivanjem pravic intelektualne lastnine za radijske in televizijske programe, ki se oddajajo po satelitu, po kablu in na prizemnih frekvencah.

Člen 105

Informacijska družba

Sodelovanje se razvije na vseh področjih, povezanih s pravnim redom Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo. Podpira se predvsem postopno prilagajanje srbskih politik in zakonodaje v tem sektorju politikam in zakonodaji Skupnosti.

Pogodbenici sodelujeta tudi z namenom nadaljnjega razvoja informacijske družbe v Srbiji. Splošni cilji zajemajo pripravo družbe kot celote na digitalno dobo, pridobivanje naložb ter zagotavljanje medsebojnega delovanja omrežij in storitev.

Člen 106

Elektronska komunikacijska omrežja in storitve

Sodelovanje je osredotočeno predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Pogodbenici krepita zlasti sodelovanje na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in elektronskih komunikacijskih storitev s končnim ciljem, da Srbija sprejeme pravni red Skupnosti v tem sektorju tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 107

Informacije in obveščanje

Skupnost in Srbija sprejmeta potrebne ukrepe za spodbujanje medsebojne izmenjave informacij. Prednost se da programom, katerih namen je javnosti zagotavljati osnovne informacije o Skupnosti, strokovnim krogom v Srbiji pa bolj specializirane informacije.

Člen 108

Promet

Sodelovanje med pogodbenicama je osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju prometa.

Namen sodelovanja je lahko predvsem prestrukturirati in posodobiti vrste prevoza v Srbiji, izboljšati prosti pretok potnikov in blaga, omogočiti lažji dostop do prevoznega trga in prometne infrastrukture, vključno s pristanišči in letališči. Poleg tega lahko sodelovanje podpira razvoj multimodalne infrastrukture v povezavi z glavnimi vseevropskimi omrežji, zlasti da se okrepijo regionalne povezave v jugovzhodni Evropi v skladu z Memorandumom o soglasju o razvoju ključnega regionalnega prometnega omrežja. S sodelovanjem je treba doseči standarde izvajanja dejavnosti, ki so primerljivi s standardi v Skupnosti, ter razvijati prevozni sistem v Srbiji, ki je združljiv s sistemom Skupnosti in prilagojen temu sistemu, ter izboljšati varstvo okolja v prometu.

Člen 109

Energetika

Sodelovanje je osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju okolja. Temelji na Pogodbi o ustanovitvi energetske skupnosti ter se razvija z namenom postopnega vključevanja Srbije na evropske energetske trge. Sodelovanje lahko zajema zlasti:

Člen 110

Jedrska varnost

Pogodbenici sodelujeta na področju jedrske varnosti in zaščitnih ukrepov. Sodelovanje bi lahko zajemalo naslednja področja:

Člen 111

Okolje

Pogodbenici razvijeta in okrepita sodelovanje na področju okolja s ključno nalogo, da zaustavita nadaljnje uničevanje in začneta izboljševati razmere na področju okolja z namenom trajnostnega razvoja.

Sodelovanje, ki ga pogodbenici vzpostavita, je namenjeno zlasti krepitvi upravnih struktur in postopkov, s čimer se zagotovita strateško načrtovanje okoljskih vprašanj in usklajevanje med zadevnimi udeleženci, ter je osredotočeno na prilagajanje srbske zakonodaje pravemu redu Skupnosti. Sodelovanje bi se lahko osredotočilo tudi na razvoj strategij za znatno zmanjšanje lokalnega, regionalnega in čezmejnega onesnaževanja zraka in vode, vzpostavitev okvira za učinkovito, čisto, trajnostno in obnovljivo proizvodnjo in porabo energije ter za izvedbo presoje vplivov na okolje in strateške okoljske presoje. Posebna pozornost se nameni izvajanju Kjotskega protokola.

Člen 112

Sodelovanje na področju raziskav in tehnološkega razvoja

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja na podlagi medsebojne koristi in, ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, ustreznega dostopa do svojih zadevnih programov, pod pogojem, da se zagotovi ustrezna raven učinkovitega varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

Člen 113

Regionalni in lokalni razvoj

Pogodbenici si prizadevata okrepiti sodelovanje na področju regionalnega in lokalnega razvoja, njun cilj pri tem pa bo prispevati h gospodarskemu razvoju in zmanjšati regionalna neravnovesja. Posebna pozornost se nameni čezmejnemu, mednacionalnemu in medregionalnemu sodelovanju.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju regionalnega razvoja.

Člen 114

Javna uprava

Namen sodelovanja je zagotoviti razvoj učinkovite in odgovorne javne uprave v Srbiji, da se zlasti podprejo izvajanje pravne države, pravilno delovanje državnih ustanov v korist vsega srbskega prebivalstva ter nemoten razvoj odnosov med EU in Srbijo.

Sodelovanje na tem področju se v glavnem osredotoči na krepitev institucij, vključno z razvojem in izvajanjem preglednih in nepristranskih zaposlitvenih postopkov, upravljanjem s človeškimi viri in poklicnim razvojem za javne službe, stalnim usposabljanjem ter spodbujanjem etike znotraj javne uprave. Sodelovanje zajema vsa področja javne uprave, vključno z lokalno upravo.

NASLOV IX

FINANČNO SODELOVANJE

Člen 115

Za doseganje ciljev tega sporazuma ter v skladu s členi 5, 116 in 118 lahko Srbija prejme finančno pomoč Skupnosti v obliki subvencij in posojil, vključno s posojili Evropske investicijske banke. Pomoč Skupnosti je pogojena z nadaljnjim napredkom pri izpolnjevanju kopenhagenskih političnih meril, in zlasti z napredkom pri izpolnjevanju posameznih prednostnih nalog evropskega partnerstva. Upoštevajo se tudi rezultati letnih pregledov držav, udeleženih v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, zlasti kar zadeva zavezanost prejemnika, da bo izvajal demokratične, gospodarske in institucionalne reforme, prav tako se bodo upoštevali drugi sklepi Sveta, ki se nanašajo zlasti na spoštovanje programov prilagoditve. Pomoč, odobrena Srbiji, se prilagodi njenim potrebam, dogovorjenim prednostnim nalogam, zmožnostim porabe in povrnitve pomoči ter sprejetim ukrepom za reformo in prestrukturiranje gospodarstva.

Člen 116

Finančna pomoč v obliki subvencij je dodeljena z operativnimi ukrepi, predvidenimi v ustrezni uredbi Sveta, v okviru večletnega dokumenta o načrtovanju z letnimi pregledi, ki jih pripravi Skupnost po posvetovanju s Srbijo.

Finančna pomoč Skupnosti lahko zajema vsa področja sodelovanja, pri čemer se posebna pozornost namenja pravosodju, svobodi in varnosti, približevanju zakonodaje, vzdržnemu razvoju, zmanjšanju revščine ter varstvu okolja.

Člen 117

Na zahtevo Srbije in če je to posebej potrebno, lahko Skupnost v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami preuči možnost odobritve izjemne makro-finančne pomoči pod določenimi pogoji ter ob upoštevanju vseh razpoložljivih finančnih sredstev. Ta pomoč se lahko sprosti, če so izpolnjeni pogoji, ki jih je treba določiti v okviru programa, dogovorjenega med Srbijo in Mednarodnim denarnim skladom.

Člen 118

Da se omogoči čim boljša uporaba razpoložljivih sredstev, pogodbenici zagotovita, da so prispevki Skupnosti dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, in sicer iz držav članic, drugih držav in mednarodnih finančnih institucij.

V ta namen pogodbenici redno izmenjujeta informacije o vseh virih pomoči.

NASLOV X

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 119

Vzpostavi se Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki nadzoruje uporabo in izvajanje tega sporazuma. Svet se sestaja redno na ustrezni ravni in kadar to zahtevajo okoliščine. Preverja vsa pomembnejša vprašanja v okviru tega sporazuma in vsa ostala dvostranska ali mednarodna vprašanja, ki so v obojestranskem interesu.

Člen 120

1.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Evropske komisije na eni strani ter člani vlade Srbije na drugi strani.

2.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet oblikuje svoj poslovnik.

3.  Člani Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta lahko v skladu s pogoji, ki jih določijo v svojem poslovniku, imenujejo svoje predstavnike.

4.  Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Skupnosti in predstavnik Srbije v skladu z določbami, ki se določijo v poslovniku sveta.

5.  Evropska investicijska banka kot opazovalka sodeluje pri delu Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta na področjih, ki jo zadevajo.

Člen 121

Za doseganje ciljev tega sporazuma ima Stabilizacijsko-pridružitveni svet pristojnost odločanja v okviru področja uporabe tega sporazuma v primerih, predvidenih s tem sporazumom. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko daje tudi ustrezna priporočila. Odločitve in priporočila oblikuje v dogovoru med pogodbenicama.

Člen 122

1.  Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri opravljanju nalog pomaga Stabilizacijsko-pridružitveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Sveta Evropske unije in predstavniki Evropske komisije na eni strani ter predstavniki vlade Srbije na drugi strani.

2.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ki zajemajo pripravo sestankov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ter način delovanja Odbora.

3.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko na Stabilizacijsko-pridružitveni odbor prenese katero koli od svojih pooblastil. V tem primeru Stabilizacijsko-pridružitveni odbor sprejema svoje odločitve v skladu s pogoji, določenimi v členu 121.

Člen 123

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko ustanovi pododbore. Pred koncem prvega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, Stabilizacijsko-pridružitveni odbor ustanovi potrebne pododbore za ustrezno izvajanje tega sporazuma.

Ustanovi se pododbor za obravnavanje vprašanj, povezanih z migracijami.

Člen 124

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da ustanovi katere koli druge posebne odbore ali organe, ki mu lahko pomagajo pri opravljanju njegovih nalog. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi sestavo in naloge takšnih odborov ali organov ter način njihovega delovanja.

Člen 125

Ustanovi se Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor. Na tem forumu se sestajajo člani srbskega parlamenta in Evropskega parlamenta ter izmenjujejo svoja mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določi sam.

Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta in člani srbskega parlamenta.

Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor določi svoj poslovnik.

Stabilizacijsko-pridružitvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta član Evropskega parlamenta in član srbskega parlamenta v skladu z določbami, ki jih predpiše v svojem poslovniku.

Člen 126

V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavežeta, da bosta tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenice, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice.

Člen 127

Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da sprejme katere koli ukrepe:

Člen 128

1.  Na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in brez poseganja v katere koli posebne določbe tega sporazuma:

2.  Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabljata ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje stalno prebivališče niso v enakih položajih.

Člen 129

1.  Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbita, da se dosežejo cilji, določeni s tem sporazumom.

2.  Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene izmed njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta o obravnavi vseh zadev v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

3.  Pogodbenici na Stabilizacijsko-pridružitveni svet naslovita vse spore glede uporabe ali razlage tega sporazuma. V tem primeru se uporablja člen 130 oziroma Protokol 7.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujočega sklepa.

4.  Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kakšne obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden to stori, razen v posebno nujnih primerih, Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predloži vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenici.

Pri izbiri ukrepov morajo imeti prednost tisti, ki najmanj ovirajo uresničevanje tega sporazuma. O teh ukrepih je takoj obveščen Stabilizacijsko-pridružitveni svet, posvetovanja o teh ukrepih pa potekajo, če tako zahteva druga pogodbenica v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali vsakega drugega organa, ustanovljenega na podlagi člena 123 ali 124.

5.  Določbe iz odstavkov 2, 3 in 4 nikakor ne vplivajo in ne posegajo v določbe členov 32, 40, 41, 42, 46 in Protokola 3 (Opredelitev pojma „izdelki s poreklom“ in načini upravnega sodelovanja).

Člen 130

1.  Če med pogodbenicama pride do spora glede razlage ali izvajanja tega sporazuma, vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico in Stabilizacijsko-pridružitveni svet o zahtevi za rešitev spora.

Kadar pogodbenica meni, da ukrep, ki ga je sprejela druga pogodbenica, ali opustitev ukrepanja s strani druge pogodbenice pomeni kršitev njenih obveznosti v skladu s tem sporazumom, uradno obvestilo o zahtevi za rešitev spora obrazloži razloge za tako mnenje in po potrebi navede, da lahko pogodbenica sprejme ukrepe, kakor so predvideni v odstavku 4 člena 129.

2.  Pogodbenici si prizadevata za rešitev spora tako, da v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta ali drugih organov, kakor so predvideni v odstavku 3, začneta posvetovanje v dobri veri z namenom, da se čim prej poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenici.

3.  Pogodbenici Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predložita vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja.

Dokler spor ni rešen, se o vprašanju razpravlja na vsakem sestanku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, razen če je bil sprožen arbitražni postopek, kakor je predviden v Protokolu 7. Šteje se, da je spor rešen, ko Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme zavezujoči sklep za rešitev zadeve, kakor je predvideno v odstavku 3 člena 129, ali če izjavi, da spora ni več.

Posvetovanja o sporu lahko potekajo na vsakem sestanku Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali katerega koli ustreznega odbora ali organa, ustanovljenega na podlagi členov 123 ali 124, kakor se pogodbenici med seboj dogovorita oziroma na zahtevo katere koli pogodbenice. Posvetovanja lahko potekajo tudi pisno.

Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo tajne.

4.  Za zadeve v okviru področja uporabe Protokola 7 lahko katera koli pogodbenica sporno zadevo predloži v obravnavo z arbitražo v skladu z navedenim protokolom, če pogodbenici nista uspeli rešiti spora v dveh mesecih po sprožitvi postopka za rešitev spora v skladu z odstavkom 1.

Člen 131

Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo enake pravice za posameznike in gospodarske subjekte, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, zavezujoči za eno ali več držav članic na eni strani in Srbijo na drugi strani.

Člen 132

Priloge I do VII ter Protokoli 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 so sestavni del tega sporazuma.

Okvirni sporazum med Evropsko skupnostjo in Srbijo in Črno goro o splošnih načelih za sodelovanje Srbije in Črne gore v programih Skupnosti, podpisan 21. novembra 2004, in Priloga k Okvirnemu sporazumu, sta sestavna dela tega sporazuma. Pregled, predviden v členu 8 Okvirnega sporazuma, se izvede v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki je po potrebi pristojen za spremembo Okvirnega sporazuma.

Člen 133

Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejema takšnega uradnega obvestila.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove s takojšnjim učinkom, če druga pogodbenica ne spoštuje enega od bistvenih elementov tega sporazuma.

Člen 134

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Skupnost ali njene države članice oziroma Skupnost in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani ter Srbijo na drugi strani.

Člen 135

Ta sporazum se uporablja na ozemljih, na katerih se uporabljata Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na eni strani ter na ozemlju Srbije na drugi strani.

Ta sporazum se ne uporablja na Kosovem, ki je trenutno pod mednarodno upravo v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999. To je brez poseganja v trenutni položaj Kosova ali opredelitev njegovega končnega statusa v skladu z navedeno resolucijo.

Člen 136

Depozitar tega sporazuma je Generalni sekretar Sveta Evropske unije.

Člen 137

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem ter srbskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Člen 138

Pogodbenici ta sporazum odobrita v skladu s svojimi postopki.

Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, na katerega sta pogodbenici druga drugo obvestili, da je bil postopek iz prvega odstavka zaključen.

Člen 139

Začasni sporazum

Če začnejo pred zaključkom postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma, določbe nekaterih delov tega sporazuma, zlasti določbe v zvezi s prostim pretokom blaga ter ustrezne določbe v zvezi s prometom, veljati na podlagi začasnih sporazumov med Skupnostjo in Srbijo, pogodbenici soglašata, da v takih okoliščinah za namen določb členov 73, 74 in 75 naslova IV tega sporazuma, Protokolov 1, 2, 3, 5, 6 in 7 ter ustreznih določb Protokola 4 k temu sporazumu izraz „dan začetka veljavnosti tega sporazuma“ pomeni dan začetka veljavnosti ustreznega začasnega sporazuma v zvezi z obveznostmi iz zgoraj navedenih določb.

Съставено в Люксембург на двадесет и девети април две хиляди и осма година.

Hecho en Luxemburgo, el veintinueve de abril de dosmile ocho.

V Lucemburku dne dvacátého devátého dubna dva tisíce osm.

Udfærdiget i Lussemburgu den niogtyvende April to tusind og otte.

Geschehen zu Luxemburg am neunundzwanzigsten April zweitausendacht.

Kahe tuhande kaheksanda aasta aprillikuu kahekümne üheksandal päeval Luxembourgis.

'Εγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι εννέα Απριλίου δύο χιλιάδες οκτώ.

Done at Lussemburgu on the twenty-ninth day of April in the year two thousand and eight.

Fait à Lussemburgu, le vingt-neuf avril deux mille huit.

Fatto a Lussemburgo, addì ventinove aprile duemilaotto.

Luksemburgā, divtūkstoš astotā gada divdesmit devītajā aprīlī.

Priimta du tūkstančiai aštuntų metų balandžio dvidešimt devintą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kétezer-nyolcadik év április huszonkilencedik napján.

Magħmul fil-Lussemburgu, fid-disgħa u għoxrin jum ta’ April tas-sena elfejn u tmienja.

Gedaan te Luxemburg, de negenentwintigste April tweeduizend acht.

Sporządzono w Luksemburgu dnia dwudziestego dziewiątego kwietnia roku dwa tysiące ósmego.

Feito em Luxemburgo, em vinte e nove de Abril de dois mil e oito.

Întocmit la Luxemburg, la douăzeci și nouă aprilie două mii opt.

V Luxemburgu dňa dvadsiateho deviateho apríla dvetisícosem.

V Luxembourgu, dne devetindvajsetega aprila leta dva tisoč osem.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäyhdeksäntenä päivänä huhtikuuta vuonna kaksituhattakahdeksan.

Som skedde i Luxemburg den tjugonionde April tjugohundraåtta.

Сачињено у Луксембургу, двадесетдеветог априла двехиљадеосме.

Voor het Koninkrijk België

Pour le Royaume de Belgique

Für das Königreich Belgien

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Релублика България

Za Českou republiku

På Kongeriget Danmarks vegne

Für die Bundesrepublik Deutschland

Eesti Vabariigi nimel

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la République française

Per la Repubblica italiana

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

Latvijas Republikas vārdā

Lietuvos Respublikos vardu

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

A Magyar Köztársaság részéről

Gћal Malta

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Für die Republik Österreich

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Pela República Portuguesa

Pentru România

Za Republiko Slovenijo

Za Slovenskú republiku

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

För Konungariket Sverige

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

За Европейската общност

Por las Comunidades Europeas

Za Evropská společenství

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Euroopa ühenduste nimel

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Eiropas Kopienu vārdā

Europos Bendrijų vardu

Az Európai Közösségek részéről

Għall-Komunitajiet Ewropej

Voor de Europese Gemeenschappen

W imieniu Wspólnot Europejskich

Pelas Comunitatea Europeias

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvá

Za Evropske skupnosti

Euroopan yhteisöjen puolesta

På europeiska gemenskapernas vägnar

За Републику Србиjу

SEZNAM PRILOG IN PROTOKOLOV

PRILOGE

PROTOKOLI

PRILOGA I

---

PRILOGA I(a)

SRBSKE TARIFNE KONCESIJE ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE SKUPNOSTI

(Iz člena 21)

Stopnje dajatve se bodo znižale, in sicer:

---

PRILOGA I(b)

SRBSKE TARIFNE KONCESIJE ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE SKUPNOSTI

(iz člena 21)

Stopnje dajatve se bodo znižale, in sicer:

---

PRILOGA I(c)

SRBSKE TARIFNE KONCESIJE ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE SKUPNOSTI

(iz člena 21)

Stopnje dajatve se bodo znižale, in sicer:

PRILOGA II

OPREDELITEV POJMA PROIZVODI IZ „MLADE GOVEDINE“

(iz člena 26(3))

Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature je treba upoštevati, da je poimenovanje izdelkov le indikativno, preferencialna shema v okviru te priloge pa temelji na oznakah KN. Kjer so navedene oznake ex KN, se preferencialna shema ugotovi tako, da se oznaka KN in ustrezno poimenovanje uporabljata skupaj.

PRILOGA III(a)

Dajatev prosto za neomejene količine od začetka veljavnosti tega sporazuma

PRILOGA III(b)

SRBSKE TARIFNE KONCESIJE ZA KMETIJSKE PROIZVODE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

(iz člena 27(2)(b))

Carine (ad valorem in/ali posebne dajatve) za proizvode, navedene v tej prilogi, se znižajo in odpravijo v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v tej prilogi. Če poleg ad valorem in/ali posebne dajatve velja tudi sezonska dajatev, bo ta sezonska dajatev (20 %) odpravljena na dan začetka veljavnosti tega sporazuma.

PRILOGA III(c)

SRBSKE TARIFNE KONCESIJE ZA KMETIJSKE PROIZVODE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

(iz člena 27(2)(c))

Carine (ad valorem in/ali posebne dajatve) za proizvode, navedene v tej prilogi, se znižajo in odpravijo v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v tej prilogi. Sezonska dajatev (20 %) bo še vedno veljala med prehodnim obdobjem in po njem.

PRILOGA III(d)

SRBSKE TARIFNE KONCESIJE ZA KMETIJSKE PROIZVODE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

(iz člena 27(2)(c))

Carine (ad valorem in/ali posebne dajatve) za proizvode, navedene v tej prilogi, se znižajo v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v tej prilogi. Če poleg ad valorem in/ali posebne dajatve velja tudi sezonska dajatev, bo ta sezonska dajatev (20 %) odpravljena na dan začetka veljavnosti tega sporazuma.

▼M1

PRILOGA III(e)

TARIFNE KONCESIJE SRBIJE ZA OSNOVNE KMETIJSKE PROIZVODE S POREKLOM IZ EVROPSKE UNIJE

(iz člena 27(3))

Carine (ad valorem in/ali posebne dajatve) za proizvode, navedene v tej prilogi, se bodo uporabljale za količine, ki so za vsak proizvod navedene v tej prilogi, od dneva začetka veljavnosti Protokola zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k Evropski uniji.

▼B

PRILOGA IV

KONCESIJE SKUPNOSTI ZA RIBIŠKE PROIZVODE SRBIJE

(iz člena 29(2))

Za uvoz naslednjih proizvodov s poreklom iz Srbije v Skupnost se uporabljajo koncesije, navedene spodaj.

Veljavna stopnja dajatve za vse proizvode iz tarifne številke HS 1604 se zniža v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

PRILOGA V

KONCESIJE SRBIJE ZA RIBIŠKE PROIZVODE SKUPNOSTI

(iz člena 30(2))

Za uvoz naslednjih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Srbijo se uporabljajo koncesije, navedene spodaj.

PRILOGA VI

USTANAVLJANJE: FINANČNE STORITVE

(iz poglavja II naslova V)

FINANČNE STORITVE: OPREDELITVE POJMOV

Finančna storitev je vsaka storitev finančne narave, ki jo opravi ponudnik finančnih storitev pogodbenice.

Finančne storitve zajemajo naslednje dejavnosti:

V opredelitvi finančnih storitev niso zajete naslednje dejavnosti:

PRILOGA VII

PRAVICE INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE LASTNINE

(iz člena 75)

PROTOKOL 1

o trgovini s predelanimi kmetijskimi proizvodi med skupnostjo in srbijo

Člen 1

1.  Skupnost in Srbija za predelane kmetijske proizvode uporabljata dajatve, navedene v prilogah I in II, v skladu s tam navedenimi pogoji, ne glede na to, ali so omejene s kvoto ali ne.

2.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet odloča o:

3.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko nadomesti dajatve, določene s tem protokolom, z režimom, vzpostavljenim na podlagi tržnih cen kmetijskih proizvodov v Skupnosti oziroma Srbiji, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo predelanih kmetijskih proizvodov in so predmet tega protokola.

Člen 2

Dajatve, ki se uporabljajo v skladu s členom 1, se lahko znižajo s sklepom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta:

Znižanja, predvidena v točki (a), se izračunajo na delu dajatve, ki je določen kot kmetijski element, ki ustreza dejansko uporabljenim kmetijskim proizvodom v proizvodnji zadevnega predelanega kmetijskega proizvoda, in se odštejejo od dajatev, ki se uporabljajo za te osnovne kmetijske proizvode.

Člen 3

Skupnost in Srbija se medsebojno obveščata o upravnih predpisih, sprejetih za proizvode, ki so zajeti v tem protokolu. Na podlagi teh upravnih predpisov naj bi se vsem zainteresiranim strankam zagotovila enaka obravnava, predpisi pa naj bi bili čimbolj preprosti in prožni.

PRILOGA I K PROTOKOLU 1

DAJATVE, KI SE UPORABLJAJO PRI UVOZU BLAGA S POREKLOM IZ SRBIJE V SKUPNOST

Naslednji predelani kmetijski proizvodi s poreklom iz Srbije se v Skupnost uvozijo z dajatvijo nič.

PRILOGA II K PROTOKOLU 1

▼M1

PRILOGA III K PROTOKOLU 1

TARIFNE KVOTE, KI SE UPORABLJAJO ZA UVOZ BLAGA S POREKLOM IZ EVROPSKE UNIJE V SRBIJO,

iz člena 25

▼B

PROTOKOL 2

o vzajemnih preferencialnih koncesijah za določena vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

Člen 1

Ta protokol vsebuje:

Člen 2

Sporazumi iz člena 1 tega protokola se uporabljajo za:

PRILOGA I K PROTOKOLU 2

SPORAZUM

med skupnostjo in srbijo o vzajemnih preferncialnih trgovinskih koncesijah za določena vina

▼M1

▼B

PRILOGA II K PROTOKOLU 2

SPORAZUM

med Skupnostjo in Srbijo o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

Člen 1

Cilji

1.  Pogodbenici na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti priznata, zaščitita in nadzorujeta imena proizvodov, navedenih v členu 2 tega protokola, v skladu s pogoji, določenimi v tej prilogi.

2.  Pogodbenici sprejmeta vse potrebne splošne in posebne ukrepe, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti, določenih v tej prilogi, in da se dosežejo cilji, določeni v tej prilogi.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene sporazuma iz te priloge in razen, kadar je v tem sporazumu izrecno opredeljeno drugače, velja naslednje:

Člen 3

Splošni uvozni režim in tržna pravila

Uvoz in trženje proizvodov, navedenih v členu 2 tega protokola, se izvajata v skladu z zakonodajo in predpisi, ki veljajo na ozemlju pogodbenice, razen če je v sporazumu iz te priloge določeno drugače.

NASLOV I

VZAJEMNA ZAŠČITA IMEN VIN, ŽGANIH PIJAČ IN AROMATIZIRANIH VIN

Člen 4

Zaščitena imena

Brez poseganja v člene 5, 6 in 7 te priloge se zaščiti naslednje:

Člen 5

Zaščita imen, ki se nanašajo na države članice skupnosti in na Srbijo

1.  V Srbiji se navedbe držav članic Skupnosti in druga imena, ki se uporabljajo za države članice pri ugotavljanju porekla vina, žgane pijače in aromatiziranega vina:

2.  V Skupnosti se navedbe Srbije in druga imena, ki se uporabljajo za Srbijo (ki mu ali mu ne sledi ime sorte vinske trte) pri ugotavljanju porekla vina, žgane pijače in aromatiziranega vina:

Člen 6

Zaščita geografskih označb

1.  V Srbiji so geografske označbe za Skupnost, ki so naštete v delu A Dodatka 1:

2.  V Skupnosti so geografske označbe za Srbijo, ki so naštete v delu B Dodatka 1:

Ne glede na člen 2(2)(b) tega protokola in čeprav se navedeni člen nanaša na zakonodajo EU o žganih pijačah, se prodajnim poimenovanjem za žgane pijače s poreklom v Srbiji, ki se tržijo v EU, ne dodaja geografska označba in se jih s tako označbo ne nadomešča.

3.  Pogodbenici v skladu s sporazumom iz te priloge sprejmeta vse ukrepe, potrebne za vzajemno zaščito imen iz druge alinee člena 4(a) in druge alinee člena 4(b), ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin, žganih pijač in aromatiziranih vin s poreklom z ozemlja pogodbenic. V ta namen vsaka pogodbenica uporabi ustrezna pravna sredstva iz člena 23 Sporazuma TRIPS, da zagotovi učinkovito zaščito in prepreči, da bi se geografske označbe uporabljale za označevanje vin, žganih pijač in aromatiziranih vin, za katera zadevne označbe oziroma opisi ne veljajo.

4.  Geografske označbe iz člena 4 se uporabljajo izključno samo za proizvode s poreklom iz pogodbenice, za katere veljajo, in se lahko uporabljajo samo pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi navedene pogodbenice.

5.  Z zaščito, ki je predvidena s sporazumom iz te priloge, se prepoveduje predvsem vsakršna uporaba zaščitenih imen za vina, žgane pijače in aromatizirana vina, ki nimajo porekla z navedenega geografskega območja, zaščita pa se uporablja celo v primerih:

6.  Če so geografske označbe, naštete v Dodatku 1 enakozvočne, se zaščita odobri za vsako označbo, pod pogojem, da so se uporabile v dobri veri. Pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se bodo enakozvočne geografske označbe med seboj razlikovale, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enakega obravnavanja zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov.

7.  Če je geografska označba, navedena v Dodatku 1, enakozvočna z geografsko označbo za tretjo državo, se uporablja člen 23(3) Sporazuma TRIPS.

8.  Določbe sporazuma iz te priloge v nobenem primeru ne posegajo v pravico posameznikov, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da se s tem zavajajo potrošniki.

9.  Nobena določba sporazuma iz te priloge ne obvezuje pogodbenice, da zaščiti geografsko označbo druge pogodbenice, navedeno v Dodatku 1, ki ni ali ni več zaščitena v svoji državi porekla ali se v tej državi ne uporablja več.

10.  Z začetkom veljavnosti tega sporazuma pogodbenici menita, da se zaščitena geografska imena, našteta v Dodatku 1, kot splošna imena za vina, žgane pijače in aromatizirana vina v skupnem jeziku pogodbenic ne uporabljajo več, kot je predvideno v členu 24(6) Sporazuma TRIPS.

Člen 7

Zaščita tradicionalnih izrazov

1.  V Srbiji se tradicionalni izrazi za Skupnost, našteti v Dodatku 2:

2.  V Skupnosti se tradicionalni izrazi za Srbijo, našteti v Dodatku 2 ne uporabljajo za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Skupnosti in se za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Srbije ne morejo uporabljati drugače kot v povezavi z vini s poreklom, kategorijami vina in srbskem jeziku, kot je našteto v Dodatku 2, ter pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Srbije.

3.  Pogodbenici v skladu s tem naslovom sprejmeta ukrepe, potrebne za vzajemno zaščito tradicionalnih izrazov iz člena 4, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja pogodbenic. V ta namen pogodbenici zagotovita ustrezna pravna sredstva za učinkovito zaščito in preprečevanje uporabe tradicionalnih izrazov za opis vin, za katere uporaba navedenih tradicionalnih izrazov ni upravičena, tudi ko se pri tradicionalnih izrazih uporabijo izrazi kot „vrsta“, „tip“, „stil“, „imitacija“, „metoda“ ali podobno.

4.  Če so tradicionalni izrazi, našteti v Dodatku 2, enakozvočni, se zaščita odobri za vsak izraz pod pogojem, da se uporablja v dobri veri in da ne zavaja potrošnikov glede dejanskega porekla vina. Pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se bodo enakozvočni tradicionalni izrazi med seboj razlikovali, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enakega obravnavanja zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov.

5.  Zaščita tradicionalnega izraza se uporablja samo za jezik ali jezike in abecede, v katerih je izraz naveden v Dodatku 2, in ne za prevode; in za kategorijo proizvoda, v zvezi s katerim je ta izraz zaščiten pri pogodbenicah, kakor je določeno v Dodatku 2.

Člen 8

Blagovne znamke

1.  Odgovorni uradi pogodbenic zavrnejo registracijo blagovne znamke vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, ki je identična, podobna ali vsebuje navedbo geografske označbe, zaščitene na podlagi člena 4, če tako vino, žgana pijača ali aromatizirano vino nima tega porekla in ni v skladu z ustreznimi pravili, ki urejajo njegovo uporabo.

2.  Odgovorni uradi pogodbenice zavrnejo registracijo blagovne znamke vina, ki vsebuje tradicionalni izraz, zaščiten v okviru sporazuma iz te priloge, če zadevno vino ni vino, za katerega je rezerviran tradicionalni izraz, kot je navedeno v Dodatku 2.

Člen 9

Izvoz

Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri izvozu vin, žganih pijač in aromatiziranih vin s poreklom iz pogodbenice v tretjo državo zaščitene geografske označbe, navedene v drugi alinei člena 4(a) in 4(b), ter v primeru vin tradicionalni izrazi navedene pogodbenice, navedeni v tretji alinei člena 4(a) in 4(b), ne uporabljajo za opis in predstavitev takih proizvodov s poreklom v ustrezni drugi pogodbenici.

NASLOV II

IZVAJANJE IN MEDSEBOJNA POMOČ MED PRISTOJNIMI ORGANI TER UPRAVLJANJE SPORAZUMA IZ TE PRILOGE

Člen 10

Delovna skupina

1.  Oblikuje se delovna skupina, ki bo delovala pod okriljem pododbora za kmetijstvo, ki bo ustanovljen v skladu s členom 123 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

2.  Delovna skupina poskrbi za ustrezno delovanje sporazuma iz te priloge in preuči vsa vprašanja, ki se lahko pojavijo pri njegovem izvajanju.

3.  Delovna skupina lahko da priporočila, razpravlja in oblikuje predloge glede katerih koli vprašanj v obojestranskem interesu v sektorju vina, žganih pijač in aromatiziranega vina, kar bo prispevalo k izpolnitvi ciljev sporazuma iz te priloge. Na zahtevo ene od pogodbenic se izmenično sestaja v Skupnosti in v Srbiji na dan, v kraju in na način, ki jih skupaj določita pogodbenici.

Člen 11

Naloge pogodbenic

1.  Pogodbenici neposredno ali v okviru delovne skupine, navedene v členu 10, vzdržujeta stike v zvezi z vsemi zadevami, ki so povezane z izvajanjem in delovanjem tega sporazuma.

2.  Srbija za svojega zastopnika določi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo. Skupnost za svojega zastopnika določi Generalni direktorat Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja. Če pogodbenica določi drugega zastopnika, o tem obvesti drugo pogodbenico.

3.  Zastopnik zagotavlja usklajevanje dejavnosti vseh organov, odgovornih za izvajanje sporazuma iz te priloge.

4.  Pogodbenici:

Člen 12

Uporaba in izvajanje sporazuma iz te priloge

Pogodbenici določita kontaktne osebe, navedene v Dodatku 3, ki bodo odgovorne za uporabo in izvajanje sporazuma iz te priloge.

Člen 13

Izvrševanje in medsebojna pomoč med pogodbenicama

1.  Če se z opisom ali predstavitvijo vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, predvsem pri označevanju na etiketah, na uradnih ali trgovinskih dokumentih ali pri oglaševanju, krši sporazum iz te priloge, pogodbenici uporabita potrebne upravne ukrepe in/ali sprožita pravni postopek za boj proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev kakršne koli napačne uporabe zaščitenega imena.

2.  Ukrepi in postopki, navedeni v odstavku 1, se sprejmejo zlasti:

3.  Če ena od pogodbenic utemeljeno sumi, da:

o tem nemudoma obvesti zastopnika druge pogodbenice.

4.  Informacije, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 3, vsebujejo podrobne podatke o neskladju s predpisi, ki urejajo sektor vina, žganih pijač in aromatiziranega vina v pogodbenici in/ali nespoštovanju sporazuma iz te priloge, spremljajo pa jih uradni, trgovinski ali drugi ustrezni dokumenti s podatki o kakršnih koli upravnih ukrepih ali pravnih postopkih, ki se jih lahko po potrebi sprejme.

Člen 14

Posvetovanja

1.  Pogodbenici se posvetujeta, če ena od njiju meni, da druga ni izpolnila obveznosti na podlagi sporazuma iz te priloge.

2.  Pogodbenica, ki zahteva posvetovanja, drugi pogodbenici zagotovi vse potrebne informacije za podrobno preučitev zadevnega primera.

3.  Kadar bi zamuda lahko ogrozila zdravje ljudi ali škodovala učinkovitosti ukrepov za nadzor nad goljufijami, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, če posvetovanja potekajo takoj za sprejetjem teh ukrepov.

4.  Če pogodbenici po posvetovanjih iz odstavkov 1 in 3 nista dosegli soglasja, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali ki je sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 129 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, s katerimi se omogoči ustrezna uporaba sporazuma iz te priloge.

NASLOV III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 15

Tranzit manjših količin

Izjema iz točke 1 ni združljiva z eno ali več izjemami iz točke 2.

Člen 16

Trženje obstoječih zalog

1.  Vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, ki so bila v času začetka veljavnosti tega sporazuma proizvedena, pripravljena, opisana in predstavljena v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic, vendar jih sporazum iz te priloge prepoveduje, se lahko prodajajo do porabe zalog.

2.  Razen v primeru, ko pogodbenici sprejmeta drugačne določbe, se do odprodaje zalog lahko še naprej tržijo tista vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, ki so bila proizvedena, pripravljena, opisana in predstavljena v skladu s sporazumom iz te priloge, katerih proizvodnja, priprava, opis in predstavitev pa zaradi spremembe sporazuma ni več v skladu z njim.

DODATEK 1

SEZNAM ZAŠČITENIH IMEN

(iz členov 4 in 6 Priloge II k Protokolu 2)

DEL A:   V SKUPNOSTI

(A) –    VINA S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

AVSTRIJA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

BELGIJA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

BOLGARIJA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

CIPER

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

ČEŠKA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

FRANCIJA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

NEMČIJA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

GRČIJA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

MADŽARSKA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

ITALIJA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo:

LUKSEMBURG

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

MALTA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

PORTUGALSKA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

ROMUNIJA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

SLOVAŠKA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

SLOVENIJA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

ŠPANIJA

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

ZDRUŽENO KRALJESTVO

1.   Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.   Namizna vina z geografsko označbo

(B)    ŽGANE PIJAČE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

1.    Rum

2.(a)    Whisky

2.(b)    Whiskey

3.    Žitno žganje

4.    Vinska žganja

5.    Brandy

6.    Žganje iz grozdnih tropin

7.    Žganje iz sadja

8.    Žganje iz jabolčnika in hruškovca

9.    Encijan

10.    Sadne žgane pijače

11.    Brinovec

12.    Kuminovec

13.    Janeževec

14.    Liker

15.    Žgane pijače

16.    Vodka

17.    Žgane pijače grenkega okusa

(C) –    AROMATIZIRANA VINA S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

DEL B:   V SRBIJI

(A) –    VINA S POREKLOM IZ SRBIJE

1.    Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

2.    Namizna vina z geografskim poreklom

(B) –    ŽGANE PIJAČE S POREKLOM V SRBIJI

1.    Žganje iz sadja

Српска шљивовица (Srpska šljivovica)

2.    Vinska žganja

3.    Druge žgane pijače

DODATEK 2

SEZNAM TRADICIONALNIH IZRAZOV IN IZRAZOV V ZVEZI S KAKOVOSTJO, KI SE UPORABLJAJO ZA VINA V SKUPNOSTI

iz členov 4 in 7 Priloge II k Protokolu 2

DODATEK 3

SEZNAM KONTAKTNIH TOČK

Iz Člena 12 Priloge II k Protokolu 2

(a)    Srbija

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo

Nemanjina 22–26

11000 Beograd

Srbija

Telefon: +381 11 3611880

Telefaks: +381 11 3631652

E-naslov: m.davidovic@minpolj.sr.gov.yu

(b)    Skupnost

European Commission

Directorate-General for Agriculture and Rural Development

Directorate B International Affairs II

Head of Unit B.2 Enlargement

B-1049 Bruxelles / Brussel

Belgium

Telefon: (32-2) 299 11 11

Telefaks: (32-2) 296 62 92

E-naslov: AGRI-EC-Serbia-winetrade@ec.europa.eu

▼M2

PROTOKOL 3

o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

Člen 1

Pravila o poreklu, ki se uporabljajo

Za namene izvajanja tega sporazuma se uporabljajo Dodatek I in ustrezne določbe iz Dodatka II k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu ( 14 ) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

Vsa sklicevanja na „ustrezni sporazum“ iz Dodatka I in ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji se razumejo kot sklicevanja na ta sporazum.

Člen 2

Reševanje sporov

Spori v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 Dodatka I h Konvenciji, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvajanje tega preverjanja, se predložijo v reševanje Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

Člen 3

Spremembe Protokola

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da spremeni določbe tega protokola.

Člen 4

Odstop od Konvencije

1.  Če Evropska unija ali Srbija pošlje pisno obvestilo depozitarju Konvencije o svoji nameri, da odstopa od Konvencije v skladu s členom 9 Konvencije, Evropska unija in Srbija nemudoma začneta pogajanja glede pravil o poreklu za namene izvajanja tega sporazuma.

2.  Do začetka veljavnosti takih na novo izpogajanih pravil o poreklu se za ta sporazum še naprej uporabljajo pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je to primerno, iz ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji, ki se uporabljajo v trenutku odstopa. Vendar se od trenutka odstopa pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je to primerno, iz ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji, razumejo tako, da dopuščajo le dvostransko kumulacijo med Evropsko unijo in Srbijo.

Člen 5

Prehodne določbe – kumulacija

1.  Ne glede na člen 3 Dodatka I h Konvenciji se med pogodbenicami tega sporazuma še naprej uporabljajo pravila o kumulaciji iz členov 3 in 4 Protokola 3 k temu sporazumu, kakor sta jih Evropska unija in Srbija sprejeli ob sklenitvi Sporazuma ( 15 ), dokler se Konvencija ne začne uporabljati za vse v navedenih členih navedene pogodbenice Konvencije.

2.  Ne glede na člen 16(5) in člen 21(3) Dodatka I h Konvenciji je lahko, kadar kumulacija vključuje le države Efte, Ferske otoke, Evropsko unijo, Turčijo in udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, dokazilo o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu.

▼B

PROTOKOL 4

o kopenskem prometu

Člen 1

Namen

Namen tega protokola je spodbujati sodelovanje med pogodbenicama na področju kopenskega prometa, zlasti tranzitnega prometa, in v ta namen zagotoviti, da se promet med ozemlji pogodbenic in prek teh ozemelj razvija na usklajen način s popolno in povezano uporabo vseh določb tega protokola.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Sodelovanje zajema kopenski promet, zlasti cestni, železniški in kombinirani prevoz, vključuje pa tudi ustrezno infrastrukturo.

2.  V zvezi s tem so v področju uporabe tega protokola zajeti zlasti:

Člen 3

Opredelitve pojmov

Za namene tega protokola se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	tranzitni promet Skupnosti : prevoz blaga v tranzitu prek srbskega ozemlja v državo članico Skupnosti ali iz nje, ki ga izvaja prevoznik s sedežem v Skupnosti;

(b)	tranzitni promet Srbije : prevoz blaga v tranzitu iz Srbije prek ozemlja Skupnosti in namenjenega v tretjo državo ali blaga iz tretje države, namenjenega v Srbijo, ki ga izvaja prevoznik s sedežem v Srbiji;

(c)

kombinirani prevoz : prevoz blaga, pri katerem tovornjak, priklopnik, polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje, zamenljivo tovorišče ali zabojnik dolžine 20 čevljev ali več za dovoz ali odvoz uporabljajo cestni prevoz, na drugem delu prevoza pa železniški prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh ali pomorski prevoz, če ta del prevoza presega 100 km zračne črte, pri čemer se dovoz ali odvoz opravi s cestnim prevozom: — med krajem, v katerem se blago natovarja, in najbližjo ustrezno nakladalno železniško postajo za dovoz, ter med krajem, v katerem se blago raztovarja, in najbližjo ustrezno razkladalno železniško postajo za odvoz, ali — v polmeru, ki ne presega 150 km zračne črte od pristanišča na celinskih plovnih poteh ali morskega pristanišča, v katerem se blago natovarja ali raztovarja.

INFRASTRUKTURA

Člen 4

Splošna določba

Pogodbenici soglašata, da bosta sprejeli obojestransko usklajene ukrepe za razvoj infrastrukturnega omrežja multimodalnega prevoza, kar je bistvenega pomena za odpravo težav pri prevozu blaga preko Srbije, zlasti po vseevropskih koridorjih VII in X ter železniških povezavah od Beograda do Vrbnice (meja s Črno goro), ki sta del ključnega regionalnega prometnega omrežja.

Člen 5

Načrtovanje

Skupnost in Srbija posebno pozornost namenjata razvoju regionalnega omrežja multimodalnega prevoza na ozemlju Srbije, ki ustreza potrebam Srbije in jugovzhodne evropske regije ter zajema cestne in železniške poti, celinske plovne poti, celinska pristanišča, pristanišča, letališča in drugo, z omrežjem povezano infrastrukturo. To omrežje je bilo opredeljeno v memorandumu o soglasju glede razvoja ključnega omrežja regionalne prometne infrastrukture za jugovzhodno Evropo, ki so ga junija 2004 podpisali ministri iz te regije in Evropska komisija. Razvoj omrežja in izbiro prednostnih nalog bo izvedel usmerjevalni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki obeh podpisnic.

Člen 6

Finančni vidiki

1.  Skupnost lahko v skladu s členom 116 tega sporazuma finančno prispeva za potrebna dela v zvezi z infrastrukturo, kot je omenjeno v členu 5. Finančni prispevek je lahko v obliki posojila Evropske investicijske banke in kateri koli drugi obliki financiranja, s katero se lahko nadalje zagotovi dodatna sredstva.

2.  Da bi se delo pospešilo, si bo Evropska komisija v največji možni meri prizadevala spodbuditi uporabo dodatnih sredstev, na primer naložb nekaterih držav članic na dvostranski ravni ali uporabo javnih ali zasebnih sredstev.

ŽELEZNIŠKI IN KOMBINIRANI PREVOZ

Člen 7

Splošna določba

Pogodbenici sprejmeta skupno usklajene ukrepe, potrebne za razvoj in spodbujanje železniškega in kombiniranega prevoza za zagotovitev, da se v prihodnosti večji delež njunega dvostranskega in tranzitnega prometa preko Srbije opravlja po okolju prijaznejših pogojih.

Člen 8

Posebni vidiki v zvezi z infrastrukturo

Kot del posodobitve srbskih železnic se sprejmejo potrebni ukrepi za prilagoditev sistema za kombinirani prevoz, zlasti v zvezi z razvojem ali gradnjo terminalov, predorov in zmogljivosti, za kar so potrebne znatne naložbe.

Člen 9

Podporni ukrepi

Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za spodbujanje razvoja kombiniranega prevoza.

Namen takih ukrepov je:

Člen 10

Vloga železnic

V zvezi z zadevnimi pooblastili držav in železnic pogodbenici za prevoz potnikov in blaga železniškim upravam priporočita:

CESTNI PROMET

Člen 11

Splošne določbe

1.  Glede skupnega dostopa do prevoznih trgov se pogodbenici dogovorita, da v začetku in brez poseganja v odstavek 2 ohranita ureditev na podlagi dvostranskih sporazumov ali drugih obstoječih mednarodnih dvostranskih instrumentov, sklenjenih med vsako državo članico Skupnosti in Srbijo, kadar takšni sporazumi ali instrumenti ne obstajajo pa na podlagi dejanskega stanja leta 1991.

Vendar pa med čakanjem na sklenitev sporazumov med Skupnostjo in Srbijo o dostopu do cestnega prevoznega trga, kot je določeno v členu 12, ter obdavčenju cestnega prometa, kot je določeno v členu 13(2), Srbija sodeluje z državami članicami Skupnosti pri spreminjanju omenjenih dvostranskih sporazumov, da se prilagodijo temu protokolu.

2.  Pogodbenici soglašata, da bosta z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovili neomejen dostop za tranzitni promet Skupnosti preko Srbije in tranzitni promet Srbije preko Skupnosti.

3.  Če se zaradi pravic, dodeljenih na podlagi odstavka 2, tranzitni promet cestnih prevoznikov Skupnosti poveča do te mere, da povzroča škodo ali resno ogroža cestno infrastrukturo in/ali pretočnost prometa na oseh, omenjenih v členu 5, ter v enakih okoliščinah nastanejo težave na ozemlju Skupnosti v bližini meja Srbije, se zadeva v skladu s členom 121 tega sporazuma predloži Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu. Pogodbenici lahko predlagata izjemne začasne nediskriminatorne ukrepe, ki so potrebni za omejitev ali ublažitev škode.

4.  Če Skupnost določi predpise za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzročajo težka tovorna vozila, registrirana v Evropski uniji, in za izboljšanje varnosti prometa, se podobna ureditev uporablja tudi za težka tovorna vozila, registrirana v Srbiji, ki želijo blago prevažati prek ozemlja Skupnosti. Stabilizacijsko-pridružitveni svet odloči glede potrebnih ureditev.

5.  Pogodbenici se vzdržita sprejemanja vseh enostranskih ukrepov, ki bi lahko povzročili diskriminacijo med prevozniki ali vozili Skupnosti in Srbije. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za olajšanje prevozov v cestnem prometu na ozemlje ali prek ozemlja druge pogodbenice.

Člen 12

Dostop do trga

Prednostna naloga pogodbenic je, da se zavežeta skupnemu delu in si ob upoštevanju svojih notranjih predpisov prizadevata za:

Člen 13

Obdavčitev, cestnine in druge pristojbine

1.  Pogodbenici soglašata, da obdavčevanje cestnih vozil, cestnine in druge pristojbine ne smejo biti diskriminatorne.

2.  Pogodbenici čim prej začneta s pogajanji za sklenitev sporazuma o cestnem obdavčevanju, na podlagi pravil, ki jih je v zvezi s tem sprejela Skupnost. Namen sporazuma je zlasti zagotoviti prosti pretok čezmejnega prometa, postopno odpraviti razlike med sistemi cestnega obdavčevanja, ki jih uporabljata pogodbenici, in odpraviti izkrivljanje konkurence, do katerega pride zaradi omenjenih razlik.

3.  Do zaključka pogajanj, omenjenih v odstavku 2 tega člena, bosta pogodbenici odpravili diskriminacijo med cestnimi prevozniki Skupnosti in Srbije pri obračunavanju davkov in pristojbin na promet in/ali posedovanje težkih tovornih vozil ter davkov ali dajatev, ki se obračunajo za prevoze na ozemlje pogodbenic. Srbija se zaveže, da bo Evropsko komisijo obvestila o znesku davkov, cestnin in pristojbin, ki jih uporablja, ter o metodi za njihov izračun, če se to zahteva.

4.  Do sklenitve sporazumov, omenjenih v odstavku 2 in v členu 12, se bo o vsaki spremembi, predlagani po začetku veljavnosti tega sporazuma, v zvezi z obdavčitvijo, pristojbinami ali drugimi dajatvami, vključno s sistemom za pobiranje teh dajatev, ki se lahko uporabijo za tranzitni promet Skupnosti preko Srbije, odločalo v okviru predhodnega posvetovalnega postopka.

Člen 14

Masa in dimenzije

1.  Srbija soglaša, da lahko cestna vozila, ki ustrezajo standardom Skupnosti glede mase in dimenzij, vozijo prosto in neovirano po cestah, omenjenih v členu 5. V šestih mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma se lahko za vozila, ki ne ustrezajo obstoječim standardom Srbije, uvede posebna nediskriminatorna dajatev glede na škodo, povzročeno zaradi dodatne osne obremenitve.

2.  Srbija si bo do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma prizadevala uskladiti svoje obstoječe predpise in standarde za gradnjo cest z zakonodajo, ki velja v Skupnosti, in si bo po najboljših močeh prizadevala izboljšati obstoječe cestno omrežje, predvideno v členu 5, tako, da ga bo v predlaganem času prilagodila novim predpisom in standardom v skladu s svojimi finančnimi možnostmi.

Člen 15

Okolje

1.  Na področju varstva okolja si pogodbenici prizadevata uvesti standarde, s katerimi se zagotovi visoka stopnja zaščite pri emisijah plinov in delcev ter ravneh hrupa za težka tovorna vozila.

2.  Da bi industriji zagotovili jasne informacije ter spodbudili usklajene raziskave, načrtovanje in proizvodnjo, se je treba na tem področju izogniti izrednim nacionalnim standardom.

3.  Prevozna sredstva, ki ustrezajo standardom, določenim z mednarodnimi sporazumi, ki se nanašajo tudi na okolje, se lahko na ozemlju pogodbenic uporabljajo za opravljanje dejavnosti brez dodatnih omejitev.

4.  Pogodbenici sodelujeta pri uvedbi novih standardov, da bi dosegli zgoraj omenjene cilje.

Člen 16

Družbeni vidiki

1.  Srbija svojo zakonodajo o usposabljanju osebja za cestni prevoz blaga, zlasti glede prevoza nevarnih snovi, uskladi s standardi Skupnosti.

2.  Srbija bo kot pogodbenica Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (ERTA) s Skupnostjo v največji možni meri uskladila svoje politike v zvezi s časom vožnje, prekinitvami vožnje in časom počitka za voznike in sovoznike glede na prihodnji razvoj socialne zakonodaje na tem področju.

3.  Pogodbenici sodelujeta pri izvajanju in uveljavitvi socialne zakonodaje na področju cestnega prometa.

4.  Pogodbenici zagotovita enakovrednost svoje zakonodaje o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu za medsebojno priznavanje zakonodaje.

Člen 17

Določbe v zvezi s prometom

1.  Pogodbenici združujeta svoje izkušnje in si prizadevata za uskladitev svoje zakonodaje, da se izboljša pretok prometa med obdobji konic (konci tedna, prazniki, turistična sezona).

2.  Na splošno pogodbenici spodbujata uvedbo, razvoj in koordinacijo informacijskega sistema za cestni promet.

3.  Prizadevata si za uskladitev svoje zakonodaje o prevozu pokvarljivega blaga, živih živali in nevarnih snovi.

4.  Pogodbenici si prizadevata tudi za uskladitev tehnične pomoči, ki jo je treba zagotoviti voznikom, razširjanju najpomembnejših informacij o prometu in drugih turističnih informacij ter o službah za ukrepanje ob nesrečah, vključno s podatki o rešilnih vozilih.

Člen 18

Varnost v cestnem prometu

1.  Srbija do konca tretjega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma svojo zakonodajo o varnosti v cestnem prometu, zlasti v zvezi s prevozom nevarnega blaga, uskladi z zakonodajo Skupnosti.

2.  Srbija bo kot pogodbenica Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti (ADR) s Skupnostjo v največji možni meri uskladila svoje politike v zvezi s prevozom nevarnega blaga.

3.  Pogodbenici sodelujeta v zvezi z izvajanjem in uveljavljanjem zakonodaje o varnosti v cestnem prometu, zlasti glede vozniških dovoljenj in ukrepov za zmanjšanje števila prometnih nesreč.

POENOSTAVITEV FORMALNOSTI

Člen 19

Poenostavitev formalnosti

1.  Pogodbenici soglašata, da bosta poenostavili tako tranzitni kot dvostranski pretok blaga po železnicah in cestah.

2.  Pogodbenici soglašata, da bosta začeli pogajanja za sklenitev Sporazuma o poenostavitvi nadzora in formalnosti v zvezi s prevozom blaga.

3.  Pogodbenici soglašata, da bosta v potrebnem obsegu skupaj ukrepali in spodbujali sprejetje nadaljnjih poenostavitvenih ukrepov.

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Širitev področja uporabe

Če ena od pogodbenic na podlagi izkušenj pri uporabi tega protokola ugotovi, da so drugi ukrepi, ki spadajo v področje uporabe tega protokola, v interesu usklajene evropske prometne politike ter se lahko s pomočjo teh ukrepov zlasti odpravijo težave pri tranzitnem prometu, ta pogodbenica v zvezi s tem posreduje predloge drugi pogodbenici.

Člen 21

Izvajanje

1.  Sodelovanje med pogodbenicama se izvede v okviru posebnega pododbora, ki se ustanovi v skladu s členom 123 tega sporazuma.

2.  Ta pododbor zlasti:

SKUPNA IZJAVA

PROTOKOL 5

o državni pomoči za jeklarsko industrijo

PROTOKOL 6

o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tem protokolu:

Člen 2

Področje uporabe

1.  Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagata na način in pod pogoji, določenimi s tem protokolom, da zagotovita pravilno uporabo carinske zakonodaje, zlasti s preprečevanjem, preiskavo in bojem proti dejanjem, ki kršijo to zakonodajo.

2.  Pomoč v carinskih zadevah, predvidena s tem protokolom, se uporablja za kateri koli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ne posega v pravila o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah. Prav tako ne zajema informacij, pridobljenih pri izvrševanju pooblastil na zahtevo sodnega organa, razen če ta organ privoli v sporočanje takšnih informacij.

3.  Ta protokol ne ureja pomoči pri pobiranju carin, davkov ali denarnih kazni.

Člen 3

Pomoč po zaprosilu

1.  Po zaprosilu organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, ki mu lahko omogočijo, da zagotovi pravilno uporabo carinske zakonodaje, vključno z informacijami o opaženih ali načrtovanih dejanjih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila carinska zakonodaja.

2.  Po zaprosilu organa prosilca ga zaprošeni organ obvesti:

3.  Po zaprosilu organa prosilca zaprošeni organ v okviru svojih zakonskih ali drugih določb sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora nad:

Člen 4

Pomoč na lastno pobudo

Pogodbenici druga drugi na lastno pobudo in v skladu s svojimi zakonskimi ali drugimi določbami zagotavljata pomoč, če menita, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, zlasti z zagotavljanjem pridobljenih informacij, ki se nanašajo na:

Člen 5

Pošiljanje/uradno obveščanje

Na zahtevo organa prosilca sprejme zaprošeni organ v skladu z zakonskimi ali drugimi določbami, ki se zanj uporabljajo, vse potrebne ukrepe za:

ki jih izdaja organ prosilec in spadajo v obseg uporabe tega protokola, naslovniku, ki prebiva ali je ustanovljen na ozemlju zaprošenega organa.

Zaprosila za dostavo dokumentov ali uradno obveščanje o odločitvah se predložijo v pisni obliki v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za takšen organ sprejemljiv.

Člen 6

Oblika in vsebina zaprosil za pomoč

1.  V skladu s tem protokolom morajo biti zaprosila v pisni obliki. Spremljati jih morajo dokumenti, potrebni za obravnavo teh zaprosil. Kadar je nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejmejo ustna zaprosila, ki morajo biti takoj pisno potrjena.

2.  V skladu z odstavkom 1 morajo zaprosila vsebovati naslednje informacije:

3.  Zaprosila se morajo predložiti v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv. Ta zahteva se ne uporablja za dokumente, priložene zaprosilu iz odstavka 1.

4.  Če zaprosilo ne ustreza zgoraj navedenim uradnim zahtevam, se lahko zahteva njegov popravek ali dopolnitev; vendar pa se lahko medtem odredijo previdnostni ukrepi.

Člen 7

Obravnavanje zaprosil

1.  Da bi ugodil zaprosilu za pomoč, ravna zaprošeni organ v okviru svojih pristojnosti in razpoložljivih virov, kakor bi deloval v svojem imenu ali po zaprosilu drugih organov iste pogodbenice, in sicer tako, da priskrbi informacije, ki jih že ima, opravi ustrezne poizvedbe ali poskrbi za njihovo izvedbo. Ta določba se uporablja tudi za vse druge organe, na katere je zaprošeni organ naslovil zaprosilo v primeru, če ta ne more sam ukrepati.

2.  Zaprosila za pomoč se obravnavajo v skladu z zakonskimi ali drugimi določbami zaprošene pogodbenice.

3.  Pravilno pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko ob soglasju druge udeležene pogodbenice ter ob upoštevanju pogojev, ki jih slednja določi, v uradih zaprošenega organa ali drugega zadevnega organa v skladu z odstavkom 1 dobijo informacije glede dejavnosti, ki so ali bi lahko bile kršitve carinske zakonodaje, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola.

4.  Pravilno pooblaščeni uradniki pogodbenice so lahko ob soglasju druge udeležene pogodbenice ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, prisotni pri poizvedbah, ki se opravljajo na ozemlju slednje pogodbenice.

Člen 8

Oblika sporočanja informacij

1.  Zaprošeni organ pisno sporoči izide poizvedb organu prosilcu, skupaj z ustreznimi dokumenti, overjenimi kopijami dokumentov ali drugim.

2.  Te informacije so lahko v računalniško pripravljeni obliki.

3.  Izvirniki dokumentov se pošiljajo po zaprosilu le v primerih, kadar overjene kopije ne bi zadostovale. Takšni izvirniki se morajo čim prej vrniti.

Člen 9

Izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči

1.  Pomoč se lahko zavrne ali se jo pogojuje z izpolnjevanjem določenih pogojev ali zahtev v primerih, kadar pogodbenica meni, da bi pomoč iz tega protokola:

2.  Zaprošeni organ lahko zagotavljanje pomoči odloži z utemeljitvijo, da bi to posegalo v tekočo preiskavo, sodni pregon ali sodni postopek. V takšnem primeru se zaprošeni organ posvetuje z organom prosilcem, da ugotovita, ali je mogoče pomoč dodeliti pod takšnimi pogoji, kot jih lahko zahteva zaprošeni organ.

3.  Če organ prosilec zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel zagotoviti, če bi ga zanjo zaprosili, mora na to v svojem zaprosilu opozoriti. Zaprošeni organ se mora potem odločiti, kako bo na tako zaprosilo odgovoril.

4.  V primerih iz odstavkov 1 in 2 je odločitev zaprošenega organa in razloge zanjo treba nemudoma sporočiti organu prosilcu.

Člen 10

Izmenjava informacij in zaupnost

1.  Vsaka informacija, sporočena v kakršni koli obliki v skladu s tem protokolom, je zaupne ali omejene narave, glede na pravila, ki se uporabljajo v vsaki od držav pogodbenic. Zanjo velja obveznost varovanja uradne skrivnosti in mora biti varovana tako kot podobna informacija v skladu z ustrezno zakonodajo pogodbenice, ki jo je prejela, in v skladu z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.

2.  Osebni podatki se lahko izmenjujejo le pod pogojem, da je raven varstva takšnih podatkov, ki ga zagotavlja pogodbenica, ki jih lahko prejme, vsaj enaka tisti, ki se uporablja za takšen primer v pogodbenici, ki jih lahko priskrbi. V ta namen si pogodbenici izmenjata podatke o uporabljivih pravilih, vključno, kadar je to primerno, o predpisih, ki veljajo v državah članicah Skupnosti.

3.  Uporaba informacij, pridobljenih na podlagi tega protokola, v sodnih ali upravnih postopkih, sproženih zaradi dejanj, ki kršijo carinsko zakonodajo, se šteje za namen tega protokola. Zato lahko pogodbenici v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljata informacije in dokumente, ki sta jih pridobili v skladu z določbami tega protokola. O takšni uporabi se obvestijo pristojni organi, ki so priskrbeli takšne informacije ali omogočili dostop do takšnih dokumentov.

4.  Pridobljene informacije se uporabljajo samo za namene tega protokola. Če ena od pogodbenic želi uporabo takšnih informacij za druge namene, mora predhodno pridobiti pisno soglasje organa, ki je informacije priskrbel. Za takšno uporabo se uporabljajo kakršne koli omejitve, ki jih določi navedeni organ.

Člen 11

Izvedenci in priče

Uradnika zaprošenega organa se lahko pooblasti, da v okviru podeljenega pooblastila nastopa kot izvedenec ali priča v sodnih ali upravnih postopkih v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta protokol, ter predloži predmete, dokumente ali njihove overjene izvode, potrebne v postopkih. V zaprosilu za navzočnost je treba posebej navesti, pred katerim sodnim ali upravnim organom mora uradnik nastopiti in v katerih zadevah ter na podlagi katerega pravnega naslova ali kvalifikacije bo uradnik zaslišan.

Člen 12

Stroški pomoči

Pogodbenici se odpovesta vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih na podlagi tega protokola, razen, odvisno od primera, stroškov za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso zaposleni v javnih službah.

Člen 13

Izvajanje

1.  Izvajanje tega protokola se zaupa carinskim organom Srbije na eni strani ter pristojnim službam Evropske komisije in, po potrebi carinskim organom držav članic na drugi strani. Ti odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo, pri čemer upoštevajo pravila, ki veljajo zlasti na področju varstva podatkov. Pristojnim organom lahko priporočijo spremembe, za katere menijo, da so potrebne v tem protokolu.

2.  Pogodbenici se med seboj posvetujeta in naknadno obveščata o podrobnih pravilih za izvajanje, ki jih sprejmeta v skladu z določbami tega protokola.

Člen 14

Drugi sporazumi

1.  Ob upoštevanju pristojnosti Skupnosti in držav članic določbe tega protokola:

2.  Ne glede na določbe iz odstavka 1 imajo določbe tega protokola prednost pred določbami dvostranskih sporazumov o medsebojni pomoči, ki so bili ali bi lahko bili sklenjeni med posameznimi državami članicami in Srbijo, če določbe slednjega niso v skladu z določbami tega protokola.

3.  V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na uporabo tega protokola, se pogodbenici medsebojno posvetujeta z namenom rešiti zadevo v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 119 tega sporazuma.

PROTOKOL 7

Reševanje sporov

POGLAVJE I

Cilj in področje uporabe

Člen 1

Cilj

Cilj tega protokola je izogibanje sporom med pogodbenicama in njihovo reševanje tako, da se dosežejo obojestransko sprejemljive rešitve.

Člen 2

Področje uporabe

Določbe tega protokola se uporabljajo samo v zvezi s kakršnimi koli razlikami pri razlagi in uporabi naslednjih določb, tudi kadar ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica s sprejetjem ukrepa ali z opustitvijo ukrepanja krši svoje obveznosti v skladu s temi določbami:

POGLAVJE II

Postopki reševanja sporov

Oddelek I –

Arbitražni postopek

Člen 3

Sprožitev arbitražnega postopka

1.  Če pogodbenici nista uspeli rešiti spora, lahko pogodbenica pritožnica v skladu s členom 130 tega sporazuma pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru predloži pisno zahtevo za ustanovitev arbitražnega sveta.

2.  Pogodbenica pritožnica v svoji zahtevi navede predmet spora in, glede na okoliščine, sprejete ukrepe ali opustitev ukrepanja, s katerimi naj bi druga pogodbenica kršila določbe iz člena 2.

Člen 4

Sestava arbitražnega sveta

1.  Arbitražni svet sestavljajo trije razsodniki.

2.  V 10 dneh od dneva predložitve zahteve za ustanovitev arbitražnega sveta Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru se pogodbenici posvetujeta in sporazumeta o sestavi arbitražnega sveta.

3.  Če pogodbenici ne moreta doseči soglasja o njegovi sestavi v roku, ki ga določa odstavek 2, lahko katera koli pogodbenica zaprosi predsednika Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali njegovega pooblaščenca, da z žrebom izbere vse tri člane s seznama, narejenega na podlagi člena 15, eno od oseb, ki jih predlaga pogodbenica pritožnica, eno od oseb, ki jih predlaga pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ter eno od razsodnikov, ki ga pogodbenici izbereta za predsednika.

Če se pogodbenici sporazumeta o enem ali več članih arbitražnega sveta, se vsi preostali člani določijo po enakem postopku.

4.  Izbor razsodnikov, ki ga opravi predsednik Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali njegov pooblaščenec, poteka v prisotnosti predstavnikov obeh pogodbenic.

5.  Dan ustanovitve arbitražnega sveta je dan, na katerega je predsednik sveta obveščen o imenovanju treh razsodnikov, s katerim soglašata pogodbenici, ali, glede na okoliščine, dan njihovega izbora v skladu z odstavkom 3.

6.  Če pogodbenica meni, da razsodnik ne ustreza zahtevam kodeksa ravnanja iz člena 18, se pogodbenici posvetujeta in, če se o tem sporazumeta, zamenjata razsodnika ter izbereta njegovo zamenjavo v skladu z odstavkom 7. Če se pogodbenici ne strinjata o nujnosti zamenjave razsodnika, se zadeva prenese na predsednika arbitražnega sveta, ki sprejme končno odločitev.

Če pogodbenica meni, da predsednik arbitražnega sveta ne ustreza zahtevam kodeksa ravnanja iz člena 18, se zadeva prenese na enega od preostalih članov iz skupine razsodnikov, izbranih za predsednika, ki ga izžreba predsednik Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali njegov pooblaščenec v prisotnosti predstavnikov obeh pogodbenic, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.

7.  Če razsodnik ne more sodelovati v postopku, odstopi ali se ga zamenja v skladu odstavkom 6, se njegova zamenjava izbere v petih dneh po enakem postopku kot za izbor izvirnega razsodnika. Medtem ko poteka izbirni postopek, se postopki sveta začasno ustavijo.

Člen 5

Odločitev arbitražnega sveta

1.  Arbitražni svet o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in Stabilizacijsko-pridružitveni odbor v 90 dneh od dneva ustanovitve arbitražnega sveta. Če meni, da se tega ne da storiti v določenem roku, mora predsednik sveta pisno obvestiti pogodbenici in Stabilizacijsko-pridružitveni odbor ter navesti razlog za odlog. V nobenem primeru se odločitev ne sme objaviti več kot 120 dni od dneva ustanovitve sveta.

2.  V nujnih primerih, vključno s primeri, ko gre za pokvarljivo blago, si arbitražni svet prizadeva izdati svojo odločitev v 45 dneh od dneva ustanovitve sveta. V nobenem primeru to ne sme trajati več kot 100 dni od dneva ustanovitve sveta. Arbitražni svet lahko o tem, ali je primer nujen, predhodno odloči v 10 dneh po svoji ustanovitvi.

3.  Odločitev razloži ugotovitve v zvezi z dejstvi, uporabo ustreznih določb tega sporazuma in osnovnimi načeli, ki so v ozadju ugotovitev in sklepov, ki jih sprejme. Odločitev lahko vsebuje priporočila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev skladnosti z njo.

4.  Pogodbenica pritožnica lahko pritožbo umakne s pisnim obvestilom predsedniku arbitražnega sveta, pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru, kadar koli preden sta pogodbenici in Stabilizacijsko-pridružitveni odbor uradno obveščena o odločitvi. Takšen umik ne posega v pravico pogodbenice pritožnice, da kdaj pozneje vloži novo pritožbo v zvezi z isto zadevo.

5.  Arbitražni svet kadar koli na zahtevo obeh pogodbenic začasno ustavi svoje delovanje za obdobje, ki ne presega 12 mesecev. Če se obdobje 12 mesecev preseže, pooblastilo za ustanovitev arbitražnega sveta zastara brez poseganja v pravico pogodbenice pritožnice, da pozneje zahteva ustanovitev arbitražnega sveta v zvezi z isto zadevo.

Oddelek II

Izpolnitev odločitve

Člen 6

Izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, pogodbenici pa si morata prizadevati za soglasje o času, potrebnem za izpolnitev odločitve.

Člen 7

Razumno časovno obdobje za izpolnitev odločitve

1.  Najpozneje v 30 dneh po uradnem obvestilu pogodbenicama o odločitvi arbitražnega sveta mora pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, obvestiti pogodbenico pritožnico o časovnem obdobju, ki ga bo potrebovala za izpolnitev (v nadaljnjem besedilu „razumno časovno obdobje“). Obe pogodbenici si morata prizadevati za soglasje o razumnem časovnem obdobju.

2.  Če pride med pogodbenicama do spora o razumnem časovnem obdobju za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, lahko pogodbenica pritožnica zahteva, da Stabilizacijsko-pridružitveni odbor v 20 dneh od uradnega obvestila iz odstavka 1 ponovno skliče izvirni arbitražni svet, ki določi dolžino razumnega časovnega obdobja. Arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 20 dneh od predložitve zahteve.

3.  Če se izvirni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 4. Rok za sporočitev odločitve ostaja 20 dni od dneva ustanovitve arbitražnega sveta.

Člen 8

Ponovna preučitev kakršnih koli sprejetih ukrepov za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

1.  Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega časovnega obdobja uradno obvesti drugo pogodbenico in Stabilizacijsko-pridružitveni odbor o vseh morebitnih ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta.

2.  Če pride do spora med pogodbenicama zaradi neskladnosti priglašenega ukrepa iz odstavka 1 tega člena z določbami iz člena 2, lahko pogodbenica pritožnica zahteva, da izvirni arbitražni svet presodi o zadevi. V taki zahtevi se navede, zakaj ukrep ni skladen s Sporazumom. Ko je arbitražni svet ponovno sklican, mora svojo odločitev sporočiti v 45 dneh od dneva svoje ponovne ustanovitve.

3.  Če se izvirni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 4. Rok za sporočitev odločitve ostaja 45 dni od dneva ustanovitve arbitražnega sveta.

Člen 9

Začasni ukrepi v primeru neizpolnitve odločitve

1.  Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne sporoči vseh sprejetih ukrepov za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta pred potekom razumnega časovnega obdobja ali če arbitražni svet odloči, da ukrep, priglašen v skladu s členom 8(1), ni skladen z obveznostmi navedene pogodbenice iz tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice pritožnice predloži ponudbo za začasno nadomestilo.

2.  Če ne pride do sporazuma o nadomestilu v 30 dneh po preteku razumnega časovnega obdobja ali od odločitve arbitražnega sveta v skladu s členom 8, da ukrep za izpolnitev odločitve ni v skladu s Sporazumom, lahko pogodbenica pritožnica po obvestilu druge pogodbenice in Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora opusti uporabo ugodnosti, dodeljenih z določbami, navedenimi v členu 2 tega protokola, enakovrednih gospodarski škodi, povzročeni s kršitvijo. Pogodbenica pritožnica lahko opustitev izvede 10 dni po dnevu obvestila, razen če je pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, zahtevala arbitražo v skladu z odstavkom 3.

3.  Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da opustitev uporabe ugodnosti ni enakovredna gospodarski škodi, povzročeni s kršitvijo, lahko pred potekom desetdnevnega roka iz odstavka 2 od predsednika izvirnega arbitražnega sveta pisno zahteva, da se izvirni arbitražni svet ponovno sestane. Arbitražni svet svojo odločitev o ravni opustitve uporabe ugodnosti sporoči pogodbenicama in Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru v 30 dneh od dneva predložitve zahteve. Uporaba ugodnosti se ne opusti, dokler arbitražni svet ne sporoči svoje odločitve, vsaka opustitev pa mora biti v skladu z odločitvijo arbitražnega sveta.

4.  Opustitev uporabe ugodnosti je začasna in se uporablja samo, dokler se morebitni ukrepi, s katerimi se krši ta sporazum, ne prekličejo ali se spremenijo tako, da so v skladu s tem sporazumom, ali dokler se pogodbenici ne sporazumeta o rešitvi spora.

Člen 10

Ponovna preučitev kakršnih koli sprejetih ukrepov za izpolnitev odločitve po opustitvi uporabe ugodnosti

1.  Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, drugo pogodbenico in Stabilizacijsko-pridružitveni odbor obvesti o kakršnih koli sprejetih ukrepih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta in o svoji zahtevi, da pogodbenica pritožnica konča opustitev uporabe ugodnosti.

2.  Če se pogodbenici v 30 dneh od dneva predložitve obvestila ne sporazumeta o skladnosti priglašenega ukrepa s tem sporazumom, lahko pogodbenica pritožnica od predsednika izvirnega arbitražnega sveta pisno zahteva, da odloči o zadevi. Taka zahteva se hkrati priglasi drugi pogodbenici in Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru. Arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 45 dneh od predložitve zahteve. Če arbitražni svet odloči, da morebitni sprejeti ukrep za izpolnitev odločitve ni v skladu s tem sporazumom, določi, ali pogodbenica pritožnica lahko nadaljuje z opustitvijo uporabe ugodnosti na začetni ali drugačni ravni. Če arbitražni svet odloči, da je morebitni sprejeti ukrep za izpolnitev odločitve v skladu s tem sporazumom, se opustitev uporabe ugodnosti preneha.

3.  Če se izvirni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 4. Rok za sporočitev odločitve ostaja 45 dni od dneva ustanovitve arbitražnega sveta.

Oddelek III

Skupne določbe

Člen 11

Javna zaslišanja

Zaslišanja arbitražnega sveta so javna v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku iz člena 18, razen če se arbitražni svet na lastno pobudo ali na zahtevo pogodbenic odloči drugače.

Člen 12

Informacije in tehnični nasveti

Na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo lahko arbitražni svet v svojih postopkih pridobi informacije iz katerega koli vira, za katerega meni, da je primeren. Arbitražni svet ima prav tako pravico pridobiti mnenja strokovnjakov, kadar meni, da je to primerno. Kakršne koli na ta način pridobljene informacije je treba predložiti obema pogodbenicama in jima dovoliti, da izrazita pripombe. Zainteresirane strani so pooblaščene, da arbitražnemu svetu v skladu s pogoji, ki jih določa poslovnik iz člena 18, oddajo poročila sodnih izvedencev (amici curiae).

Člen 13

Načela razlage

Arbitražni sveti uporabljajo in razlagajo določbe tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu. Ne razlagajo pa pravnega reda Skupnosti. Dejstvo, da je neka določba po vsebini enaka določbi Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, ni odločilnega pomena pri razlagi te določbe.

Člen 14

Sklepi in odločitve arbitražnega sveta

1.  Vsi sklepi arbitražnega sveta, vključno s sprejemom odločitve, se sprejemajo z večino glasov.

2.  Vse odločitve arbitražnega sveta so za pogodbenici zavezujoči. O njih se obvestita pogodbenici in Stabilizacijsko-pridružitveni odbor, ki jih tudi objavi, razen če soglasno sklene, da tega ne bo storil.

POGLAVJE III

Splošne določbe

Člen 15

Seznam razsodnikov

1.  Stabilizacijsko-pridružitveni odbor najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola oblikuje seznam petnajstih oseb, ki so pripravljene opravljati vlogo razsodnikov in so zanjo primerne. Vsaka pogodbenica izbere pet oseb, ki bodo opravljale vlogo razsodnikov. Pogodbenici se sporazumeta tudi o petih osebah, ki bodo opravljale vlogo predsednikov arbitražnih svetov. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor bo zagotavljal, da je seznam vedno na tej ravni.

2.  Razsodniki morajo imeti strokovno znanje in izkušnje s področja prava, mednarodnega prava, prava Skupnosti in/ali mednarodne trgovine. So samostojni, delujejo v svoji individualni pristojnosti in niso povezani z nobeno organizacijo ali vlado ter od njih ne dobivajo navodil, in ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz člena 18.

Člen 16

Razmerje do obveznosti STO

Ob morebitnem pristopu Srbije k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) velja naslednje:

Člen 17

Roki

1.  Vsi roki, določeni v tem protokolu, se štejejo v koledarskih dneh od dneva po dejanju ali dejstvu, na katerega se nanašajo.

2.  Kakršen koli rok iz tega protokola se lahko podaljša z medsebojnim soglasjem pogodbenic.

3.  Tudi predsednik arbitražnega sveta lahko podaljša kakršen koli rok iz tega protokola na utemeljeno zahtevo ene od pogodbenic ali na lastno pobudo.

Člen 18

Poslovnik, kodeks ravnanja in spremembe tega protokola

1.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola pripravi poslovnik za vodenje postopkov arbitražnega sveta.

2.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola poslovniku doda kodeks ravnanja, s katerim zagotovi neodvisnost in nepristranskost razsodnikov.

3.  Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da bo spremenil ta protokol, razen člena 2.

SKLEPNA LISTINA

Priloga I (Člen 21) – Srbske tarifne koncesije za industrijske izdelke Skupnosti

Priloga II (Člen 26) – Opredelitev pojma proizvodi iz „mlade govedine“

Priloga III (Člen 27) – Srbske tarifne koncesije za kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti

Priloga IV (Člen 29) – Koncesije Skupnosti za ribiške proizvode Srbije

Priloga V (Člen 30) – Koncesije Srbije za ribiške proizvode Skupnosti

Priloga VI (Člen 52) – Ustanavljanje: finančne storitve

Priloga VII (Člen 75) – Pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine

ter naslednje protokole:

Protokol 1 (Člen 25) – Trgovina s predelanimi kmetijskimi proizvodi med Skupnostjo in Srbijo

Protokol 2 (Člen 28) – Vina in žgane pijače

Protokol 3 (Člen 44) – Opredelitev pojma „izdelki s poreklom“ in načini upravnega sodelovanja

Protokol 4 (Člen 61) – Kopenski promet

Protokol 5 (Člen 73) – Državna pomoč za jeklarsko industrijo

Protokol 6 (Člen 99) – Medsebojna upravna pomoč v carinskih zadevah

Protokol 7 (Člen 129) – Reševanje sporov

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti ter pooblaščenci Srbije so sprejeli besedila spodaj navedenih skupnih izjav, priloženih k tej sklepni listini:

Skupna izjava o členu 3

Skupna izjava o členu 32

Skupna izjava o členu 75

Pooblaščenci Srbije so se seznanili s spodaj navedeno izjavo, priloženo k tej sklepni listini:

Izjava Skupnosti in njenih držav članic

Съставено в Люксембург на двадесет и девети април две хиляди и осма година.

Hecho en Luxemburgo, el veintinueve de abril de dosmile ocho.

V Lucemburku dne dvacátého devátého dubna dva tisíce osm.

Udfærdiget i Lussemburgu den niogtyvende April to tusind og otte.

Geschehen zu Luxemburg am neunundzwanzigsten April zweitausendacht.

Kahe tuhande kaheksanda aasta aprillikuu kahekümne üheksandal päeval Luxembourgis.

'Εγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι εννέα Απριλίου δύο χιλιάδες οκτώ.

Done at Lussemburgu on the twenty-ninth day of April in the year two thousand and eight.

Fait à Lussemburgu, le vingt-neuf avril deux mille huit.

Fatto a Lussemburgo, addì ventinove aprile duemilaotto.

Luksemburgā, divtūkstoš astotā gada divdesmit devītajā aprīlī.

Priimta du tūkstančiai aštuntų metų balandžio dvidešimt devintą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kétezer-nyolcadik év április huszonkilencedik napján.

Magħmul fil-Lussemburgu, fid-disgħa u għoxrin jum ta’ April tas-sena elfejn u tmienja.

Gedaan te Luxemburg, de negenentwintigste April tweeduizend acht.

Sporządzono w Luksemburgu dnia dwudziestego dziewiątego kwietnia roku dwa tysiące ósmego.

Feito em Luxemburgo, em vinte e nove de Abril de dois mil e oito.

Întocmit la Luxemburg, la douăzeci și nouă aprilie două mii opt.

V Luxemburgu dňa dvadsiateho deviateho apríla dvetisícosem.

V Luxembourgu, dne devetindvajsetega aprila leta dva tisoč osem.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäyhdeksäntenä päivänä huhtikuuta vuonna kaksituhattakahdeksan.

Som skedde i Luxemburg den tjugonionde April tjugohundraåtta.

Сачињено у Луксембургу, двадесетдеветог априла двехиљадеосме.

Voor het Koninkrijk België

Pour le Royaume de Belgique

Für das Königreich Belgien

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Релублика България

Za Českou republiku

På Kongeriget Danmarks vegne

Für die Bundesrepublik Deutschland

Eesti Vabariigi nimel

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la République française

Per la Repubblica italiana

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

Latvijas Republikas vārdā

Lietuvos Respublikos vardu

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

A Magyar Köztársaság részéről

Gћal Malta

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Für die Republik Österreich

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Pela República Portuguesa

Pentru România

Za Republiko Slovenijo

Za Slovenskú republiku

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

För Konungariket Sverige

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

За Европейската общност

Por las Comunidades Europeas

Za Evropská společenství

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Euroopa ühenduste nimel

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Eiropas Kopienu vārdā

Europos Bendrijų vardu

Az Európai Közösségek részéről

Għall-Komunitajiet Ewropej

Voor de Europese Gemeenschappen

W imieniu Wspólnot Europejskich

Pelas Comunitatea Europeias

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvá

Za Evropske skupnosti

Euroopan yhteisöjen puolesta

På europeiska gemenskapernas vägnar

За Републику Србиjу

SKUPNE IZJAVE

Skupna izjava o členu 3

Pogodbenici tega stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, Evropski skupnosti in njune države članice na eni strani ter Republika Srbija na drugi strani, menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu „OMU“) in njegovih nosilcev državnim in nedržavnim akterjem ena najresnejših nevarnosti za mednarodni mir, stabilnost in varnost, kot je bilo potrjeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004). Neširjenje OMU je torej skupna skrb Evropskih skupnosti in njunih držav članic ter Srbije.

Boj proti širjenju OMU in njegovih nosilcev je tudi temeljni element za Evropsko unijo, ko se odloča o podpisu sporazuma s tretjo državo. Zato je Svet 17. novembra 2003 sklenil, da je treba v nove sporazume s tretjimi državami vključiti klavzulo o neširjenju, in sprejel besedilo standardne klavzule (glej dokument Sveta št. 14997/03). Takšna klavzula je bila do sedaj vključena v sporazume Evropske unije s skoraj sto državami.

Evropska unija in Republika Srbija kot odgovorni članici mednarodne skupnosti ponovno potrjujeta svojo polno zavezanost načelu neširjenja OMU in njegovih nosilcev ter polnemu izvajanju svojih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, ki ju zavezujejo.

V tem duhu in v skladu z zgoraj omenjeno politiko EU ter zavezanostjo Srbije k načelom neširjenja OMU in njegovih nosilcev sta se pogodbenici dogovorili o vključitvi standardne klavzule o OMU, kakor jo je določil Svet Evropske unije, v člen 3 tega sporazuma.

Skupna izjava o členu 32

Cilj ukrepov, opredeljenih v členu 32 je spremljanje trgovine s proizvodi z visoko vsebnostjo sladkorja, ki bi se lahko uporabljali za nadaljnjo predelavo in preprečevanje morebitnega izkrivljanja strukture trgovanja s sladkorjem in proizvodi, katerih osnovne značilnosti se ne razlikujejo veliko od značilnosti sladkorja.

Navedeni člen je treba razlagati na način, ki ne povzroča motenj v trgovanju s proizvodi, namenjenimi za končno porabo, ali pa so te motnje na najnižji možni ravni.

Skupna izjava o členu 75

Pogodbenici se strinjata, da za namen tega sporazuma intelektualna in industrijska lastnina vključuje predvsem avtorske pravice, vključno z avtorstvom računalniških programov, in sorodne pravice, pravice, ki se nanašajo na zbirke podatkov, patente, vključno s certifikati o dopolnilni zaščiti, industrijske vzorce in modele, blagovne znamke in storitvene znamke, topografijo integriranih vezij, geografske označbe, vključno z oznakami porekla, in žlahtniteljske pravice.

Varstvo pravic poslovne lastnine vključuje predvsem varstvo pred nelojalno konkurenco v skladu s členom 10bis Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in varstvu nerazkritih podatkov, kakor je navedeno v členu 39 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS).

Pogodbenici se tudi strinjata, da raven varstva, navedena v členu 75(3) tega sporazuma, vključuje razpoložljive ukrepe, postopke in pravna sredstva, določena v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ( 18 ).

Izjava Skupnosti in njenih držav članic

Ob upoštevanju dejstva, da Skupnost državam, ki sodelujejo ali so povezane s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom EU, vključno s Srbijo, na podlagi Uredbe (ES) št. 2007/2000 odobri izjemne trgovinske ukrepe, Skupnost in njene države članice izjavljajo:

---

( 1 ) UL L 334, 19.12.2007, str. 137.

( 2 ) UL L 334, 19.12.2007, str. 46.

( 3 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 (UL L 256, 7.9.1987, str. 1) s spremembami.

( 4 ) Uradni list Srbije 62/2005 in 61/2007.

( 5 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 952/2007 (UL L 210, 20.12.2007, str. 26).

( 6 ) Večstranski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (UL L 285, 16.10.2006, str. 3).

( 7 ) Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki, Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, Evropsko sodelovanje na področju akreditacij, Evropsko sodelovanje na področju zakonskega meroslovja, Evropska organizacija za meroslovje.

( 8 ) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

( 9 ) UL L 194, 31.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1300/2007 (UL L 289, 7.11.2007, str. 8).

( 10 ) UL L 160, 12.6.1989, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005.

( 11 ) UL L 105, 25.4.1990, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2140/98 (UL L 270, 7.10.1998, str. 9).

( 12 ) UL L 149, 14.6.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005.

( 13 ) UL L 128, 10.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

( 14 ) UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

( 15 ) UL L 278, 18.10.2013, str. 16.

( 16 ) Direktiva 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o homologaciji težkih vozil glede na njihove emisije (Euro IV in V) (UL L 275, 20.10.2005, str. 1). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 715/2007 (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).

( 17 ) Te mejne vrednosti bodo posodobljene, kakor je predvideno z ustreznimi direktivami in v skladu z njihovimi morebitnimi spremembami.

( 18 ) UL L 157, 30.4.2004, str. 45. Popravljena različica v UL L 195, 2.6.2004, str. 16.

( 19 ) UL L 240, 23.9.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 530/2007 (UL L 125, 15.5.2007, str. 1).