This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02010R0066-20171114
Regulation (EC) No 66/2010 of the European Parliament and of the Council of 25 November 2009 on the EU Ecolabel (Text with EEA relevance)
Consolidated text: Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (Besedilo velja za EGP)
Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (Besedilo velja za EGP)
02010R0066 — SL — 14.11.2017 — 002.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (ES) št. 66/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 027 30.1.2010, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
L 219 |
26 |
15.8.2013 |
||
L 275 |
9 |
25.10.2017 |
UREDBA (ES) št. 66/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 25. novembra 2009
o znaku EU za okolje
(Besedilo velja za EGP)
Člen 1
Vsebina
Ta uredba določa pravila za uvedbo in uporabo prostovoljnega sistema za podeljevanje znaka EU za okolje.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za vsako blago ali storitve, ki so namenjeni za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Skupnosti bodisi za plačilo bodisi brezplačno (v nadaljnjem besedilu: proizvodi).
2. Ta uredba se ne uporablja za zdravila za uporabo v humani medicini, kakor so opredeljena v Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini ( 1 ), ali za uporabo v veterinarski medicini, kakor so opredeljena z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini ( 2 ), kot tudi ne za kakršne koli medicinske pripomočke.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) „skupina proizvodov“ pomeni proizvode, ki so si podobni glede namena in uporabe ali imajo podobne lastnosti delovanja in jih potrošniki podobno razumejo;
(2) „izvajalec“ pomeni vsakega pridelovalca, proizvajalca, uvoznika, ponudnika storitev, trgovca na debelo ali drobno;
(3) „vpliv na okolje“ pomeni kakršno koli spremembo v okolju, ki jo v celoti ali delno povzroči proizvod v svojem življenjskem krogu;
(4) „okoljska uspešnost“ pomeni rezultat proizvajalčevega upravljanja tistih značilnosti proizvodov, ki povzročajo vpliv na okolje;
(5) „preverjanje“ pomeni postopek za potrjevanje ali proizvod izpolnjuje posebna merila za podelitev znaka EU za okolje.
Člen 4
Pristojni organi
1. Vsaka država članica med vladnimi ministrstvi ali izven njih določi organ ali organe, pristojne za izvajanje nalog, predvidenih v tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ ali pristojni organi), in zagotovi, da so ti organi operativni. Kadar je imenovan več kot en pristojni organ, države članice določijo pooblastila posameznih organov in zahteve za usklajevanje, ki veljajo zanje.
2. Sestava pristojnih organov je taka, da zagotavlja njihovo neodvisnost in nevtralnost, njihovi poslovniki pa so taki, da zagotavljajo preglednost pri izvajanju njihovih dejavnosti ter vključevanje vseh zainteresiranih strani.
3. Države članice zagotovijo, da pristojni organi izpolnjujejo zahteve iz Priloge V.
4. Pristojni organi zagotovijo, da stran, neodvisna od izvajalca, ki se preverja, dosledno, nepristransko in zanesljivo opravi postopek preverjanja na podlagi mednarodnih, evropskih ali nacionalnih standardov in postopkov za organe, ki izvajajo sisteme potrjevanja proizvodov.
Člen 5
Odbor Evropske unije za znak za okolje
1. Komisija ustanovi Odbor Evropske unije za znak za okolje (EUEB), ki ga sestavljajo predstavniki pristojnih organov vseh držav članic, kakor je navedeno v členu 4, in drugih zainteresiranih strani. EUEB izvoli svojega predsednika v skladu s svojim poslovnikom. Sodeluje pri oblikovanju in pregledu meril za podeljevanje znaka EU za okolje ter pri vseh pregledih izvajanja sistema za podeljevanje znaka EU za okolje. Poleg tega Komisiji zagotavlja nasvete in pomoč na teh področjih ter zlasti izdaja priporočila o minimalnih zahtevah za okoljsko uspešnost.
2. Komisija zagotovi, da EUEB pri svojem delovanju pri vsaki skupini proizvodov upošteva uravnoteženo sodelovanje vseh ustreznih zainteresiranih strani, kot so pristojni organi, pridelovalci, proizvajalci, uvozniki, ponudniki storitev, trgovci na debelo in trgovci na drobno, zlasti MSP, okoljevarstvene skupine in potrošniške organizacije.
Člen 6
Splošne zahteve za merila za podeljevanje znaka EU za okolje
1. Merila za podeljevanje znaka EU za okolje temeljijo na okoljski uspešnosti proizvodov ob upoštevanju zadnjih strateških ciljev Skupnosti na področju okolja.
2. Merila za podeljevanje znaka EU za okolje določajo okoljske zahteve, ki jih mora proizvod izpolnjevati, da bi lahko nosil znak EU za okolje.
3. Merila za znak EU za okolje se določijo na znanstveni podlagi, ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga proizvodov. Pri določanju teh meril se upošteva naslednje:
(a) najpomembnejše vplive na okolje, zlasti vpliv na podnebne spremembe, vpliv na naravo in biotsko raznolikost, porabo energije in virov, nastajanje odpadkov, emisije v vse prvine okolja, onesnaževanje prek fizikalnih dejavnikov ter uporabo in izpust nevarnih snovi;
(b) nadomestitev nevarnih snovi z varnejšimi snovmi kot takimi ali z uporabo alternativnih materialov ali zasnov proizvoda, če je to tehnično izvedljivo;
(c) možnost zmanjšanja vpliva proizvodov na okolje zaradi trajnosti in ponovne uporabnosti;
(d) neto okoljsko bilanco koristi in bremena za okolje, skupaj z vidiki zdravja in varnosti, v različnih življenjskih fazah obravnavanih proizvodov;
(e) po potrebi družbene in etične vidike, npr. s sklicevanjem na mednarodne konvencije in sporazume, kot so ustrezni standardi in kodeksi ravnanja Mednarodne organizacije dela;
(f) merila, določena za druge znake za okolje, zlasti nacionalno ali regionalno uradno priznani standardi EN ISO 14024 I. vrste znaka za okolje, kadar ti obstajajo za navedeno skupino proizvodov, da bi tako okrepili sinergije;
(g) načelo zmanjšanja števila poskusov na živalih v največji možni meri.
4. Navedena merila za znak EU za okolje vključujejo zahteve, namenjene za zagotovitev ustreznega delovanja proizvodov z znakom EU za okolje v skladu z njihovo predvideno uporabo.
5. Komisija pred oblikovanjem meril za znak EU za okolje za hrano in krmo, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtev živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane ( 3 ), opravi študijo, in sicer najpozneje do 31. decembra 2011, o izvedljivosti določanja ustreznih meril za okoljsko uspešnost proizvodov v njihovem celotnem življenjskem krogu, vključno s proizvodi ribištva in ribogojstva. Študija bi morala posebno pozornost nameniti vplivu meril za znak EU za okolje na hrano in krmo ter nepredelane kmetijske proizvode v okviru Uredbe (ES) št. 834/2007. Študija bi morala upoštevati možnost, da bi se znak EU za okolje podeljeval le proizvodom, potrjenim kot ekološki, da bi se s tem izognili zmedi med potrošniki.
Komisija ob upoštevanju rezultatov študije in mnenja EUEB ter v skladu z regulativnim postopkom iz člena 16(2) odloči, za katero skupino hrane in krme, če sploh katero, je razvoj meril za znak EU za okolje izvedljiv.
6. Znaka EU za okolje ni mogoče podeliti proizvodom, ki vsebujejo snovi ali pripravke/zmesi, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi ( 4 ) razvrščene med strupene, nevarne za okolje, rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, ali proizvodom, ki vsebujejo snovi iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ( 5 ).
7. Komisija lahko sprejme ukrepe, s katerimi odobri odstopanje od odstavka 6 za določene kategorije proizvodov, ki vsebujejo snovi iz odstavka 6, le če njihova nadomestitev kot takih ali z uporabo alternativnih materialov ali zasnove proizvoda ni tehnično izvedljiva, ali za proizvode, ki imajo bistveno večjo splošno okoljsko uspešnost v primerjavi z drugimi proizvodi iste kategorije. Snovem, ki ustrezajo merilom iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 in so bile opredeljene v skladu s postopkom iz člena 59(1) navedene uredbe ter so prisotne v zmeseh, v izdelku ali v homogenem delu kompleksnega izdelka v koncentraciji, višji od 0,1 % (mase na maso), se odstopanje ne odobri. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 16(2).
Člen 7
Oblikovanje in pregled meril za znak EU za okolje
1. Komisija po posvetovanju z EUEB, države članice, pristojni organi in druge zainteresirane strani lahko sprožijo in vodijo postopek za oblikovanje ali pregled meril za znak EU za okolje. Kadar so navedene druge zainteresirane strani odgovorne za vodenje oblikovanja meril, morajo za to pokazati strokovno znanje na področju proizvoda, pa tudi zmožnost nepristransko voditi postopek v skladu s cilji te uredbe. V tem smislu bodo imeli prednost konzorciji, sestavljeni iz več kot ene zainteresirane skupine.
Stran, ki sproži in vodi postopek za oblikovanje ali pregled meril za podeljevanje znaka EU za okolje, v skladu s postopkom, določenim v delu A Priloge I, sestavi naslednje dokumente:
(a) predhodno poročilo;
(b) predlog osnutka meril;
(c) tehnično poročilo v podporo predlogu osnutka meril;
(d) končno poročilo;
(e) priročnik za možne uporabnike znaka EU za okolje in pristojne organe;
(f) priročnik za organe za oddajo javnih naročil.
Dokumentacija se predloži Komisiji in EUEB.
2. Kadar so bila v okviru drugega sistema za podeljevanje znaka za okolje, ki ustreza zahtevam standarda EN ISO 14024 I. vrste znaka za okolje, že oblikovana merila za skupino proizvodov, za katero niso bila določena nikakršna merila za podeljevanje znaka EU za okolje, lahko katera koli država članica, ki priznava drugi sistem za podeljevanje znaka za okolje, po posvetovanju s Komisijo in EUEB predlaga, da se navedena merila oblikujejo v okviru sistema za podeljevanje znaka EU za okolje.
V takih primerih se lahko uporabi skrajšani postopek za oblikovanje meril iz dela B Priloge I, če so bila predlagana merila oblikovana v skladu z delom A Priloge I. Skrajšani postopek za oblikovanje meril vodi Komisija ali država članica, ki ga je v skladu s prvim pododstavkom predlagala.
3. Če je potreben nebistven pregled meril, se lahko uporabi skrajšani postopek pregleda iz dela C Priloge I.
4. EUEB in Komisija se do 19. februar 2011 dogovorita o delovnem načrtu, ki zajema strategijo in nepopoln seznam skupin proizvodov. Ta načrt bo upošteval druge ukrepe Skupnosti (npr. zelena javna naročila) in bo lahko posodobljen na podlagi najnovejših strateških ciljev Skupnosti na področju okolja. Ta načrt se redno posodablja.
Člen 8
Določitev meril za podeljevanje znaka EU za okolje
1. Osnutek meril za podeljevanje znaka EU za okolje se oblikuje v skladu s postopkom iz Priloge I in ob upoštevanju delovnega načrta.
2. Komisija najpozneje devet mesecev po posvetovanju z EUEB sprejme ukrepe za določitev posebnih meril za podeljevanje znaka EU za okolje za vsako skupino proizvodov. Ti ukrepi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.
V svojem končnem predlogu Komisija upošteva pripombe EUEB ter jasno izpostavi, dokumentira in utemelji razloge za kakršno koli spremembo končnega predloga v primerjavi s predlogom osnutka meril po posvetovanju z EUEB.
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 16(2).
3. V ukrepih iz odstavka 2 Komisija:
(a) določi zahteve za ocenjevanje skladnosti posebnih proizvodov z merili za podeljevanje znaka EU za okolje (v nadaljnjem besedilu: zahteve za ocenjevanje);
(b) določi, za vsako skupino proizvodov, tri ključne okoljske značilnosti, ki so lahko prikazane na neobvezni oznaki z besedilom, kakor je opisano v Prilogi II;
(c) za vsako skupino proizvodov določi ustrezno obdobje veljavnosti meril in zahtev za ocenjevanje;
(d) določi dovoljeno stopnjo spremenljivosti proizvoda v obdobju veljavnosti iz točke (c).
(4) Pri oblikovanju meril za podeljevanje znaka EU za okolje je treba paziti, da se ne uvedejo ukrepi, katerih izvajanje lahko MSP nalaga nesorazmerna administrativna in gospodarska bremena.
Člen 9
Podelitev znaka EU za okolje ter pogoji njegove uporabe
1. Vsak izvajalec, ki želi uporabljati znak EU za okolje, predloži vlogo pristojnim organom iz člena 4 v skladu z naslednjimi pravili:
(a) če proizvod izvira iz ene države članice, se vloga predloži pristojnemu organu te države članice;
(b) če proizvod v enaki obliki izvira iz več držav članic, se vloga lahko predloži pristojnemu organu v eni od teh držav članic;
(c) če proizvod izvira zunaj Skupnosti, se vloga predloži pristojnemu organu tiste države članice, v kateri je bil ali bo dan v promet.
2. Znak EU za okolje ima obliko, prikazano v Prilogi II.
Znak EU za okolje se lahko uporablja le v povezavi s proizvodi, ki so v skladu z merili za podeljevanje znaka EU za okolje, ki se uporabljajo za zadevne proizvode in za katere je bil znak EU za okolje podeljen.
3. V vlogah so navedeni popolni kontaktni podatki izvajalca in zadevna skupina proizvodov, vsebujejo pa tudi popoln opis proizvoda in vse druge informacije, ki jih zahteva pristojni organ.
Vloge vključujejo vso pomembno dokumentacijo, kot je opredeljena v ustreznem ukrepu Komisije o določitvi meril za podeljevanje znaka EU za okolje za zadevno skupino proizvodov.
4. Pristojni organ, pri katerem je bila predložena vloga, zaračuna pristojbine v skladu s Prilogo III. Znak EU za okolje se lahko uporablja pod pogojem, da so pristojbine pravočasno plačane.
5. Zadevni pristojni organ v dveh mesecih po prejemu vloge preveri, ali je dokumentacija popolna, in obvesti izvajalca. Pristojni organ lahko zavrne vlogo, če izvajalec v šestih mesecih po prejemu tega obvestila dokumentacije ne dopolni.
Če je dokumentacija popolna in je pristojni organ preveril, da proizvod izpolnjuje merila za podeljevanje znaka EU za okolje in zahteve za ocenjevanje, objavljene v skladu s členom 8, pristojni organ proizvodu dodeli številko registracije.
Izvajalci nosijo stroške preverjanja in ocenjevanja skladnosti z merili za podeljevanje znaka EU za okolje. Če je potrebno preverjanje na kraju samem izven države članice, v kateri ima pristojni organ sedež, potne stroške in stroške bivanja krijejo izvajalci.
6. Kadar morajo skladno z merili za podeljevanje znaka EU za okolje proizvodni obrati izpolnjevati določene zahteve, se morajo te zahteve izpolniti v vseh obratih, v katerih se proizvod, ki nosi znak EU za okolje, proizvaja. Pristojni organ po potrebi opravi preverjanje na kraju samem ali za to imenuje pooblaščenega zastopnika.
7. Pristojni organi prednostno priznajo poskuse, akreditirane v skladu s standardom ISO 17025, in preverjanja, ki jih opravijo organi, akreditirani v skladu s standardom EN 45011 ali enakovrednim mednarodnim standardom. Pristojni organi sodelujejo, da bi zagotovili učinkovito in dosledno izvajanje postopkov ocenjevanja in preverjanja, zlasti v delovni skupini iz člena 13.
8. Pristojni organ lahko z vsakim izvajalcem sklene pogodbo, ki vsebuje pogoje uporabe znaka EU za okolje (vključno z določbami za dovoljenje in preklic znaka EU za okolje, zlasti po pregledu meril). V ta namen se uporabi tipska pogodba v skladu s predlogom iz Priloge IV.
9. Izvajalec sme po sklenitvi pogodbe na proizvod namestiti znak EU za okolje. V tem primeru proizvod, ki nosi znak EU za okolje, opremi tudi s številko registracije.
10. Pristojni organ, ki je proizvodu podelil znak EU za okolje, o tem obvesti Komisijo. Komisija vzpostavi skupni register in ga redno dopolnjuje. Ta register je javno dostopen na spletni strani znaka EU za okolje.
11. Znak EU za okolje se lahko uporablja na proizvodih, za katere je bil znak EU za okolje podeljen, in na promocijskem materialu, ki je povezan s temi proizvodi.
12. Podeljevanje znaka EU za okolje ne posega v okoljske ali druge zakonske predpise Skupnosti ali nacionalni pravni red, ki velja za različne življenjske faze proizvoda.
13. Pravica do uporabe znaka EU za okolje ne vključuje uporabe znaka EU za okolje kot sestavnega dela blagovne znamke.
Člen 10
Nadzor trga in uporabe znaka EU za okolje
1. Prepovedano je vsako lažno ali zavajajoče oglaševanje ali uporaba katere koli oznake ali logotipa, ki povzroča zamenjavo z znakom EU za okolje.
2. Kar zadeva proizvode, ki jim je bil podeljen znak EU za okolje, pristojni organ redno opravlja preverjanja, ali proizvod ustreza merilom za podeljevanje znaka EU za okolje in zahtevam za ocenjevanje iz člena 8. Pristojni organ takšna preverjanja po potrebi opravlja tudi na podlagi pritožbe. Ta preverjanja se lahko opravljajo v obliki naključnih pregledov na kraju samem.
Pristojni organ, ki je proizvodu podelil znak EU za okolje, obvesti uporabnika znaka EU za okolje o vseh pritožbah v zvezi s proizvodom, ki nosi znak EU za okolje, in lahko uporabnika zaprosi, da na te pritožbe odgovori. Pristojni organ se lahko odloči, da uporabniku ne razkrije identitete pritožnika.
3. Uporabnik znaka EU za okolje pristojnemu organu, ki je proizvodu podelil znak EU za okolje, omogoči opravljanje vseh potrebnih preiskav za spremljanje njegove stalne skladnosti z merili za skupino proizvodov in členom 9.
4. Uporabnik znaka EU za okolje na zahtevo pristojnega organa, ki je proizvodu podelil znak EU za okolje, omogoči dostop do prostorov, v katerih se zadevni proizvod proizvaja.
Pristojni organ lahko dostop zahteva ob katerem koli razumnem času in brez vnaprejšnjega obvestila.
5. Kadar kateri koli pristojni organ, potem ko je uporabniku znaka EU za okolje omogočil, da predloži svoje pripombe, ugotovi, da proizvod, ki nosi znak EU za okolje, ne izpolnjuje ustreznih meril za skupino proizvodov ali da se znak EU za okolje ne uporablja v skladu s členom 9, prepove uporabo znaka EU za okolje na tem proizvodu ali, če je znak EU za okolje podelil drug pristojni organ, obvesti ta pristojni organ. Uporabnik znaka EU za okolje ni upravičen do povračila pristojbin iz člena 9(4) niti deloma niti v celoti.
Pristojni organ o navedeni prepovedi nemudoma obvesti vse druge pristojne organe in Komisijo.
6. Pristojni organ, ki je proizvodu podelil znak EU za okolje, ne razkrije ali za nikakršen namen, ki ni povezan s podeljevanjem uporabe znaka EU za okolje, ne uporabi informacij, do katerih je pridobil dostop med ocenjevanjem skladnosti uporabnika znaka EU za okolje s pravili uporabe znaka EU za okolje iz člena 9.
Pristojni organ sprejme vse primerne ukrepe, da dokumente, ki so mu bili predloženi, zaščiti pred poneverbo in nezakonito prisvojitvijo.
Člen 11
Sistemi za podeljevanje znaka za okolje v državah članicah
1. Če so bila merila za podeljevanje znaka EU za okolje objavljena, lahko drugi nacionalno ali regionalno uradno priznani sistemi za podeljevanje znaka za okolje EN ISO 14024 I. vrste, ki v času objave ne pokrivajo navedene skupine proizvodov, za navedeno skupino proizvodov veljajo le, če so merila, oblikovana v okviru navedenih sistemov, najmanj tako stroga kot merila za podeljevanje znaka EU za okolje.
2. Merila za podeljevanje znaka EU za okolje zaradi usklajevanja meril evropskega sistema podeljevanja znaka EU za okolje (EN ISO 14024 I. vrste) upoštevajo tudi veljavna merila, oblikovana v uradno priznanih sistemih podeljevanja znaka za okolje v državah članicah.
Člen 12
Spodbujanje znaka EU za okolje
1. Države članice in Komisija se v sodelovanju z EUEB dogovorijo o posebnem akcijskem načrtu za spodbujanje uporabe znaka EU za okolje z:
(a) ukrepi ozaveščanja ter informativnimi in javnimi izobraževalnimi kampanjami za potrošnike, proizvajalce, trgovce na debelo, ponudnike storitev, javne naročnike, trgovce, trgovce na drobno ter širšo javnost,
(b) spodbujanjem sprejetja sistema, zlasti za MSP,
in s tem podpiranjem razvoja sistema.
2. Znak EU za okolje se lahko spodbuja prek spletne strani znaka EU za okolje, kjer so v vseh jezikih Skupnosti na voljo osnovne informacije in informativno gradivo o znaku EU za okolje ter informacije o prodajnih mestih proizvodov, ki nosijo znak EU za okolje.
3. Države članice spodbujajo uporabo Priročnika za uporabo za organe za oddajo javnih naročil, kakor je določen v točki 5 dela A Priloge I. Za ta namen države članice preučijo možnost oblikovanja ciljev za nakup proizvodov, ki ustrezajo merilom iz tega priročnika.
Člen 13
Izmenjava informacij in izkušenj
1. Zaradi pospeševanja doslednega izvajanja te uredbe pristojni organi redno izmenjujejo informacije in izkušnje, zlasti o uporabi členov 9 in 10.
2. Komisija v ta namen ustanovi delovno skupino pristojnih organov. Delovna skupina se sestane najmanj dvakrat letno. Potne stroške krije Komisija. Delovna skupina izvoli svojega predsednika in sprejme svoj poslovnik.
Člen 14
Poročilo
Komisija do 19. februar 2015 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju sistema za podeljevanje znaka EU za okolje. V poročilu so navedeni tudi elementi za možen pregled sistema.
Člen 15
Sprememba prilog
Komisija lahko spremeni priloge, tudi največji znesek pristojbin iz Priloge III, ob upoštevanju dejstva, da morajo pristojbine kriti stroške upravljanja sistema.
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 16(2).
Člen 16
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 17
Kazni
Države članice predpišejo kazni, ki se uporabljajo v primeru kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah nemudoma uradno obvestijo Komisijo in ji nemudoma sporočijo vse poznejše spremembe, ki vplivajo na te določbe.
Člen 18
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 1980/2000 se razveljavi.
Člen 19
Prehodne določbe
Uredba (ES) št. 1980/2000 se še naprej uporablja za pogodbe, sklenjene na podlagi člena 9 navedene uredbe, in sicer do datuma prenehanja veljavnosti, določenega v navedenih pogodbah, razen za določbe o pristojbinah.
Člen 9(4) in Priloga III k tej uredbi se uporabljata za take pogodbe.
Člen 20
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
POSTOPEK OBLIKOVANJA IN PREGLEDA MERIL ZA PODELJEVANJE ZNAKA EU ZA OKOLJE
A. Standardni postopek
Naslednji dokumenti se morajo sestaviti:
1. Predhodno poročilo
Predhodno poročilo mora vsebovati naslednje elemente:
— količinsko navedbo možnih koristi za okolje, povezanih s skupino proizvodov, ob upoštevanju koristi podobnih evropskih in nacionalnih ali regionalnih sistemov za podeljevanje znaka za okolje EN ISO 14024 I. vrste;
— utemeljitev izbire in področja uporabe skupine proizvodov;
— upoštevanje vseh možnih trgovinskih vprašanj;
— analizo drugih meril za podeljevanje znakov za okolje;
— veljavno zakonodajo in sedanje zakonodajne pobude, povezane s sektorjem skupine proizvodov;
— analizo možnosti nadomestitve nevarnih snovi z varnejšimi, kot takih ali z uporabo alternativnih materialov ali zasnov proizvoda, kadar koli je to tehnično izvedljivo, zlasti kar zadeva snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006;
— podatke o trgu znotraj Skupnosti za sektor, vključno z obsegom in prometom;
— sedanje in prihodnje možnosti prodora proizvodov z znakom EU za okolje na trg;
— obseg in splošen pomen vplivov na okolje, povezanih s skupino proizvodov, na podlagi novih ali obstoječih analiz življenjskega kroga. Uporabijo se lahko tudi drugi znanstveni dokazi. Podrobno se poroča o ključnih in spornih vprašanjih ter ta vprašanja se ocenijo;
— vire zbranih in za izdajo poročila uporabljenih podatkov in informacij.
Predhodno poročilo je na voljo na spletni strani Komisije, namenjeni znaku EU za okolje, kjer je med oblikovanjem meril mogoče podati pripombe ali poročilo uporabiti kot vir.
Pri oblikovanju meril za skupine prehrambenih in krmnih proizvodov, mora predhodno poročilo, sklicujoč se na opravljeno študijo v skladu s členom 6(5), pokazati:
— da se z razvijanjem meril za znak EU za okolje za določen proizvod dejansko doda okoljska vrednost;
— da je pri znaku EU za okolje bil upoštevan celoten življenjski krog proizvoda; in
— da uporaba znaka EU za okolje na določenem proizvodu ne bo povzročala zmede pri primerjanju z drugimi oznakami na hrani.
2. Predlog osnutka meril in z njim povezano tehnično poročilo
Po objavi predhodnega poročila se oblikujeta predlog osnutka meril in tehnično poročilo v podporo predlogu.
Osnutek meril izpolnjuje naslednje zahteve:
— merila temeljijo na najboljših proizvodih, ki so na voljo na trgu Skupnosti, v smislu okoljske uspešnosti ves čas njihovega življenjskega kroga in v času njihovega sprejemanja ustrezajo približno 10–20 % najboljših proizvodov, ki so na voljo na trgu Skupnosti v smislu okoljske uspešnosti.
— Zaradi potrebne izvedljivosti se natančni odstotki določijo za vsak primer posebej in v vsakem primeru s ciljem, da se spodbujajo okolju najprijaznejši proizvodi in se potrošnikom zagotovi zadostna izbira;
— merila upoštevajo neto okoljsko bilanco koristi in bremen za okolje, vključno zdravstvenimi in varnostnimi vidiki; po potrebi se upoštevajo družbeni in etični vidiki, npr. s sklicevanjem na mednarodne konvencije in sporazume, kot so ustrezni standardi in kodeksi ravnanja Mednarodne organizacije dela.
— merila temeljijo na najpomembnejših vplivih proizvoda na okolje in so, kolikor je razumno mogoče, izražena s ključnimi tehničnimi kazalniki okoljske uspešnosti ter so primerna za ocenjevanje v skladu s predpisi te uredbe;
— merila temeljijo na zanesljivih podatkih in informacijah, ki so, kolikor je to mogoče, reprezentativni za celoten trg Skupnosti;
— merila temeljijo na podatkih o življenjskem krogu in kvantitativnih vplivih na okolje, kjer je primerno v skladu z evropskimi referenčnimi sistemi podatkov o življenjskem krogu (ELCD);
— v merilih so upoštevana mnenja vseh zainteresiranih strani, ki sodelujejo v posvetovalnem postopku;
— merila pri obravnavi opredelitev pojmov, preskusnih metod ter tehnične in upravne dokumentacije zagotavljajo uskladitev z veljavno zakonodajo, ki velja za skupino proizvodov;
— v merilih so upoštevani ustrezne politike Skupnosti in delo, opravljeno na področju drugih sorodnih skupin proizvodov.
Predlog osnutka meril je sestavljen tako, da je lahko dostopen vsem, ki merila želijo uporabljati. V osnutku je vsako merilo utemeljeno, pojasnjene pa so tudi koristi za okolje, povezane z vsakim merilom. Osnutek izpostavlja merila, ki ustrezajo ključnim okoljskim značilnostim.
Tehnično poročilo vključuje najmanj naslednje elemente:
— znanstvene razlage za vse zahteve in merila;
— količinsko navedbo splošne okoljske uspešnosti, ki naj bi jo merila v primerjavi z okoljsko uspešnostjo povprečnih proizvodov na trgu dosegla v celoti;
— oceno vseh pričakovanih vplivov meril na okolje, gospodarstvo in družbo;
— ustrezne preskusne metode za ocenjevanje različnih meril;
— oceno stroškov preskusov;
— za vsako merilo informacije o vseh preskusih, poročilih in drugi dokumentaciji, ki jo predložijo uporabniki na zahtevo pristojnega organa v skladu s členom 10(3).
Predlog osnutka meril in tehnično poročilo sta na voljo za javno posvetovanje na spletni strani Komisije, namenjeni znaku EU za okolje, podati pa je mogoče tudi pripombe. Stran, ki vodi razvoj skupine proizvodov, vsem zainteresiranim stranem razdeli predlog in poročilo.
O osnutku meril se skličeta najmanj dva odprta sestanka delovne skupine, na katera bodo povabljene vse zainteresirane strani, kot so pristojni organi, industrija (vključno z MSP), sindikati, trgovci na drobno, uvozniki ter okoljske in potrošniške organizacije. Sestankov se udeleži tudi Komisija.
Predlog osnutka meril in tehnično poročilo sta na voljo najmanj en mesec pred prvim sestankom delovne skupine. Vsak naslednji predlog osnutka meril je na voljo najmanj en mesec pred naslednjim sestankom. Vse spremembe meril v naslednjih osnutkih se v celoti utemeljijo in dokumentirajo s sklicevanjem na razprave na odprtih sestankih delovne skupine in pripombe, prejete v okviru javnega posvetovanja.
Na vse pripombe, prejete v postopku oblikovanja meril, se podajo odgovori, v katerih je navedeno, ali so pripombe sprejete ali zavrnjene in zakaj.
3. Končno poročilo in osnutek meril
Končno poročilo vsebuje naslednje elemente:
Jasne odgovore na vse pripombe in predloge, v katerih se navede, ali so pripombe in predlogi sprejeti ali zavrnjeni in zakaj. Zainteresirane strani iz Evropske unije in držav, ki niso članice Evropske unije, se obravnavajo enako.
Končno poročilo vsebuje tudi naslednje elemente:
— eno stran dolg povzetek o ravni podpore osnutku meril s strani pristojnih organov;
— seznam vseh dokumentov, ki so bili razdeljeni med oblikovanjem meril, skupaj z navedbama datuma razpošiljanja vsakega dokumenta in prejemnika vsakega dokumenta ter kopijo zadevnih dokumentov;
— seznam zainteresiranih strani, ki so sodelovale pri oblikovanju meril ali s katerimi je potekalo posvetovanje ali ki so podale mnenje, skupaj z njihovimi kontaktnimi informacijami;
— povzetek;
— tri ključne okoljske značilnosti proizvoda, ki so lahko prikazane v neobvezni označbi s prostorom za besedilo, kakor je opisano v Prilogi II;
— predlog za strategijo trženja in komunikacijsko strategijo za skupino proizvodov.
Upoštevajo se vse prejete pripombe v zvezi s končnim poročilom, na zahtevo pa se predložijo informacije o nadaljnjih ukrepih v zvezi s pripombami.
4. Priročnik za možne uporabnike znaka EU za okolje in pristojne organe
Sestavi se priročnik, ki je v pomoč možnim uporabnikom znaka EU za okolje in pristojnim organom pri ocenjevanju skladnosti proizvodov z merili.
5. Priročnik za organe za oddajo javnih naročil
Sestavi se priročnik, ki organom za oddajo javnih naročil zagotavlja smernice za uporabo meril znaka EU za okolje.
Komisija bo zagotovila predloge priročnikov za možne uporabnike in pristojne organe ter priročnikov za organe za oddajo javnih naročil, prevedene v vse uradne jezike Skupnosti.
B. Skrajšani postopek, kadar so bila merila oblikovana v okviru drugih sistemov za podeljevanje znaka za okolje EN ISO 14024 I. vrste
Komisiji se predloži eno samo poročilo. To poročilo vključuje oddelek, ki prikazuje, da so bile izpolnjene tehnične zahteve in zahteve v zvezi s posvetovanjem iz dela A, kot tudi predlog osnutka meril, priročnik za možne uporabnike znaka EU za okolje in pristojne organe ter priročnik za organe za oddajo javnih naročil.
Če Komisija ugotovi, da poročilo in merila izpolnjujejo zahteve iz dela A, se poročilo in predlog osnutka meril predložita za javno posvetovanje na spletni strani Komisije, namenjeni znaku EU za okolje, za dva meseca, ko je mogoče podati pripombe.
Na vse pripombe, prejete med javnim posvetovanjem, bodo podani odgovori, v katerih bo navedeno, ali je bila posamezna pripomba sprejeta ali zavrnjena in zakaj.
Ob upoštevanju vseh sprememb, vnesenih v obdobju javnega posvetovanja, in če nobena država članica ne zahteva odprtega sestanka delovne skupine, lahko Komisija merila sprejme v skladu s členom 8.
Na zahtevo katere koli države članice se o osnutku meril skliče odprti sestanek delovne skupine, ki se ga udeležijo vse zainteresirane strani, kot so pristojni organi, industrija (vključno z MSP), sindikati, trgovci na drobno, uvozniki ter okoljske in potrošniške organizacije. Navedenega sestanka se udeleži tudi Komisija.
Ob upoštevanju vseh sprememb, vnesenih v obdobju javnega posvetovanja ali med sestankom delovne skupine, lahko Komisija merila sprejme v skladu s členom 8.
C. Skrajšani postopek za nebistveni pregled meril
Komisija pripravi poročilo, ki vsebuje naslednje:
— obrazložitev, zakaj popoln pregled meril ni potreben, ampak zadošča preprosta posodobitev meril in njihove strogosti,
— tehnični del, ki posodablja prejšnje tržne podatke, uporabljene pri določanju meril,
— predlog osnutka pregledanih meril,
— količinsko navedbo splošne okoljske uspešnosti, ki naj bi jo pregledana merila v primerjavi z okoljsko uspešnostjo povprečnih proizvodov na trgu dosegla v celoti,
— pregledan priročnik za možne uporabnike znaka EU za okolje in pristojne organe, ter
— pregledan priročnik za organe za oddajo javnih naročil.
Poročilo in predlog osnutka meril sta na voljo za javno posvetovanje na spletni strani Komisije, namenjeni znaku EU za okolje, v dveh mesecih pa je mogoče podati tudi pripombe.
Na vse pripombe, prejete med javnim posvetovanjem, bodo podani odgovori, v katerih bo navedeno, ali je bila posamezna pripomba sprejeta ali zavrnjena in zakaj.
Ob upoštevanju vseh sprememb, vnesenih v obdobju javnega posvetovanja, in če nobena država članica ne zahteva odprtega sestanka delovne skupine, lahko Komisija merila sprejme v skladu s členom 8.
Na zahtevo katere koli države članice se o osnutku pregledanih meril skliče odprti sestanek delovne skupine, ki se ga udeležijo vse zainteresirane strani, kot so pristojni organi, industrija (vključno z MSP), sindikati, trgovci na drobno, uvozniki ter okoljske in potrošniške organizacije. Navedenega sestanka se udeleži tudi Komisija.
Ob upoštevanju vseh sprememb, vnesenih v obdobju javnega posvetovanja ali med sestankom delovne skupine, lahko Komisija merila sprejme v skladu s členom 8.
PRILOGA II
Oblika znaka EU za okolje
Znak EU za okolje ima naslednjo obliko:
Znak
Neobvezna oznaka s prostorom za besedilo (možnost za izvajalca, da uporabi prostor, namenjen besedilu, in uporabi besedilo, ki je določeno v merilih za skupino proizvodov):
Na proizvodu mora biti navedena tudi številka registracije znaka EU za okolje. Ta ima naslednjo obliko:
Pri tem se „xxxx“ nanaša na državo registracije, „yyy“ na skupino proizvodov, „zzzzz“ pa na številko, ki jo je izdal pristojni organ.
Po posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje bo Evropska komisija v ločenem dokumentu posredovala dodatna navodila glede oblike in uporabe logotipa znaka EU za okolje.
PRILOGA III
1. Pristojbina za vlogo
Pristojni organ, na katerega se vloga naslovi, zaračuna pristojbino za obravnavo vloge. Ta pristojbina ne sme biti nižja od 200 EUR in ne višja od 2 000 EUR.
V primeru malih in srednje velikih podjetij ( 6 ) ter izvajalcev iz držav v razvoju je najvišji znesek pristojbine za vlogo 600 EUR.
V primeru mikropodjetij ( 7 ) pristojbina znaša največ 350 EUR.
Pristojbina se vlagateljem, ki so registrirani po Programu Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojo (EMAS), zniža za 30 %, vlagateljem, ki imajo certifikat ISO 14001, pa za 15 %. Znižanja niso kumulativna. Kadar vlagatelj izpolnjuje oba navedena pogoja, se uporablja samo večje znižanje.
To znižanje je pogojeno s tem, da je vlagatelj izrecno zavezan k zagotavljanju popolne usklajenosti svojih proizvodov, označenih z znakom EU za okolje, z ustreznimi merili za znak EU za okolje v celotnem obdobju veljavnosti pogodbe ter da je ta obveznost primerno vključena v njegovo okoljsko politiko in podrobne okoljske cilje.
Pristojni organi lahko zaračunajo pristojbino za spremembo ali podaljšanje licence. Pristojbina za to ne sme biti višja od pristojbine za vlogo, poleg tega se uporabljajo tudi zgoraj navedena znižanja.
Pristojbina za vlogo ne pokriva stroškov preskušanja in preverjanja, ki jih izvajajo tretje strani, in nobenega izmed inšpekcijskih pregledov na kraju samem, ki jih lahko zahteva tretja oseba ali pristojni organ. Stroške takega preskušanja, preverjanja in pregledov bodo krili vlagatelji sami.
2. Letna pristojbina
Pristojni organ lahko zahteva od vsakega vlagatelja, ki mu je podeljen znak EU za okolje, da plača letno pristojbino. Ta pristojbina je lahko pavšalni znesek ali znesek, izračunan na podlagi letne vrednosti prodaje izdelka, ki mu je bil podeljen znak EU za okolje, v Uniji.
Obdobje, za katerega se plača ta pristojbina, se bo začelo z datumom podelitve znaka EU za okolje vlagatelju.
Kadar je pristojbina izračunana kot odstotek vrednosti letne prodaje, ne sme znašati več kot 0,15 % te vrednosti. Pristojbina se izračuna na podlagi cene franko tovarna, kadar je proizvod, ki mu je bil podeljen znak EU za okolje, blago. Kadar se pristojbina nanaša na storitve, se izračuna na podlagi dobavne cene.
Najvišja letna pristojbina je 25 000 EUR na skupino proizvodov na vlagatelja.
V primeru MSP, mikropodjetij ali vlagateljev iz držav v razvoju se letna pristojbina zniža za najmanj 25 %.
Letna pristojbina ne pokriva stroškov preskušanja, preverjanja in morebitnih inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Stroške takega preskušanja, preverjanja in pregledov bodo krili vlagatelji sami.
3. Pristojbina za inšpekcijski pregled
Pristojni organ lahko zaračuna pristojbino za inšpekcijski pregled.
PRILOGA IV
TIPSKA POGODBA O POGOJIH UPORABE ZNAKA EU ZA OKOLJE
PREAMBULA
Pristojni organ … (polni naziv), v nadaljevanju: pristojni organ,
s sedežem v/na … (polni naslov), ki ga pri podpisu te pogodbe zastopa … (ime odgovorne osebe), … (polno ime imetnika znaka) kot proizvajalec, uvoznik, ponudnik storitev, trgovec na debelo ali drobno z uradnim sedežem v/na … (polni naslov), v nadaljevanju „imetnik“, ki ga zastopa … (ime odgovorne osebe), sta v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. november 2009 o znaku EU za okolje ( 8 ), v nadaljevanju: Uredba o znaku EU za okolje, sklenila naslednje v zvezi z uporabo znaka EU za okolje:
1. UPORABA ZNAKA EU ZA OKOLJE
1.1. |
Pristojni organ prizna imetniku pravico, da za svoje proizvode, ki so opisani v priloženih specifikacijah proizvodov in izpolnjujejo za ustrezno skupino proizvodov v času od … do … veljavna merila, ki jih je Komisija Evropskih skupnosti sprejela dne … (datum) in objavila v Uradnem listu Evropske unije … (poln sklic) ter so priložene tej pogodbi, uporablja znak EU za okolje. |
1.2. |
Znak EU za okolje se sme uporabljati samo v obliki, določeni v Prilogi II k Uredbi o znaku EU za okolje. |
1.3. |
Imetnik zagotovi, da proizvod, ki ga namerava označiti, med trajanjem te pogodbe ves čas izpolnjuje vse pogoje uporabe in določbe iz člena 9 Uredbe o znaku EU za okolje. Če se lastnosti proizvoda spremenijo tako, da ne vplivajo na skladnost z merili, nova vloga ni potrebna, vendar imetnik pristojni organ s priporočenim pismom obvesti o takih spremembah. Pristojni organ lahko spremembe ustrezno preveri. |
1.4. |
Če se pristojni organ strinja, se lahko pogodba razširi tudi na proizvode, ki v njej sprva niso bili predvideni, če ti spadajo v isto skupino ter tudi izpolnjujejo vsa veljavna merila. Pristojni organ lahko preveri, ali so ti pogoji izpolnjeni. Priloga s podrobnim opisom proizvodov se ustrezno spremeni. |
1.5. |
Imetnik se izogiba takemu oglaševanju, dajanju izjav in uporabi znakov ali logotipov, ki bi bilo napačno ali zavajajoče, ki bi lahko povzročilo zmedo ali vneslo dvom v verodostojnost znaka EU za okolje. |
1.6. |
Imetnik je po tej pogodbi odgovoren za to, kako se znak EU za okolje uporablja v povezavi z njegovim proizvodom, zlasti v zvezi z oglaševanjem. |
1.7. |
Pristojni organ, vključno z njegovimi zastopniki, ki jih v ta namen pooblasti, lahko izvede vse potrebne preiskave, da preveri, ali imetnik ves čas upošteva merila, ki veljajo za proizvod, in pogoje uporabe ter določbe te pogodbe v skladu s pravili iz člena 10 Uredbe o znaku EU za okolje. |
2. ZAČASEN PREKLIC IN ODVZEM
2.1. |
Če imetnik ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev uporabe ali določb iz člena 1 te pogodbe, o tem obvesti pristojni organ ter znaka EU za okolje ne uporablja več, dokler spet ne izpolnjuje posameznih pogojev in je o tem obvestil pristojni organ. |
2.2. |
Če pristojni organ meni, da je imetnik kršil katerega od pogojev uporabe ali kako določbo te pogodbe, lahko začasno prekliče ali imetniku odvzame dovoljenje za uporabo znaka EU za okolje ter sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s tistimi iz členov 10 in 17 Uredbe o znaku EU za okolje, da imetniku prepreči nadaljnjo uporabo znaka. |
3. OMEJITEV ODGOVORNOSTI IN ODŠKODNINA
3.1. |
Imetnik znaka EU za okolje ne sme uporabljati kot del garancije ali jamstva v zvezi s proizvodom iz člena 1.1 te pogodbe. |
3.2. |
Pristojni organ, vključno z zastopniki, ki jih pooblasti, ne jamči za izgubo ali škodo, ki jo imetnik utrpi iz dodelitve in/ali uporabe znaka EU za okolje. |
3.3. |
Pristojni organ, vključno z zastopniki, ki jih pooblasti, ne jamči za izgubo ali škodo, ki jo tretje osebe utrpijo iz dodelitve in/ali uporabe znaka EU za okolje, vključno z oglaševanjem. |
3.4. |
Imetnik pred pristojnim organom in njegovimi pooblaščenimi zastopniki jamči za vso izgubo, škodo ali odgovornost, ki jo utrpijo ta organ ali njegovi pooblaščeni zastopniki, če nastane, ker je imetnik kršil pogodbena določila ali, kadar se je pristojni organ zanesel na podatke ali dokumentacijo, ki jo je priskrbel imetnik; to velja tudi za zahtevke tretjih oseb. |
4. PRISTOJBINA
4.1. |
Višina pristojbine za vlogo in letne pristojbine se določi v skladu s Prilogo III Uredbe o znaku EU za okolje. |
4.2. |
Znak EU za okolje se sme uporabljati šele po pravočasnem plačilu vseh potrebnih pristojbin. |
5. TRAJANJE POGODBE IN VELJAVNI PRAVNI RED
5.1. |
Razen v primerih iz člena 5.2, 5.3 in 5.4 velja ta pogodba od dneva njenega podpisa do (…) ali do izteka veljavnosti meril za skupino proizvodov, kar je prej. |
5.2. |
Če imetnik krši katerega od pogojev uporabe ali katero od določb te pogodbe v smislu člena 2.2, lahko pristojni organ to obravnava kot kršitev pogodbe in ne uporabi samo določb iz člena 2.2, ampak odpove pogodbo prej, kot je določeno v členu 5.1, in sicer s priporočenim pismom imetniku v (rok, ki ga določi pristojni organ). |
5.3. |
Imetnik lahko odpove pogodbo s trimesečnim odpovednim rokom, s priporočenim pismom pristojnemu organu. |
5.4. |
Če se veljavnost meril za skupino proizvodov iz člena 1.1 brez sprememb podaljša za neko časovno obdobje in če pristojni organ pogodbe ne odpove pisno vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti teh meril in te pogodbe, mora imetnika vsaj tri mesece pred iztekom pogodbe obvestiti, da se bo ta samodejno podaljšala za čas veljavnosti meril skupine proizvodov. |
5.5. |
Po izteku veljavnosti te pogodbe imetnik znaka EU za okolje ne sme več uporabljati za proizvod iz člena 1.1 pogodbe in njene priloge, niti za njegovo označevanje niti za oglaševanje. Znak EU za okolje pa lahko še nadaljnjih šest mesecev po izteku pogodbe ostane na proizvodih, ki jih imajo imetnik ali drugi na zalogi in so bili proizvedeni pred njenim iztekom. Slednje ne velja, kadar se pogodba prekine zaradi razloga iz člena 5.2. |
5.6. |
Vsi spori med pristojnim organom in imetnikom ter vsi zahtevki ene strani do druge, ki temeljijo na tej pogodbi in glede katerih ni bil dosežen prijateljski dogovor, se rešujejo po veljavnem pravu, ki se določi v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) ( 9 ) in Uredbo (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) ( 10 ). Naslednje priloge so del te pogodbe: — dvojnik Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. november 2009 o znaku EU za okolje v (ustrezni jezik(i) Skupnosti), — specifikacije proizvodov, ki obsegajo vsaj podrobnosti glede imen in/ali interne referenčne številke proizvajalcev, kraje proizvodnje in ustrezne številke registracije znaka EU za okolje, — dvojnik Sklepa Komisije … (o merilih skupin proizvodov), |
V/na: … dne …
…
(pristojni organ)
odgovorna oseba …
…
(pravno zavezujoč podpis)
…
(imetnik);
odgovorna oseba …
…
(pravno zavezujoč podpis)
PRILOGA V
ZAHTEVE ZA PRISTOJNE ORGANE
1. |
Pristojni organ je neodvisen od organizacije ali proizvoda, ki ga ocenjuje. Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovne zveze, ki zastopa podjetja, vključena v oblikovanje, proizvodnjo, dobavo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje proizvodov, ki jih ocenjuje, se lahko, pod pogojem, da je zagotovljena njegova samostojnost in da ni navzkrižja interesov, določi kot pristojni organ. |
2. |
Pristojni organ, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso oblikovalci, proizvajalci, dobavitelji, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci proizvoda, ki ga ocenjujejo, niti pooblaščeni zastopniki katere koli izmed teh strank. To ne onemogoča uporabe ocenjenih proizvodov, ki so nujni za delovanje pristojnega organa, ali uporabe proizvodov za osebne namene. Pristojni organ, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne smejo neposredno sodelovati pri oblikovanju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, montaži, uporabi ali vzdrževanju teh proizvodov niti zastopati strank, ki sodelujejo pri teh dejavnostih. Ne sodelujejo pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko nasprotovale njihovi neodvisni presoji in integriteti v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so določeni. To velja še posebej za svetovalne storitve. Pristojni organi zagotavljajo, da dejavnosti hčerinskih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njegovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti. |
3. |
Pristojni organi in njihovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo strokovno neoporečnostjo in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni. |
4. |
Pristojni organ mora biti usposobljen za izvajanje vseh nalog v zvezi z ugotavljanjem skladnosti, ki so mu dodeljene s to uredbo, ne glede na to, ali te naloge izvaja pristojni organ sam ali se izvajajo v njegovem imenu in v okviru njegove odgovornosti. Pristojni organ mora imeti vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo proizvodov, za katere je določen, na razpolago: (a) tehnično znanje ter zadostne in ustrezne izkušnje za izvajanje nalog za ugotavljanje skladnosti; (b) opise postopkov, glede na katere se izvaja ugotavljanje skladnosti, ki zagotavljajo preglednost in zmožnost reprodukcije teh postopkov. Vpeljano mora imeti ustrezno politiko in postopke, ki razlikujejo med nalogami, ki jih izvede kot pristojni organ, in drugimi dejavnostmi; (c) postopke za izvajanje dejavnosti, ki ustrezno upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje in njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti tehnologije zadevnega proizvoda ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka. Imeti mora potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov. |
5. |
Osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti ugotavljanja skladnosti, mora imeti: (a) dobro znanje o vseh dejavnostih ugotavljanja skladnosti, za katere je pristojni organ določen; (b) sposobnost, ki je potrebna za pripravo certifikatov, zapisov in poročil za dokazilo, da je bilo ocenjevanje izvedeno. |
6. |
Zagotovljena je nepristranskost pristojnih organov, njihovega najvišjega vodstva in osebja za ocenjevanje. Plačilo najvišjega vodstva in osebja za ocenjevanje pristojnega organa ni odvisno od števila izvedenih ocenjevanj ali od rezultatov takšnih ocenjevanj. |
7. |
Pristojni organi sodelujejo pri ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih delovne skupine pristojnih organov iz člena 13 te uredbe ali zagotavljajo, da je njihovo osebje za ocenjevanje obveščeno o teh dejavnostih ter da se upravne odločitve in dokumenti, ki izhajajo iz rezultatov dela te skupine, uporabljajo kot splošne smernice. |
( 1 ) UL L 311, 28.11.2001, str. 67.
( 2 ) UL L 311, 28.11.2001, str. 1.
( 3 ) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.
( 4 ) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.
( 5 ) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
( 6 ) Mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
( 7 ) Mikropodjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES.
( 8 ) UL L 27, 30.1.2010, str. 1.
( 9 ) UL L 177, 4.7.2008, str. 6.
( 10 ) UL L 199, 31.7.2007, str. 40.