EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02007R1370-20171224
Regulation (EC) N o 1370/2007 of the European Parliament and of the Council of 23 October 2007 on public passenger transport services by rail and by road and repealing Council Regulations (EEC) Nos 1191/69 and 1107/70
Consolidated text: Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70
Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70
02007R1370 — SL — 24.12.2017 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (ES) št. 1370/2007 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2007 (UL L 315 3.12.2007, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) 2016/2338 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. decembra 2016 |
L 354 |
22 |
23.12.2016 |
|
UREDBA (ES) št. 1370/2007 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 23. oktobra 2007
o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70
Člen 1
Namen in področje uporabe
1. Namen te uredbe je opredeliti, kako lahko pristojni organi ob upoštevanju določb prava Skupnosti ukrepajo na področju javnega potniškega prevoza, da bi zagotovili opravljanje storitev v splošnem interesu, ki so med drugim pogostejše, varnejše, kakovostnejše in cenejše od tistih, ki bi jih zagotovil sam trg.
Zato ta uredba določa pogoje, po katerih pristojni organi, kadar nalagajo obveznosti javnih služb ali sklepajo pogodbe o izvajanju javne službe, izvajalcem javnih služb nadomestijo nastale stroške, in/ali dodelijo izključne pravice v zameno za izvajanje obveznosti javnih služb.
2. Ta uredba se uporablja za nacionalno in mednarodno opravljanje storitev javnega potniškega prevoza po železnici in za ostale vrste prevoza po tirih ter za prevoz po cesti, razen za storitve, ki se opravljajo predvsem zaradi zgodovinskega ali turističnega pomena. Države članice lahko to uredbo uporabljajo za prevoz potnikov po celinskih plovnih poteh in, brez poseganja v Uredbo Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) ( 1 ), za prevoz potnikov po nacionalnih morskih vodah.
S soglasjem pristojnih organov držav članic, na ozemlju katerih se opravljajo storitve, lahko obveznosti javne službe veljajo za storitve javnega prevoza na čezmejni ravni, vključno s tistimi, s katerimi se zadovoljujejo lokalne in regionalne potrebe po prevozu.
3. Ta uredba se ne uporablja za koncesije za javne gradnje v smislu člena 1(3)(a) Direktive 2004/17/ES ali člena 1(3) Direktive 2004/18/ES.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi:
(a) „javni potniški prevoz“ pomeni storitve potniškega prevoza v splošnem gospodarskem pomenu, ki so javnosti na voljo stalno in brez diskriminacije;
(b) „pristojni organ“ pomeni vsak javni organ ali skupino javnih organov države članice ali držav članic, ki ima pristojnost za poseganje v javni potniški prevoz na zadevnem geografskem območju, ali vsak organ, ki mu je podeljeno takšno pooblastilo;
(c) „pristojni lokalni organ“ pomeni vsak pristojni organ, katerega geografska pristojnost ne pokriva celotnega državnega ozemlja;
(d) „izvajalec javne službe“ pomeni vsako javno ali zasebno podjetje ali združenje podjetij, ki opravlja storitve javnega potniškega prevoza, ali vsako javno telo, ki opravlja storitve javnega potniškega prevoza;
(e) „obveznost javne službe“ pomeni zahtevo, opredeljeno ali določeno s strani pristojnega organa, da se zagotovijo storitve javnega potniškega prevoza v splošnem interesu, ki jih izvajalec, če bi upošteval svoje poslovne interese, ne bi opravljal ali jih ne bi opravljal v istem obsegu ali pod istimi pogoji brez plačila;
(f) „izključna pravica“ pomeni pravico, ki izvajalcu javne službe zagotavlja možnost opravljanja določenih storitev javnega potniškega prevoza na izbrani liniji, omrežju ali območju, pri čemer izključuje vsakega drugega takšnega izvajalca;
(g) „nadomestilo za opravljanje javne službe“ pomeni vsako korist, zlasti finančno, ki jo pristojni organ neposredno ali posredno dodeli iz javnih sredstev v obdobju izvajanja obveznosti javne službe ali v povezavi s tem obdobjem;
(h) „neposredna sklenitev“ pomeni sklenitev pogodbe o izvajanju javne službe z določenim izvajalcem javne službe brez predhodnega, za konkurenco odprtega razpisnega postopka;
(i) „pogodba o izvajanju javne službe“ pomeni enega ali več pravno zavezujočih aktov, ki potrjujejo dogovor med pristojnim organom in izvajalcem javne službe, da se izvajalcu javne službe zaupa upravljanje in izvajanje storitev javnega potniškega prevoza, za katere veljajo obveznosti javne službe; pogodba je lahko glede na pravo posamezne države članice tudi odločitev, ki jo sprejme pristojni organ:
— v obliki posamičnega zakonodajnega ali upravnega akta, ali
— vsebuje pogoje, pod katerimi pristojni organ sam opravlja storitve ali opravljanje teh storitev zaupa notranjemu izvajalcu;
(j) „notranji izvajalec“ pomeni pravno ločen subjekt, nad katerim pristojni lokalni organ ali, v primeru skupine organov, vsaj en pristojni lokalni organ izvaja nadzor, ki je podoben nadzoru, ki ga izvaja nad svojimi službami;
(k) „vrednost“ pomeni vrednost storitve, linije, pogodbe o izvajanju javne službe, sistema nadomestil za javni potniški prevoz, ki ustreza celotnemu prejemku izvajalca ali izvajalcev javne službe brez DDV, vključno z nadomestili kakršne koli vrste, ki jih izplačajo javni organi, in s prihodki od prodaje vozovnic, ki se ne povrnejo zadevnemu pristojnemu organu;
(l) „splošno pravilo“ pomeni ukrep, ki se uporablja brez diskriminacije za vse storitve javnega potniškega prevoza iste vrste na zadevnem geografskem območju, za katerega je odgovoren pristojni organ;
(m) „integrirane storitve javnega potniškega prevoza“ pomenijo medsebojno povezane storitve prevoza znotraj določenega geografskega območja z enotno informacijsko službo, sistemom vozovnic in voznim redom;
(aa) „javne storitve železniškega potniškega prevoza“ pomenijo javni potniški prevoz po železnici brez drugih vrst potniškega prevoza po tirih, kot so podzemne železnice ali tramvaji.
Člen 2a
Specifikacije za obveznosti javne službe
1. Pristojni organ določi specifikacije za obveznosti javne službe pri opravljanju storitev javnega potniškega prevoza in obseg njihove uporabe v skladu s členom 2(e). To vključuje možnost združevanja storitev, pri katerih se stroški pokrijejo, in storitev, pri katerih se stroški ne pokrijejo.
Pristojni organ pri določitvi teh specifikacij in obsega njihove uporabe ustrezno upošteva načelo sorazmernosti, v skladu s pravom Unije.
Te specifikacije so skladne s cilji politike, navedenimi v dokumentih držav članic, ki opredeljujejo politiko javnega prevoza.
Vsebina in oblika dokumentov, ki opredeljujejo politiko javnega prevoza, ter postopki za posvetovanje z ustreznimi deležniki se določijo v skladu z nacionalno zakonodajo.
2. Specifikacije za obveznosti javne službe in z njimi povezano nadomestilo čistega finančnega učinka obveznosti javne službe:
(a) omogočajo stroškovno učinkovito doseganje ciljev politike javnega prevoza in
(b) zagotavljajo dolgoročno finančno vzdržnost izvajanja javnega potniškega prevoza v skladu z zahtevami politike javnega prevoza.
Člen 3
Pogodbe o izvajanju javne službe in splošna pravila
1. Kadar se pristojni organ odloči, da izvajalcu, ki ga izbere sam, dodeli izključno pravico in/ali nadomestilo, ne glede na vrsto nadomestila, v zameno za izvajanje obveznosti javne službe, to stori v okviru pogodbe o izvajanju javne službe.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko obveznosti javne službe, katerih namen je določiti maksimalne tarife za vse potnike ali za določene kategorije potnikov, tudi predmet splošnih pravil. Pristojni organ v skladu z načeli, določenimi v členih 4 in 6 ter v Prilogi, izvajalcem javne službe nadomesti neto finančni učinek – pozitiven ali negativen – na stroške in prihodke, nastale zaradi upoštevanja tarifnih obveznosti, določenih s splošnimi pravili, tako, da se prepreči čezmerna kompenzacija. To velja ne glede na pravico pristojnih organov, da obveznosti javne službe, ki določajo maksimalne tarife, vključijo v pogodbe o izvajanju javne službe.
3. Brez poseganja v določbe členov 73, 86, 87 in 88 Pogodbe lahko države članice iz področja uporabe te uredbe izključijo splošna pravila o finančnih nadomestilih za obveznosti javne službe, ki določajo maksimalne tarife za šolarje, študente, vajence in osebe z omejeno mobilnostjo. O teh splošnih pravilih se poda obvestilo v skladu s členom 88 Pogodbe. Vsako takšno obvestilo vsebuje popolne podatke o ukrepu in zlasti podrobnosti o metodi izračuna.
Člen 4
Obvezna vsebina pogodb o izvajanju javne službe in splošnih pravil
1. Pogodbe o izvajanju javne službe in splošna pravila:
(a) jasno določajo obveznosti javne službe za storitve javnega železniškega potniškega prevoza, ki so opredeljene v tej uredbi in specificirane v skladu s členom 2a te uredbe ter jih mora izvajalec javne službe izpolniti, in zadevna geografska območja;
(b) vnaprej na objektiven in pregleden način določajo
(i) parametre, na podlagi katerih se izračuna morebitno nadomestilo, in
(ii) vrsto in obseg vseh dodeljenih izključnih pravic, tako, da se prepreči čezmerna kompenzacija.
V primeru pogodb o izvajanju javne službe, ki niso sklenjene v skladu s členom 5(1), členom (3) ali členom (3b), se ti parametri določijo tako, da nobeno nadomestilo ne sme preseči zneska, potrebnega za kritje neto finančnega učinka na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, pri čemer se upoštevajo s tem povezani prihodki, ki jih izvajalec javne službe obdrži, in primeren dobiček;
(c) določajo ureditve za razporeditev stroškov, povezanih z opravljanjem storitev. Ti stroški lahko vključujejo zlasti stroške za zaposlene, stroške energije, uporabnine za infrastrukturo, stroške vzdrževanja in popravila vozil javnega prevoza, železniškega voznega parka in objektov, potrebnih za opravljanje storitev potniškega prevoza, ter fiksne stroške in ustrezno obrestovanje kapitala.
2. Pogodbe o izvajanju javne službe in splošna pravila določajo ureditve za razporeditev prihodkov od prodaje vozovnic, ki jih lahko izvajalec javne službe zadrži, povrne pristojnemu organu ali si jih izvajalec in pristojni organ razdelita.
3. Trajanje pogodb o izvajanju javne službe je omejeno in ni daljše od deset let za avtobusne storitve in 15 let za storitve potniškega prevoza po železnici in za druge vrste prevoza po tirih. Trajanje pogodb o izvajanju javne službe, ki zadevajo več vrst prevoza, je omejeno na 15 let, če prevoz po železnici in druge vrste prevoza po tirih predstavljajo več kot 50 % vrednosti zadevnih storitev.
4. Trajanje pogodbe o izvajanju javne službe se lahko po potrebi ob upoštevanju pogojev amortizacije sredstev podaljša za največ 50 %, če izvajalec javne službe prispeva sredstva, ki so pomembna glede na skupna sredstva, potrebna za opravljanje storitev potniškega prevoza, ki so predmet pogodbe o izvajanju javne službe, in so hkrati prvenstveno povezana s storitvami potniškega prevoza, ki so predmet pogodbe.
Če je to utemeljeno s stroški, ki izhajajo iz posebne geografske lege, se lahko trajanje pogodbe o izvajanju javne službe iz odstavka 3 v najbolj oddaljenih regijah podaljša za največ 50 %.
Če je to utemeljeno z amortizacijo kapitala v zvezi z izredno investicijo v infrastrukturo, železniški vozni park ali vozila in če je pogodba o izvajanju javne službe sklenjena na podlagi poštenega, za konkurenco odprtega razpisnega postopka, ima lahko pogodba o izvajanju javne službe daljše trajanje. Pristojni organ za zagotovitev preglednosti v tem primeru Komisiji v roku enega leta po sklenitvi predloži pogodbo o izvajanju javne službe in elemente, ki utemeljujejo njeno daljše trajanje.
4a. Izvajalci javne službe pri izvrševanju pogodb o izvajanju javne službe spoštujejo veljavne obveznosti na področju socialnega in delovnega prava, ki jih določa pravo Unije, nacionalna zakonodaja ali kolektivne pogodbe.
4b. Za spremembo izvajalca javne službe se uporablja Direktiva 2001/23/ES, kadar takšna sprememba pomeni prenos podjetja v smislu navedene direktive.
5. Brez poseganja v nacionalno pravo in pravo Skupnosti, vključno s kolektivnimi pogodbami med socialnimi partnerji, pristojni organi lahko od izbranega izvajalca javne službe zahtevajo, da osebju, ki je bilo za opravljanje storitev predhodno zaposleno, prizna pravice, ki bi jih uživalo, če bi prišlo do prenosa v smislu Direktive 2001/23/ES. Kadar pristojni organi od izvajalcev javne službe zahtevajo, da izpolnjujejo določene socialne standarde, razpisna dokumentacija in pogodbe o izvajanju javne službe vsebujejo seznam zadevnega osebja in pregledne podrobnosti o njegovih pogodbenih pravicah ter pogoje, pod katerimi so zaposleni povezani s temi storitvami.
6. Kadar pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom od izvajalcev javne službe zahtevajo, naj izpolnjujejo določene kakovostne in socialne standarde, ali določijo socialna in kakovostna merila, se ti standardi in merila vključijo v razpisno dokumentacijo in pogodbe o izvajanju javne službe. Ob upoštevanju Direktive 2001/23/ES se v taki razpisni dokumentaciji in pogodbah o izvajanju javne službe, kadar je to ustrezno, navedejo tudi informacije o pravicah in obveznostih v zvezi s prevzemom osebja, ki ga je zaposlil prejšnji izvajalec.
7. Razpisna dokumentacija in pogodbe o izvajanju javne službe na pregleden način navajajo, ali in v kakšnem obsegu je mogoče sklepanje pogodb s podizvajalci. V primeru podizvajanja se od izvajalca, ki upravlja in izvaja storitve javnega potniškega prevoza v skladu s to uredbo, zahteva, da opravi prevladujoči del storitev javnega potniškega prevoza sam. Pogodba o izvajanju javne službe, katere predmet so hkrati načrtovanje, vzpostavitev in izvajanje storitev javnega potniškega prevoza, lahko za opravljanje teh storitev dopušča sklepanje podizvajalskih pogodb. V pogodbi o izvajanju javne službe so v skladu z nacionalnim pravom in pravom Skupnosti določeni pogoji, ki se uporabljajo za sklepanje pogodb s podizvajalci.
8. V skladu s pogodbami o izvajanju javne službe mora izvajalec pristojnemu organu predložiti informacije, ki so bistvene za sklenitev pogodb o izvajanju javne službe, obenem pa mora biti zagotovljena zaščita zaupnih poslovnih informacij. Pristojni organi vsem zainteresiranim stranem zagotovijo ustrezne informacije za pripravo ponudbe v okviru za konkurenco odprtega razpisnega postopka, obenem pa zagotovijo legitimno zaščito zaupnih poslovnih informacij. Te informacije vključujejo podatke o povpraševanju potnikov, prevozninah, stroških in prihodkih, povezanih z javnim potniškim prevozom, na katerega se nanaša za konkurenco odprt razpisni postopek, ter podrobnosti o specifikacijah za infrastrukturo, ki so pomembne za obratovanje potrebnih vozil ali voznega parka, s čimer zainteresiranim stranem omogočijo pripravo poslovnih načrtov na podlagi natančnih podatkov. Upravljavci železniške infrastrukture podpirajo pristojne organe pri zagotavljanju vseh ustreznih specifikacij za infrastrukturo. Ob neizpolnjevanju navedenih določb se izvede pravna revizija iz člena 5(7).
Člen 5
Sklepanje pogodb o izvajanju javne službe
1. Pogodbe o izvajanju javne službe se sklepajo v skladu s pravili, določenimi v tej uredbi. Vendar se pogodbe o izvajanju storitev in pogodbe o izvajanju javne službe, kot so opredeljene v direktivah 2004/17/ES ali 2004/18/ES, glede storitev avtobusnega ali tramvajskega javnega potniškega prevoza sklepajo v skladu z navedenima direktivama, kolikor te pogodbe niso oblikovane kot naročila koncesij za storitve, kot so opredeljena v teh direktivah. Kadar je treba pogodbe skleniti v skladu z direktivama 2004/17/ES ali 2004/18/ES, se določbe odstavkov 2 do 6 tega člena ne uporabljajo.
2. Pod pogojem, da nacionalno pravo tega ne prepoveduje, se lahko vsak pristojni lokalni organ – ne glede na to, ali gre za posamezen organ ali skupino organov, ki opravljajo integrirane javne storitve potniškega prevoza – odloči, da bo sam opravljal javne storitve potniškega prevoza ali da bo pogodbe o izvajanju javne službe sklenil neposredno s pravno ločenim subjektom, nad katerim pristojni lokalni organ – ali, v primeru skupine organov, vsaj en pristojni lokalni organ – izvaja nadzor, ki je primerljiv z nadzorom, ki ga izvaja nad svojimi službami.
V primeru storitev javnega železniškega potniškega prevoza lahko skupino organov iz prvega pododstavka sestavljajo tudi izključno pristojni lokalni organi, katerih geografsko območje pristojnosti ni nacionalno. Javna storitev potniškega prevoza ali pogodba o izvajanju javne službe iz prvega pododstavka lahko krijeta izključno potrebe po prevozu v urbanih aglomeracijah ali podeželskih območjih oziroma v obeh.
Kadar pristojni lokalni organ sprejme tako odločitev, se uporablja naslednje:
(a) da bi ugotovili, ali pristojni lokalni organ izvaja nadzor, se upošteva elemente, kot so stopnja prisotnosti v upravnih in vodstvenih organih ali nadzornih organih, s tem povezane specifikacije v statutih, lastništvo, dejanski vpliv in nadzor nad strateškimi odločitvami in posameznimi upravljavskimi odločitvami. V skladu s pravom Skupnosti 100 % lastništvo s strani pristojnega javnega organa, zlasti v primeru javno-zasebnih partnerstev, ni nujni pogoj za vzpostavitev nadzora v smislu tega odstavka, če obstaja prevladujoč javni vpliv in če se ta nadzor lahko vzpostavi na podlagi drugih meril;
(b) pogoj za uporabo tega odstavka je, da notranji izvajalec in vsak subjekt, nad katerim ima ta izvajalec še tako majhen vpliv, izvajata vse svoje dejavnosti javnega potniškega prevoza na ozemlju pristojnega lokalnega organa – ne glede na morebitne izhodne povezave ali druge pomožne elemente te dejavnosti, ki vstopajo na ozemlje sosednjih pristojnih lokalnih organov – in da ne sodelujeta v za konkurenco odprtih razpisih v zvezi z opravljanjem storitev javnega potniškega prevoza, organiziranih zunaj ozemlja pristojnega lokalnega organa;
(c) ne glede na točko (b) lahko notranji izvajalec sodeluje v poštenih, za konkurenco odprtih razpisih, začenši dve leti pred iztekom svoje neposredno sklenjene pogodbe o izvajanju javne službe, pod pogojem, da je bila sprejeta dokončna odločitev za oddajo storitev javnega potniškega prevoza, ki so predmet pogodbe z notranjim izvajalcem, v poštenem, za konkurenco odprtem razpisu in da notranji izvajalec ni sklenil nobene druge neposredno sklenjene pogodbe o izvajanju javne službe;
(d) če pristojni lokalni organ ne obstaja, se pododstavki (a), (b) in (c) uporabljajo za nacionalni organ v korist geografskega območja, ki ni državno, pod pogojem, da notranji izvajalec ne sodeluje v za konkurenco odprtih razpisih v zvezi z opravljanjem storitev javnega potniškega prevoza, organiziranimi zunaj območja, za katerega je bila sklenjena pogodba o izvajanju javne službe;
(e) če se sklene podizvajalska pogodba po členu 4(7), notranji izvajalec sam izvaja prevladujoči del storitve javnega potniškega prevoza.
3. Vsak pristojni organ, ki se odloči, da bo storitve zaupal tretji osebi, ki ni notranji izvajalec, pogodbe o izvajanju javne službe sklepa na podlagi za konkurenco odprtega razpisnega postopka, razen v primerih iz odstavkov 3a, 4, 4a, 4b, 5 in 6. Sprejeti postopek za konkurenčni razpis je odprt za vse izvajalce, je pravičen ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije. Postopek se lahko po oddaji ponudb in morebitnem predizboru nadaljuje s pogajanji, ki se odvijajo v skladu s temi načeli, da bi se doseglo dogovor, kako kar najbolje izpolniti specifične ali zapletene zahteve.
3a. Pod pogojem, da nacionalno pravo tega ne prepoveduje, se glede pogodb o izvajanju javne službe za storitve javnega železniškega potniškega prevoza, ki se sklenejo na podlagi za konkurenco odprtega razpisnega postopka, pristojni organ lahko odloči, da bo začasno nove pogodbe sklepal neposredno, kadar meni, da neposredno sklenitev pogodbe upravičujejo izredne okoliščine. Takšne izredne okoliščine vključujejo primere, kadar:
— obstaja več za konkurenco odprtih razpisnih postopkov, ki jih že izvaja pristojni organ ali drugi pristojni organi in ki bi lahko vplivali na število in kakovost prejetih ponudb, če bi se pogodba sklenila na podlagi za konkurenco odprtega razpisnega postopka, ali
— je treba spremeniti obseg ene ali več pogodb o izvajanju javne službe, da bi se izboljšalo izvajanje javnih storitev.
Pristojni organ izda obrazloženo odločitev ter o tem takoj obvesti Komisijo.
Obdobje veljavnosti pogodb, sklenjenih na podlagi tega odstavka, je sorazmerno z zadevnimi izrednimi okoliščinami in v nobenem primeru ne presega petih let.
Pristojni organ te pogodbe objavi. Pri tem spoštuje legitimno zaščito zaupnih poslovnih informacij in poslovnih interesov.
Naslednja pogodba, ki se nanaša na iste obveznosti javne službe, se ne sklene na podlagi te določbe.
3b. Pristojni organi lahko v skladu z odstavkom 3 sklenejo uporabiti naslednji postopek:
Pristojni organi lahko objavijo svojo namero, da pogodbo o izvajanju javne službe za storitve javnega železniškega potniškega prevoza sklenejo na podlagi objave informativnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.
V tem informativnem obvestilu so navedeni podroben opis storitev, ki so predmet sklenjene pogodbe, ter vrsta in obdobje veljavnosti pogodbe.
Izvajalci lahko izrazijo interes v obdobju, ki ga določi pristojni organ in ne sme biti krajše od 60 dni po objavi informativnega obvestila.
Če po izteku tega obdobja:
(a) samo en izvajalec izrazi interes za sodelovanje v postopku za sklenitev pogodbe o izvajanju javne službe;
(b) ta izvajalec ustrezno dokaže, da bo dejansko lahko opravljal storitev prevoza ob spoštovanju obveznosti iz pogodbe o izvajanju javne službe;
(c) neobstoj konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov javnega naročila in
(d) ni ustrezne alternative,
lahko pristojni organi začnejo pogajanja s tem izvajalcem, da bi pogodbo sklenili brez nadaljnje objave odprtega razpisnega postopka.
4. Pod pogojem, da nacionalno pravo tega ne prepoveduje, se lahko pristojni organ odloči neposredno skleniti pogodbe o izvajanju javne službe:
(a) kadar je njihova povprečna letna vrednost ocenjena na manj kot 1 000 000 EUR, oziroma manj kot 7 500 000 EUR, če pogodba o izvajanju javne službe vključuje storitve javnega železniškega potniškega prevoza, ali
(b) kadar je njihov namen letno opraviti manj kot 300 000 kilometrov storitev javnega potniškega prevoza oziroma manj kot 500 000 kilometrov, če pogodba o izvajanju javne službe vključuje javne storitve železniškega potniškega prevoza.
V primeru, da se pogodba o izvajanju javne službe neposredno sklene z malim ali srednje velikim podjetjem, ki upravlja največ 23 cestnih vozil, se te zgornje meje lahko povišajo bodisi do povprečne letne vrednosti, ocenjene na manj kot 2 000 000 EUR ali na letno opravljanje manj kot 600 000 kilometrov storitev javnega potniškega prevoza.
4a. Pod pogojem, da nacionalno pravo tega ne prepoveduje, se lahko pristojni organ odloči neposredno skleniti pogodbe o izvajanju javne službe za storitve javnega železniškega potniškega prevoza:
(a) kadar meni, da je neposredna sklenitev upravičena zaradi zadevnih strukturnih in geografskih značilnosti zadevnega trga in omrežja, zlasti obsega, značilnosti povpraševanja, kompleksnosti omrežja, tehnične in geografske izoliranosti ter storitev, ki jih zajema pogodba, in
(b) kadar bi takšna pogodba pomenila izboljšanje kakovosti storitev ali stroškovne učinkovitosti oziroma obojega v primerjavi s predhodno sklenjeno pogodbo o izvajanju javne službe.
Pristojni organ na tej podlagi objavi obrazloženo odločitev in o tem obvesti Komisijo v enem mesecu po objavi odločitve. Pristojni organ lahko zatem sklene pogodbo.
Za države članice, ki imajo dne 24. decembra 2017 največji letni tržni obseg manjši od 23 milijonov vlakovnih kilometrov in ki imajo le en pristojni organ na nacionalni ravni in eno pogodbo o izvajanju javne službe, ki zajema celotno omrežje, se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz točke (a). Kadar se pristojni organ ene od teh držav članic odloči neposredno skleniti pogodbo o izvajanju javne službe, zadevna država članica o tem obvesti Komisijo. Združeno kraljestvo se lahko odloči, da ta pododstavek uporabi za Severno Irsko.
Kadar se pristojni organ odloči, da bo pogodbo o izvajanju javne službe sklenil neposredno, določi merljive, pregledne in preverljive zahteve glede učinkovitosti. Takšne zahteve so vključene v pogodbo.
Zahteve glede učinkovitosti zajemajo zlasti točnost storitev, pogostost obratovanja vlakov, kakovost voznega parka in prevozne zmogljivosti za potnike.
Pogodba vključuje posebne kazalnike uspešnosti, ki pristojnemu organu omogočajo izvajanje rednih ocenjevanj. V pogodbi so navedeni tudi učinkoviti in odvračilni ukrepi, ki se uvedejo, če železniško podjetje ne izpolnjuje zahtev glede učinkovitosti.
Pristojni organ redno ocenjuje, ali železniško podjetje dosega svoje cilje v zvezi z izpolnjevanjem zahtev glede učinkovitosti, kot so določene v pogodbi, ter svoje ugotovitve objavlja. Tako redno ocenjevanje se opravi vsaj vsakih pet let. Če zahtevano izboljšanje kakovosti storitev ali stroškovne učinkovitosti oziroma oboje ni doseženo, pristojni organ sprejme ustrezne in pravočasne ukrepe, vključno z naložitvijo učinkovitih in odvračilnih pogodbenih kazni. Če izvajalec ne izpolnjuje zahtev glede učinkovitosti, lahko pristojni organ kadar koli v celoti ali delno začasno preneha izvajati ali dokončno prekine pogodbo, sklenjeno na podlagi te določbe.
4b. Pristojni organ lahko, razen če je to prepovedano z nacionalnim pravom, pogodbe o izvajanju javne službe za storitve javnega železniškega potniškega prevoza sklene neposredno, kadar se te pogodbe nanašajo na opravljanje izključno storitev železniškega potniškega prevoza s strani izvajalca, ki obenem upravlja celotno železniško infrastrukturo ali večji del železniške infrastrukture, na kateri se opravljajo storitve, kadar je ta železniška infrastruktura izvzeta iz uporabe členov 7, 7a, 7b, 7c, 7d, 8, 13 in poglavja IV Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), v skladu s členom 2(3)(a) ali (b) navedene direktive.
Z odstopanjem od člena 4(3) se pogodbe, sklenjene neposredno v skladu s tem odstavkom in odstavkom 4a tega člena, ne sklenejo za obdobje, daljše od deset let, razen kadar se uporablja člen 4(4).
Pogodbe, sklenjene v skladu s tem odstavkom in odstavkom 4a, se objavijo, pri čemer se spoštuje legitimna zaščita zaupnih poslovnih informacij in poslovnih interesov.
5. V primeru prekinitve storitev ali neposrednega tveganja za nastanek takšnega stanja lahko pristojni organ sprejme nujne ukrepe.
Nujni ukrepi so neposredna sklenitev ali uradni dogovor o podaljšanju pogodbe o izvajanju javne službe ali naložitev opravljanja določenih obveznosti javne službe. Izvajalec javne službe ima pravico do pritožbe zoper odločitev o naložitvi opravljanja določenih obveznosti javne službe. Obdobje, za katerega je pogodba o izvajanju javne službe sklenjena, podaljšana ali naložena z nujnimi ukrepi, ne sme presegati dveh let.
6. Razen če tega nacionalna zakonodaja ne prepoveduje, se pristojni organi lahko odločijo za neposredno sklenitev pogodb o izvajanju javne službe za železniški prevoz, z izjemo drugih vrst prevoza po tirih, kot so podzemne železnice ali tramvaji. Z odstopanjem od člena 4(3) takšne pogodbe niso sklenjene za obdobje, daljše od deset let, razen če se uporablja člen 4(4).
6a. Pristojni organi se lahko odločijo, da pogodbe za storitve javnega železniškega potniškega prevoza, ki zajemajo dele istega omrežja ali skupino prog, sklenejo z različnimi železniškimi podjetji, da bi povečali konkurenco med železniškimi podjetji. V ta namen se lahko pristojni organi pred objavo za konkurenco odprtega razpisnega postopka odločijo omejiti število pogodb, ki se sklenejo z istim železniškim podjetjem.
7. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo učinkovito in hitro revizijo odločitev, sprejetih v skladu z odstavki 2 do 6, na zahtevo katere koli osebe, ki ima ali je imela interes za sklenitev posamezne pogodbe in ki je zaradi domnevne kršitve, povzročene z odločitvijo, ki krši pravo Skupnosti ali nacionalna pravila, ki izvajajo pravo Skupnosti, utrpela oziroma bi lahko utrpela škodo.
V primerih iz odstavkov 4a in 4b taki ukrepi vključujejo možnost vložitve zahteve, da neodvisni organ, ki ga imenuje zadevna država članica, oceni obrazloženo odločitev pristojnega organa. Rezultati take ocene so javno dostopni v skladu z nacionalnim pravom.
Kjer organi, pristojni za revizijske postopke, niso sodni organi, morajo biti njihove odločitve vedno pisno obrazložene. Poleg tega je treba v takem primeru predvideti, da je vsak domnevno nezakonit ukrep, ki ga je sprejel revizijski organ, ali vsaka domnevna napaka pri izvajanju njegovih pooblastil, lahko predmet sodnega nadzora ali revizije s strani drugega organa, ki mora biti sodišče v smislu člena 234 Pogodbe in mora biti neodvisen od organa, ki sklepa pogodbo, in od revizijskega organa.
Člen 5a
Železniški vozni park
1. Da bi zagotovili za konkurenco odprt razpisni postopek, pristojni organi ocenijo, ali so potrebni ukrepi za zagotovitev učinkovitega in nediskriminatornega dostopa do ustreznega voznega parka. Pri tej oceni upoštevajo, ali so na zadevnem trgu prisotna podjetja za zakup voznega parka ali drugi udeleženci na trgu za zakup voznega parka. Ocenjevalno poročilo je javno dostopno.
2. Pristojni organi lahko v skladu z nacionalno zakonodajo in pravili o državni pomoči sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo učinkovit in nediskriminatoren dostop do ustreznega voznega parka. Ti ukrepi lahko vključujejo:
(a) nakup voznega parka, ki se uporablja za izvrševanje pogodbe o izvajanju javne službe, s strani pristojnega organa, ki ga da na voljo izbranemu izvajalcu javne službe, po tržni ceni ali kot del pogodbe o izvajanju javne službe v skladu s členom 4(1)(b), členom 6 in, če je ustrezno, s Prilogo;
(b) zagotovitev jamstva s strani pristojnega organa za financiranje voznega parka, ki se uporablja za izvrševanje pogodbe o izvajanju javne službe, po tržni ceni ali kot del pogodbe o izvajanju javne službe v skladu s členom 4(1)(b), členom 6 in, če je ustrezno, s Prilogo, vključno z jamstvom, ki krije tveganje, povezano s preostalo vrednostjo;
(c) zavezo pristojnega organa v okviru pogodbe o izvajanju javne službe, da ob izteku pogodbe prevzame vozni park po vnaprej določenih finančnih pogojih in po tržni ceni, ali
(d) sodelovanje z drugimi pristojnimi organi, da se zagotovi večji vozni park.
3. Če se vozni park da na voljo novemu javnemu prevozniku, pristojni organ v razpisni dokumentaciji navede tudi vse razpoložljive informacije o stroških vzdrževanja voznega parka in njegovem fizičnem stanju.
Člen 6
Nadomestila za opravljanje javne službe
1. Vsa nadomestila, povezana s splošnim pravilom ali pogodbo o izvajanju javne službe, so ne glede na način sklenitve pogodbe skladna s členom 4. Vsa nadomestila ne glede na njihovo naravo, povezana s pogodbo o izvajanju javne službe, ki ni bila sklenjena v skladu s členom 5(1), členom (3) ali členom (3b), ali s splošnim pravilom, so skladna tudi z določbami iz Priloge.
2. Države članice Komisiji na pisno zahtevo v roku treh mesecev ali morebitnem daljšem roku, določenem v sami zahtevi, sporočijo vse podatke, ki se Komisiji zdijo potrebni, da ugotovi, ali so dodeljena nadomestila združljiva s to uredbo.
Člen 7
Objava
1. Vsak pristojni organ enkrat letno objavi zbirno poročilo o obveznostih javne službe pod njegovo odgovornostjo. To poročilo zajema datum začetka in obdobje veljavnosti pogodb o izvajanju javne službe, izbrane izvajalce javne službe ter nadomestila in izključne pravice, ki so v zameno dodeljene tem izvajalcem javne službe. Poročilo razlikuje med avtobusnim in železniškim prevozom ter omogoča nadzor in oceno uspešnosti, kakovosti in financiranja javnega prometnega omrežja ter, če je to ustrezno, vsebuje informacije o vrsti in obsegu dodeljenih izključnih pravic. V poročilu so upoštevani tudi cilji politike, navedeni v dokumentih, ki opredeljujejo politiko javnega prevoza v zadevni državi članici. Države članice olajšajo osrednji dostop do teh poročil, na primer prek skupnega spletnega portala.
2. Vsak pristojni organ sprejme potrebne ukrepe, da se najpozneje eno leto pred začetkom postopka razpisa ali eno leto pred neposredno sklenitvijo v Uradnem listu Evropske unije objavijo vsaj naslednje informacije:
(a) ime in naslov pristojnega organa;
(b) vrsta predvidene sklenitve;
(c) storitve in območja, ki bi jih sklenitev lahko zadevala;
(d) predvideni datum začetka in obdobje veljavnosti pogodbe o izvajanju javne službe.
Pristojni organi lahko odločijo, da ne bodo objavili teh informacij, če je namen pogodbe o izvajanju javne službe letno opraviti manj kot 50 000 kilometrov storitev javnega potniškega prevoza.
V primeru, da se te informacije po objavi spremenijo, pristojni organ čim prej objavi popravek. Ta popravek ne posega v datum začetka neposredne sklenitve ali razpisa.
Ta odstavek se ne uporablja za člen 5(5).
3. Pristojni organ v primeru neposredne sklenitve pogodb o izvajanju javne službe za železniški prevoz iz člena 5(6) objavi naslednje informacije v roku enega leta od sklenitve:
(a) ime naročnika, njegovo lastništvo in, če je ustrezno, ime stranke ali strank, ki izvajajo pravni nadzor;
(b) trajanje pogodbe o izvajanju javne službe;
(c) opis storitev potniškega prevoza, ki jih je treba opraviti;
(d) opis parametrov finančnega nadomestila;
(e) cilje kakovosti, kakor sta točnost in zanesljivost, ter morebitne nagrade in kazni;
(f) pogoje, povezane s potrebnimi sredstvi.
4. Na zahtevo katere koli zainteresirane strani ji pristojni organ predloži obrazložitev za svojo odločitev za neposredno sklenitev pogodbe o izvajanju javne službe.
Člen 8
Prehod
1. Pogodbe o izvajanju javne službe se sklepajo v skladu s pravili, določenimi v tej uredbi. Vendar se pogodbe o izvajanju storitev in pogodbe o izvajanju javne službe, kot so opredeljene v Direktivi 2004/17/ES ali Direktivi 2004/18/ES, glede storitev avtobusnega ali tramvajskega javnega potniškega prevoza sklepajo v skladu z navedenima direktivama, če te pogodbe niso oblikovane kot naročila koncesij za storitve, kot so opredeljena v teh direktivah. Kadar je treba pogodbe skleniti v skladu z direktivama 2004/17/ES ali 2004/18/ES, se določbe odstavkov 2 do 4 tega člena ne uporabljajo.
2. Brez poseganja v odstavek 3:
(i) se člen 5 za sklepanje pogodb o izvajanju javne službe za storitve cestnega potniškega prevoza in druge vrste prevoza po tirih razen železniškega prevoza, kot so podzemna železnica ali tramvaji, uporablja od 3. decembra 2019;
(ii) se člen 5 za storitve javnega železniškega potniškega prevoza uporablja od 3. decembra 2019.
(iii) se člen 5(6) in člen 7(3) prenehata uporabljati 25. decembra 2023.
Obdobje veljavnosti pogodb, sklenjenih v skladu s členom 5(6) med 3. decembrom 2019 in 24. decembrom 2023, ne presega desetih let.
Države članice do 2. decembra 2019 sprejmejo ukrepe za postopno uskladitev s členom 5, da bi preprečile resne strukturne težave, zlasti v zvezi s prevoznimi zmogljivostmi.
Države članice v šestih mesecih po 25. decembru 2020 Komisiji predložijo poročilo o napredku, v katerem je izpostavljeno izvajanje morebitnega sklepanja pogodb o izvajanju javne službe v skladu s členom 5. Komisija na podlagi poročila držav članic o napredku opravi pregled in po potrebi predloži zakonodajne predloge.
2a. Pogodbe o izvajanju javne službe za storitve javnega železniškega potniškega prevoza, ki so neposredno sklenjene po 24. decembru 2017 in pred 2. decembrom 2019 na podlagi postopka, ki ni pošten za konkurenco odprt postopek, se lahko izvajajo do izteka njihove veljavnosti. Z odstopanjem od člena 4(3) takšne pogodbe niso sklenjene za obdobje, daljše od desetih let, razen kadar se uporablja člen 4(4).
3. Pri uporabi odstavka 2 se ne upoštevajo pogodbe o izvajanju javnih služb, sklenjene v skladu s pravom Skupnosti in nacionalnim pravom:
(a) pred 26. julijem 2000 na podlagi pravičnega in za javnost odprtega razpisa;
(b) pred 26. julijem 2000 na podlagi postopka, ki ni bil pravičen in za javnost odprt razpis;
(c) od 26. julija 2000 in pred 3. decembrom 2009 na podlagi pravičnega in za javnost odprtega razpisa;
(d) po 26. juliju 2000 in pred 24. decembrom 2017 na podlagi postopka, ki ni bil pošten za konkurenco odprt razpisni postopek.
Pogodbe iz točke (a) se lahko izvajajo do izteka njihove veljavnosti. Pogodbe iz točk (b) in (c) se lahko izvajajo do izteka njihove veljavnosti, vendar največ 30 let. Pogodbe iz točke (d) se lahko izvajajo do izteka njihove veljavnosti, če imajo omejeno veljavnost, primerljivo z veljavnostmi, določenimi v členu 4.
Pogodbe o izvajanju javne službe se lahko izvajajo do izteka njihove veljavnosti, če bi prekinitev pogodb povzročila nepotrebne pravne ali ekonomske posledice in če je Komisija to odobrila.
4. Brez poseganja v odstavek 3 lahko pristojni organi v drugi polovici prehodnega obdobja iz odstavka 2 iz sodelovanja pri sklepanju pogodb z javnim razpisom izključijo izvajalce javnih služb, ki ne morejo dokazati, da vrednost storitev javnega prevoza, za katerega dobivajo nadomestilo ali uživajo izključno pravico, dodeljeno v skladu s to uredbo, predstavlja vsaj polovico vrednosti vseh storitev javnega prevoza, za katere dobivajo nadomestilo ali uživajo izključno pravico. Takšna izključitev se ne uporablja za izvajalce javnih služb, za katere se objavi razpis. Pri uporabi tega merila se ne upoštevajo pogodbe o izvajanju javne službe, sklenjene v okviru nujnih ukrepov iz člena 5(5).
Pristojni organi uporabijo možnost iz prvega pododstavka brez diskriminacije, izključijo vse morebitne izvajalce javnih služb, ki ustrezajo temu merilu, in potencialne izvajalce o svoji odločitvi obvestijo na začetku postopka sklepanja pogodb o izvajanju javne službe.
Zadevni pristojni organi Komisijo obvestijo, da nameravajo uporabiti to določbo najmanj dva meseca pred objavo razpisa.
Člen 9
Združljivost s Pogodbo
1. S skupnim trgom so združljiva nadomestila za opravljanje javne službe, namenjena opravljanju storitev javnega potniškega prevoza ali upoštevanju tarifnih obveznosti, ki so določene s splošnimi pravili in ki se plačujejo v skladu s to uredbo. Ta nadomestila so oproščena obveznosti predhodnega obvestila iz člena 88(3) Pogodbe.
2. Brez poseganja v člene 73, 86, 87 in 88 Pogodbe lahko države članice še naprej dodeljujejo pomoči za prometni sektor v skladu s členom 73 Pogodbe, če so potrebne za usklajevanje prevoza ali če so nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe in niso zajete v tej uredbi, ter zlasti:
(a) do začetka veljavnosti skupnih pravil o razporeditvi infrastrukturnih stroškov, če je pomoč dodeljena podjetjem, ki morajo nositi stroške, povezane z infrastrukturo, ki jo uporabljajo, medtem ko druga podjetja niso podvržena podobnemu bremenu. Pri določitvi zneska tako podeljene pomoči se upoštevajo infrastrukturni stroški, ki jih konkurenčnim vrstam prevoza ni treba nositi;
(b) kadar je namen pomoči spodbujanje raziskav ali razvoja prevoznih sistemov in tehnologij, ki so za Skupnost na splošno bolj gospodarni.
Takšna pomoč je omejena na fazo raziskav in razvoja in ne sme zajemati komercialnega izkoriščanja takšnih prevoznih sistemov in tehnologij.
Člen 10
Razveljavitev
1. Uredba (EGS) št. 1191/69 se razveljavi. Njene določbe pa se še naprej uporabljajo v zvezi s storitvami tovornega prevoza v obdobju treh let po začetku veljavnosti te uredbe.
2. Uredba (EGS) št. 1107/70 se razveljavi.
Člen 11
Poročila
Komisija po koncu prehodnega obdobja iz člena 8(2) predloži poročilo o izvajanju te uredbe in o razvoju na področju zagotavljanja javnega potniškega prevoza v Skupnosti, v katerem oceni zlasti razvoj kakovosti storitev javnega potniškega prevoza in posledice neposrednih sklepanj in ki ga po potrebi spremljajo ustrezni predlogi za spremembo te uredbe.
Člen 12
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dne 3. decembra 2009.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
Pravila o nadomestilih v primerih iz člena 6(1)
1. Nadomestila, povezana s pogodbami o izvajanju javne službe, ki so neposredno sklenjene v skladu s členom 5(2), (4), (5) ali (6), ali s splošnim pravilom, je treba izračunati po pravilih iz te priloge.
2. Nadomestilo ne sme preseči zneska, ki ustreza finančnemu neto učinku, ki ustreza vsoti pozitivnih ali negativnih posledic upoštevanja obveznosti javne službe na stroške in prihodke izvajalca javne službe. Posledice se ocenijo s primerjavo položaja, ko je obveznost opravljanja javne službe izpolnjena, s položajem, ki bi obstajal, če obveznost ne bi bila izpolnjena. Za izračunanje finančnega neto učinka pristojni organ upošteva naslednji sistem:
stroški, nastali zaradi obveznosti opravljanja javne službe ali sklopa teh obveznosti, ki jih naloži pristojni organ/predpišejo pristojni organi in so zajete v pogodbi o izvajanju javne službe in/ali s splošnim pravilom,
zmanjšano za kakršen koli pozitivni finančni učinek, nastal v sklopu omrežja, ki se upravlja v okviru zadevne(-ih) obveznosti opravljanja javne službe,
zmanjšano za prejemke iz tarif ali kakršen koli prihodek, nastal pri izpolnjevanju zadevne(-ih) obveznosti opravljanja javne službe,
s prištetjem primernega dobička,
ustreza finančnemu neto učinku.
3. Izpolnjevanje obveznosti opravljanja javne službe ima lahko na morebitne prevozne dejavnosti izvajalca učinek, ki presega zadevno(-e) obveznost(-i) opravljanja javne službe. Za preprečevanje čezmerne kompenzacije ali premajhne kompenzacije se zato pri izračunavanju finančnega neto učinka upoštevajo merljivi finančni učinki na zadevna omrežja izvajalca.
4. Stroške in prihodke se izračuna v skladu z veljavnimi računovodskimi in davčnimi pravili.
5. Da bi se povečala preglednost in preprečilo navzkrižno subvencioniranje, kadar izvajalec javne službe opravlja hkrati storitve, za katere prejema nadomestila in za katere veljajo obveznosti iz opravljanja javne prevozne storitve, ter druge dejavnosti, mora biti računovodstvo omenjenih javnih storitev razdeljeno tako, da izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:
— konti vsake poslovne dejavnosti so ločeni ter del ustreznih sredstev in fiksni stroški se dodelijo v skladu z veljavnimi računovodskimi in davčnimi pravili,
— variabilni stroški, ustrezni prispevek k fiksnim stroškom in primeren dobiček, povezan z morebitnimi drugimi dejavnostmi izvajalca javne službe, ne morejo v nobenem primeru bremeniti zadevne javne službe,
— stroški opravljanja javne službe se uravnotežijo s prihodki iz poslovanja in plačili organov brez možnega prenosa prihodkov v drugo panogo dejavnosti izvajalca javne službe.
6. Kot primeren dobiček je treba razumeti stopnjo donosnosti kapitala, ki je običajna za sektor v določeni državi članici in ki mora upoštevati tveganje – ali odsotnost tveganja – izvajalca javne službe zaradi posegov javnega organa.
7. Način nadomestila mora spodbujati ohranitev ali razvoj:
— učinkovitega poslovodenja s strani izvajalca javne službe, ki se ga lahko objektivno oceni, in
— opravljanja dovolj kakovostnih storitev potniškega prevoza.
( 1 ) UL L 364, 12.12.1992, str. 7.
( 2 ) Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32).