EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01997R1467-20111213
Council Regulation (EC) No 1467/97 of 7 July 1997 on speeding up and clarifying the implementation of the excessive deficit procedure
Consolidated text: Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
1997R1467 — SL — 13.12.2011 — 002.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA SVETA (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, p.6) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 174 |
5 |
7.7.2005 |
||
|
L 306 |
33 |
23.11.2011 |
||
UREDBA SVETA (ES) št. 1467/97
z dne 7. julija 1997
o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
SVET EVROPSKE UNIJE JE
ob upoštevanju ►M2 Pogodbe o delovanju Evropske unije ◄ in zlasti drugega pododstavka ►M2 člena 126(14) PDEU ◄ ,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega monetarnega inštituta,
|
(1) |
ker je treba pospešiti in razjasniti postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz ►M2 člena 126 PDEU ◄ , da bi se izognili čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju, in zagotoviti takojšnjo uvedbo ukrepov za njegovo zmanjšanje, če se pojavi; ker so določbe te uredbe, sprejete v ta namen na podlagi ►M2 člena 126(14) ◄ , drugi pododstavek, skupaj z določbami iz Protokola (št. 5) k Pogodbi nov celovit sklop pravil za uporabo ►M2 člena 126 ◄ ; |
|
(2) |
ker Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest; |
|
(3) |
ker Pakt za stabilnost in rast sestavljajo ta uredba, Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 ( 3 ), katere namen je doseči okrepljen nadzor nad proračunskim stanjem ter nadzor in uskladitev gospodarskih politik, in Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast ( 4 ), v kateri so v skladu s členom ►M1 4 ◄ Pogodbe o Evropski uniji določene čvrste politične smernice za natančno in pravočasno izvajanje Pakta za stabilnost in rast, še zlasti glede na srednjeročni cilj, doseči čim bolj uravnoteženo proračunsko stanje ali proračunski presežek, h kateremu so se obvezale vse države članice, ter za sprejetje ustreznih popravljalnih proračunskih ukrepov, ki so po njihovem mnenju potrebni za uresničitev ciljev njihovih programov za stabilnost in konvergenco, vsakokrat ko obstajajo informacije o dejanskem ali pričakovanem odmiku od srednjeročnega proračunskega cilja; |
|
(4) |
ker so se v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (EMU) v skladu s ►M2 členom 126 PDEU ◄ države članice dolžne izogibati čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju; ker se na podlagi člena 5 Protokola (št. 11) k Pogodbi ►M2 odstavki 1, 9 in 11 člena 126 ◄ ne uporabljajo za Združeno kraljestvo, če ne preide v tretjo fazo; ker se obveznost iz člena ►M1 116 ◄ (4), da si države članice prizadevajo izogibati se čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju, še naprej uporablja za Združeno kraljestvo; |
|
(5) |
ker je Danska na podlagi odstavka 1 Protokola (št. 12) k Pogodbi v okviru Edinburškega sklepa z dne 12. decembra 1992 sporočila, da ne bo sodelovala v tretji fazi; ker se zato ►M2 odstavka 9 in 11 člena 126 ◄ v skladu z odstavkom 2 omenjenega protokola za Dansko ne uporabljata; |
|
(6) |
ker v tretji fazi EMU države članice ostanejo odgovorne za svojo nacionalno proračunsko politiko, s pridržkom določb Pogodbe; ker bodo države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnjevanje svojih odgovornosti v skladu z določbami Pogodbe; |
|
(7) |
ker ravnanje v skladu z zadanim srednjeročnim ciljem, doseči čim bolj uravnoteženo proračunsko stanje ali proračunski presežek, državam članicam omogoča izboljšanje ustreznih pogojev za stabilnost cen in trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest v vseh državah članicah, in obvladovanje običajnih konjunkturnih nihanj ter sočasno ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja v mejah referenčne vrednosti treh odstotkov BDP; |
|
(8) |
ker je za ustrezno delovanje EMU potrebno, da je konvergenca ekonomskih in proračunskih rezultatov držav članic, ki so uvedle enotno valuto, v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države članice“, stabilna in trajnostna; ker je v tretji fazi EMU za zagotovitev stabilnosti cen potrebna proračunska disciplina; |
|
(9) |
ker v skladu s členom 109k(3) ►M2 člena 126(9) in (11) ◄ veljata samo za sodelujoče države članice; |
|
(10) |
ker je treba opredeliti merila za izjemno in začasno preseganje referenčne vrednosti, kot navaja ►M2 člen 126(2)(a) ◄ ; ker v povezavi s tem Svet med drugim upošteva večletne proračunske napovedi, ki jih zagotavlja Komisija; |
|
(11) |
ker poročilo Komisije v skladu s ►M2 členom 126(3) ◄ upošteva tudi, ali javnofinančni primanjkljaj presega javne investicijske odhodke, in vse druge pomembne dejavnike, tudi srednjeročno gospodarsko in proračunsko stanje države članice; |
|
(12) |
ker je treba določiti končne roke za izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da se zagotovi njegovo hitro in učinkovito izvajanje; ker je v zvezi s tem treba upoštevati dejstvo, da se proračunsko leto Združenega kraljestva ne ujema s koledarskim letom; |
|
(13) |
ker je treba opredeliti način dejanskega uvajanja sankcij, predvidenih v ►M2 členu 126 ◄ , za zagotovitev učinkovitega izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem; |
|
(14) |
ker bi okrepljen nadzor po Uredbi Sveta (ES) št. 1466/97 skupaj s spremljanjem proračunskega stanja, ki ga izvaja Komisija na podlagi ►M2 odstavka 2 člena 126 ◄ , moral olajšati učinkovito in hitro izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem; |
|
(15) |
ker se temu ustrezno, kadar sodelujoča država članica ne sprejme učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, zdi tako izvedljivo kot primerno obdobje skupno največ desetih mesecev od dneva posredovanja podatkov o obstoju čezmernega primanjkljaja do sklepa o sprejetju sankcij za izvajanje pritiska na sodelujočo državo članico, da bi take ukrepe sprejela; v tem primeru, in če se postopek začne v marcu, se sankcije izvedejo v koledarskem letu, v katerem se je postopek začel; |
|
(16) |
ker bi morala zadevna država članica po vnaprejšnjem opozorilu pričakovati priporočilo Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja ali nadaljnje ukrepe v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem; ker resnost čezmernega primanjkljaja v tretji fazi zahteva nujne ukrepe vseh prizadetih strani; |
|
(17) |
ker je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem smiselno zadržati, če zadevna država članica sprejme ustrezne ukrepe kot odgovor na priporočilo iz ►M2 člena 126(7) ◄ ali na poziv iz ►M2 člena 126(9) ◄ , da se ji s tem zagotovi spodbuda za ustrezno ukrepanje; ker naj se obdobje mirovanja postopka ne upošteva kot del obdobja največ desetih mesecev od dneva posredovanja podatkov o obstoju čezmernega primanjkljaja do dneva uvedbe sankcij; ker je smiselno nemudoma obnoviti postopek, če se predvideni ukrep ne izvaja ali če se izkaže, da je izvedeni ukrep neprimeren; |
|
(18) |
ker je treba, da se zagotovi zadosten svarilni učinek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, od zadevne sodelujoče države članice zahtevati brezobrestni depozit primerne vrednosti, kadarkoli Svet sprejme sklep o uvedbi sankcij; |
|
(19) |
ker opredelitev sankcij v predpisani višini prispeva k pravni varnosti; ker je smiselno, da se znesek depozita veže na BDP zadevne sodelujoče države članice; |
|
(20) |
ker je smiselno poostriti sankcije, kadarkoli zahtevan brezobrestni depozit ne privede do pravočasnega zmanjšanja čezmernega primanjkljaja zadevne sodelujoče države članice; ker je torej smiselno spremeniti depozit v globo; |
|
(21) |
ker je ustrezni ukrep zadevne sodelujoče države članice za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja prvi korak k razveljavitvi sankcij; ker ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja dovoljuje razveljavitev sankcij v skladu z ►M2 odstavkom 12 člena 126 ◄ ; ker se vse preostale sankcije razveljavijo šele takrat, ko čezmerni primanjkljaj ne obstaja več; |
|
(22) |
ker Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti ( 5 ), vsebuje podrobna pravila za sporočanje proračunskih podatkov držav članic; |
|
(23) |
ker v skladu s členom ►M1 117 ◄ (8), kjer Pogodba predvideva posvetovalno vlogo za Evropsko centralno banko (ECB), se sklicevanje na ECB šteje za sklicevanje na Evropski monetarni inštitut za obdobje pred ustanovitvijo ECB, |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
ODDELEK 1
OPREDELITEV POJMOV IN OCENE
Člen 1
1. Ta uredba vsebuje določbe za pospešitev in razjasnitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Cilj postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je preprečiti čezmeren javnofinančni primanjkljaj in pospešiti njegovo zmanjšanje, kadar se pojavi, pri čemer se upoštevanje proračunske discipline preuči na podlagi meril javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga.
2. Za namene te uredbe „sodelujoče države članice“ pomeni države članice, katerih valuta je euro.
Člen 2
1. Presežek javnofinančnega primanjkljaja nad referenčno vrednostjo se v skladu z drugo alineo točke (a) člena 126(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) šteje kot izjemen, kadar je posledica izrednega dogodka, na katerega zadevna država članica ne more vplivati in ki pomembno vpliva na finančni položaj sektorja države, ali pa je posledica resnega upada gospodarske aktivnosti.
Poleg tega se presežek nad referenčno vrednostjo šteje kot začasen, če proračunske napovedi, ki jih zagotavlja Komisija, kažejo, da bo po prenehanju izrednega dogodka ali resnega gospodarskega upada primanjkljaj padel pod referenčno vrednost.
1a. V primeru preseganja referenčne vrednosti velja, da se razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP) zadosti zmanjšuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti v skladu s točko (b) člena 126(2) PDEU, če se je odstopanje od referenčne vrednosti v prejšnjih treh letih v povprečju zmanjšalo za eno dvajsetino na leto kot referenčno merilo, ki temelji na spremembah v zadnjih treh letih, za katera so na voljo podatki.
Zahteva glede merila dolga se šteje za izpolnjeno tudi, če proračunske napovedi Komisije kažejo, da bo do zahtevanega zmanjšanja odstopanja prišlo v obdobju treh let, ki vključuje dve leti, ki sledita zadnjemu letu, za katero so na voljo podatki. Za državo članico, ki je 8. novembra 2011 v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, se v obdobju treh let od zmanjšanja čezmernega primanjkljaja zahteva glede merila dolga šteje za izpolnjeno, če zadevna država članica pri tem dovolj napreduje, kar se oceni v mnenju, ki ga sprejme Svet o njenem programu za stabilnost ali konvergenco.
Pri določanju referenčnega merila za prilagoditve deleža dolga je treba upoštevati vpliv cikla na hitrost zmanjševanja dolga.
2. Komisija in Svet pri oceni in odločanju o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s ►M2 členom 126(3) do (6) PDEU ◄ lahko štejeta presežek nad referenčno vrednostjo, ki izhaja iz resnega gospodarskega upada, za izjemnega v smislu druge alinee ►M2 člena 126(2)(a) ◄ , če presežek nad referenčno vrednostjo izhaja iz negativne letne stopnje rasti BDP ali akumuliranega upada proizvodnje med daljšim obdobjem zelo nizke letne rasti BDP glede na potencialno rast.
3. Komisija pri pripravi poročila iz člena 126(3) PDEU upošteva vse pomembne dejavnike iz navedenega člena, če ti dejavniki pomembno vplivajo na oceno izpolnjevanja meril primanjkljaja in dolga zadevne države članice. V poročilu se ustrezno upoštevajo:
(a) razvoj srednjeročnega gospodarskega položaja, zlasti potencialna rast, vključno z različnimi prispevki dela, akumulacije kapitala in skupne faktorske produktivnosti, cikličnih gibanj in stanjem neto prihrankov zasebnega sektorja;
(b) razvoj srednjeročnega proračunskega stanja, zlasti rezultati prilagajanja srednjeročnemu proračunskemu cilju, raven primarnega salda ter gibanje tekočih in kapitalskih primarnih odhodkov, izvajanje politik za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij, izvajanje ukrepov v okviru skupne strategije Unije za rast in izboljšanje splošne kakovosti javnih financ, zlasti učinkovitost proračunskih okvirov držav članic;
(c) razvoj srednjeročnega stanja dolga sektorja države, njegova dinamika in vzdržnost, zlasti dejavniki tveganja, vključno s strukturo zapadlosti in valuto denominacije dolga, usklajevanje stanj in tokov ter njihova struktura, nakopičene rezerve in druga finančna sredstva, jamstva, zlasti v zvezi s finančnim sektorjem, ter morebitne implicitne obveznosti v zvezi s staranjem prebivalstva in zasebni dolg, kolikor se ta lahko šteje za pogojno implicitno obveznost države.
Komisija ustrezno in izrecno upošteva vse druge dejavnike, ki so po mnenju zadevne države članice pomembni za izčrpno oceno izpolnjevanja meril primanjkljaja in dolga ter jih je država članica predložila Svetu in Komisiji. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni finančnim prispevkom za spodbujanje mednarodne solidarnosti in doseganje ciljev politike Unije, dolgu, nastalemu zaradi dvostranske in večstranske pomoči med državami članicami v okviru varovanja finančne stabilnosti, ter dolgu, povezanemu z ukrepi za finančno stabilizacijo v času velikih finančnih motenj.
4. Svet in Komisija opravita uravnoteženo celovito oceno vseh pomembnih dejavnikov in pri tem ocenita zlasti, v kolikšni meri ti dejavniki vplivajo na oceno izpolnjevanja meril primanjkljaja in/ali dolga kot oteževalni ali olajševalni dejavniki. Če delež javnega dolga v BDP presega referenčno vrednost, se pri ocenjevanju izpolnjevanja merila primanjkljaja ti dejavniki v korakih iz odstavkov 4, 5 in 6 člena 126 PDEU, ki so podlaga za sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja, upoštevajo samo, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj osnovnega načela, tj. preden se ti pomembni dejavniki upoštevajo, mora splošni javnofinančni primanjkljaj ostati blizu referenčni vrednosti, obenem pa je referenčna vrednost presežena le začasno.
Ti dejavniki pa se upoštevajo pri korakih, ki so podlaga za sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja, pri ocenjevanju izpolnjevanja merila dolga.
5. Svet in Komisija pri ocenjevanju izpolnjevanja meril primanjkljaja in dolga ter v nadaljnjih korakih, predvidenih v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ustrezno upoštevata izvajanje pokojninskih reform, s katerimi se uvaja večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber, in neto stroške javno financiranega stebra. Zlasti je treba upoštevati značilnosti celotnega pokojninskega sistema, vzpostavljenega na podlagi reforme, in sicer ali sistem spodbuja dolgoročno vzdržnost, hkrati pa ne povečuje tveganj za srednjeročno proračunsko stanje.
6. Če se Svet v skladu s členom 126(6) PDEU odloči, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj, Svet in Komisija tudi v naslednjih korakih postopka iz člena 126 PDEU upoštevata pomembne dejavnike iz odstavka 3 tega člena, saj vplivajo na razmere v zadevni državi članici, vključno z navedenimi v členih 3(5) in 5(2) te uredbe, zlasti pri določitvi roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja in morebitnem podaljšanju tega roka. Vendar se ti pomembni dejavniki ne upoštevajo pri sklepu Sveta na podlagi člena 126(12) PDEU o razveljavitvi nekaterih ali vseh odločitev, sprejetih v skladu z odstavki 6 do 9 in 11 člena 126 PDEU.
7. Za države članice, v katerih presežek primanjkljaja glede na referenčno vrednost odraža izvajanje pokojninske reforme, s katero se uvaja večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber, Svet in Komisija pri oceni gibanja višine primanjkljaja v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem upoštevata tudi stroške reforme, v kolikor primanjkljaj bistveno ne presega ravni, ki se lahko šteje, da ostaja blizu referenčni vrednosti, delež dolga pa ne presega referenčne vrednosti, pod pogojem, da se ohrani splošna fiskalna vzdržnost. Neto stroški se upoštevajo tudi pri sklepu Sveta na podlagi člena 126(12) PDEU o razveljavitvi nekaterih ali vseh odločitev Sveta, sprejetih v skladu z odstavki 6 do 9 in 11 člena 126 PDEU, če se je primanjkljaj znatno in stalno zmanjševal ter dosegel raven blizu referenčne vrednosti.
ODDELEK 1A
EKONOMSKI DIALOG
Člen 2a
1. Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi predsednika Sveta, Komisijo in po potrebi predsednika Evropskega sveta ali predsednika euroskupine, da nastopijo pred odborom in razpravljajo o sklepu Sveta na podlagi člena 126(6) PDEU, priporočilu Sveta na podlagi člena 126(7) PDEU, pozivu na podlagi člena 126(9) PDEU ali sklepih Sveta na podlagi člena 126(11) PDEU.
Od Sveta se praviloma pričakuje, da sledi priporočilom in predlogom Komisije, ali pa da javno obrazloži svoje stališče.
Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko državi članici, ki jo ti sklepi, pozivi ali priporočila zadevajo, ponudi možnost, da sodeluje pri izmenjavi mnenj.
2. Komisija in Svet redno obveščata Evropski parlament o uporabi te uredbe.
ODDELEK 2
POSPEŠEVANJE POSTOPKA V ZVEZI S ČEZMERNIM PRIMANJKLJAJEM
Člen 3
1. V dveh tednih od dneva, ko Komisija sprejme poročilo v skladu s ►M2 členom 126(3) ◄ , pripravi Ekonomsko-finančni odbor mnenje v skladu s ►M2 členom 126(4) ◄ .
2. Če Komisija meni, da obstaja čezmerni primanjkljaj, Svetu ob doslednem upoštevanju mnenja iz odstavka 1 predloži svoje mnenje in predlog v skladu z odstavkoma 5 in 6 člena 126 PDEU ter obvesti Evropski parlament.
3. Svet odloči o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s ►M2 členom 126(6) PDEU ◄ praviloma v štirih mesecih po datumih poročanja, določenih v ►M2 člen 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009 ◄ . Kadar odloči, da čezmerni primanjkljaj obstaja, Svet istočasno v skladu s ►M2 členom 126(7) PDEU ◄ na zadevno državo članico naslovi priporočila.
4. Svet v priporočilu zadevni državi članici, pripravljenem v skladu s členom 126(7) PDEU, določi rok največ šestih mesecev za sprejetje učinkovitih ukrepov. Če to upravičuje resnost razmer, je lahko rok za sprejetje učinkovitih ukrepov tri mesece. V priporočilu Sveta se določi tudi rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, kar mora biti doseženo v letu, ki sledi letu ugotovitve njegovega obstoja, razen v posebnih okoliščinah. Da se zagotovi zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v roku iz priporočila, Svet v priporočilu zahteva, da država članica doseže letne proračunske cilje, ki na podlagi napovedi, na kateri temelji priporočilo, ustrezajo minimalnemu letnemu izboljšanju njenega ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov za vsaj 0,5 % BDP, kot referenca.
4a. Zadevna država članica v roku iz odstavka 4 predloži Svetu in Komisiji poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi priporočila Sveta v skladu s členom 126(7) PDEU. Poročilo vsebuje cilje za javnofinančne odhodke in prihodke ter za diskrecijske ukrepe na strani odhodkov in prihodkov v skladu s priporočilom Sveta ter informacije o sprejetih ukrepih in vrsti ukrepov, predvidenih za dosego ciljev. Država članica poročilo objavi.
5. Če so bili v skladu s priporočilom na podlagi člena 126(7) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi in če po sprejetju priporočila nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči sprejeti revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU. V revidiranem priporočilu se lahko ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, in to praviloma za eno leto. Svet na podlagi gospodarske napovedi iz svojega priporočila oceni, ali so nastopili nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. V primeru resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali v celotni Uniji se lahko Svet na priporočilo Komisije tudi odloči, da bo sprejel revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU, pod pogojem, da to ne ogrozi srednjeročne fiskalne vzdržnosti.
Člen 4
1. Svet vsak sklep na podlagi člena 126(8) PDEU o objavi priporočil, v katerih je ugotovil, da niso bili sprejeti učinkoviti ukrepi, sprejme nemudoma po preteku roka iz člena 3(4) te uredbe.
2. Svet pri presojanju o tem, ali so bili na podlagi njegovih priporočil v skladu s členom 126(7) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi, pri svoji odločitvi izhaja iz poročila, ki ga predloži zadevna država članica v skladu s členom 3(4a) te uredbe, in njegovega izvajanja ter na vseh drugih javno objavljenih odločitvah vlade zadevne države članice.
Kadar Svet v skladu s členom 126(8) PDEU ugotovi, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov, o tem ustrezno poroča Evropskemu svetu.
Člen 5
1. Sklep Sveta o pozivu zadevni sodelujoči državi članici, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v skladu s členom 126(9) PDEU, se sprejme v dveh mesecih od sprejetja sklepa Sveta, da učinkoviti ukrepi v skladu s členom 126(8) PDEU niso bili sprejeti. Da se zagotovi zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v roku iz poziva, Svet v njem zahteva, da država članica doseže letne proračunske cilje, ki na podlagi napovedi, na kateri temelji poziv, ustrezajo minimalnemu letnemu izboljšanju njenega ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov za vsaj 0,5 % BDP, kot referenca. Svet navede tudi ukrepe, ki spodbujajo dosego teh ciljev.
1a. Po pozivu Sveta v skladu s členom 126(9) PDEU zadevna država članica predloži Svetu in Komisiji poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi poziva Sveta. Poročilo vsebuje cilje za javnofinančne odhodke in prihodke ter za diskrecijske ukrepe na strani odhodkov in prihodkov ter informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi konkretnih priporočil Sveta, da lahko Svet po potrebi sprejme sklep v skladu s členom 6(2) te uredbe. Država članica poročilo objavi.
2. Če so bili v skladu s pozivom na podlagi člena 126(9) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi in če po sprejetju poziva nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči sprejeti revidirani poziv na podlagi člena 126(9) PDEU. V revidiranem pozivu se lahko ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, in to praviloma za eno leto. Svet na podlagi gospodarske napovedi iz svojega poziva oceni, ali so nastopili nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. V primeru resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali v celotni Uniji se lahko Svet na priporočilo Komisije tudi odloči, da sprejme revidirani poziv na podlagi člena 126(9) PDEU, pod pogojem, da to ne ogrozi srednjeročne fiskalne vzdržnosti.
Člen 6
1. Svet pri presojanju o tem, ali so bili na podlagi njegovega poziva v skladu s členom 126(9) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi, pri svojih odločitvah izhaja iz poročila, ki ga zadevna država članica predloži v skladu s členom 5(1a) te uredbe, in njegovega izvajanja ter vseh drugih javno objavljenih odločitvah vlade zadevne države članice. Upoštevajo se rezultati nadzorne misije, ki jo izvede Komisija v skladu s členom 10a te uredbe.
2. Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 126(11) PDEU, Svet v skladu z navedenim členom uvede sankcije. Vsak tak sklep se sprejme najpozneje v štirih mesecih po sklepu Sveta v skladu s členom 126(9) PDEU o pozivu zadevni sodelujoči državi članici, naj sprejme ukrepe.
Člen 7
Če sodelujoča država članica ne ukrepa na podlagi zaporednih aktov Sveta v skladu s členom 126(7) in (9) PDEU, se sklep Sveta v skladu s členom 126(11) PDEU o uvedbi sankcij praviloma sprejme v šestnajstih mesecih od datumov poročanja, določenih v členu 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009. V primeru, da se uporabi člen 3(5) ali 5(2) te uredbe, se rok šestnajstih mesecev ustrezno spremeni. Pospešeni postopek se uporabi v primeru namerno načrtovanega primanjkljaja, glede katerega Svet odloči, da je čezmeren.
Člen 8
Sklep Sveta v skladu s členom 126(11) PDEU o zaostritvi sankcij se sprejme najpozneje v dveh mesecih po datumih poročanja iz Uredbe (ES) št. 479/2009. Sklep Sveta v skladu s členom 126(12) PDEU o razveljavitvi nekaterih ali vseh njegovih sklepov se sprejme čim prej in v vsakem primeru najpozneje v dveh mesecih po datumih poročanja iz Uredbe (ES) št. 479/2009.
ODDELEK 3
MIROVANJE POSTOPKA IN SPREMLJANJE
Člen 9
1. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem miruje:
— če zadevna država članica ravna v skladu s priporočili iz ►M2 člena 126(7) ◄ ,
— če zadevna sodelujoča država članica ravna v skladu s pozivi iz ►M2 člena 126(9) ◄ .
2. Obdobje mirovanja postopka se ne všteva v roka iz členov 6 in 7.
3. Po izteku rokov iz člena 3(4) in drugega stavka ►M2 člen 6(2) ◄ te uredbe Komisija obvesti Svet o tem, ali je mnenja, da so sprejeti ukrepi – pod pogojem da se ti v celoti izvedejo ter da gospodarski razvoj poteka po napovedih – zadostni za zagotovitev ustreznega napredka pri zmanjšanju čezmernega primanjkljaja v rokih, ki jih je določil Svet. Izjava Komisije se objavi.
Člen 10
1. Svet in Komisija redno spremljata izvajanje ukrepov, ki jih sprejme:
— država članica kot odgovor na priporočila iz ►M2 člena 126(7) ◄ ,
— zadevna sodelujoča država članica kot odgovor na pozive iz ►M2 člena 126(9) ◄ .
2. Če sodelujoča država članica sprejetega ukrepa ne izvaja ali če je po mnenju Sveta izvedeni ukrep neprimeren, Svet nemudoma sprejme sklep po ►M2 členu 126(9) ◄ ali ►M2 členu 126(11) ◄ .
3. Če dejanski podatki iz ►M2 Uredbo (ES) št. 479/2009 ◄ kažejo, da sodelujoča država članica ni zmanjšala čezmernega primanjkljaja v predpisanih rokih bodisi v priporočilu iz ►M2 člena 126(7) ◄ bodisi v pozivu iz ►M2 člena 126(9) ◄ , Svet nemudoma sprejme sklep po ►M2 členu 126(9) ◄ ali ►M2 členu 126(11) ◄ .
Člen 10a
1. Komisija ohranja trajen dialog z organi držav članic v skladu s cilji te uredbe. S tem namenom Komisija zlasti izvaja misije, da bi ocenila trenutne ekonomskih razmere v državi članici in prepoznala tveganja ali težave pri uresničevanju ciljev te uredbe.
2. Okrepljeni nadzor se lahko izvede za države članice, na katere se nanašajo priporočila in pozivi, izdani na podlagi sklepa v skladu s členom 126(8) PDEU in sklepov v skladu s členom 126(11) PDEU, za namene spremljanja na kraju samem. Zadevne države članice zagotovijo vse potrebne informacije za pripravo in izvedbo misije.
3. Če je to primerno, lahko Komisija povabi predstavnike Evropske centralne banke, da sodelujejo v nadzornih misijah v države članice, katerih valuta je euro, ali države članice, ki sodelujejo v Sporazumu z dne 16. marca 2006 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije ( 6 ) (ERM II).
4. Komisija o rezultatih misije iz odstavka 2 poroča Svetu in se po potrebi lahko odloči, da svoje ugotovitve objavi.
5. Ko Komisija opravlja nadzorne misije iz odstavka 2, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici za pripombe.
ODDELEK 4
SANKCIJE
Člen 11
Ko Svet sprejme sklep v skladu s členom 126(11) PDEU o uvedbi sankcij proti sodelujoči državi članici, se praviloma odredi globa. Svet se lahko odloči za dopolnitev te globe z drugimi ukrepi iz člena 126(11) PDEU.
Člen 12
1. Znesek globe je sestavljen iz nespremenljivega dela v višini 0,2 % BDP in spremenljivega dela. Spremenljivi del znaša desetino absolutne vrednosti razlike med saldom kot odstotkom BDP v prejšnjem letu in referenčno vrednostjo javnofinančnega salda oziroma, če neupoštevanje proračunske discipline vključuje merilo dolga, med javnofinančnim saldom kot odstotkom BDP, ki bi moral biti v skladu s pozivom na podlagi člena 126(9) PDEU dosežen v istem letu.
2. Svet v letu, ki sledi letu, v katerem je globa naložena, do razveljavitve sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja oceni, ali je zadevna sodelujoča država članica sprejela učinkovite ukrepe na podlagi poziva Sveta iz člena 126(9) PDEU. V tej letni oceni se Svet v skladu s členom 126(11) PDEU odloči okrepiti sankcije, razen če je zadevna sodelujoča država članica ravnala v skladu s pozivom Sveta. Če se Svet odloči za naložitev dodatne globe, se ta izračuna na enak način kot spremenljivi del globe v skladu z odstavkom 1.
3. Posamezna globa iz odstavkov 1 in 2 ne presega zgornje meje 0,5 % BDP.
▼M2 —————
Člen 14
V skladu s ►M2 členom 126(12) ◄ Svet razveljavi sankcije iz prve in druge alinee ►M2 člena 126(11) ◄ glede na napredek, ki ga je zadevna sodelujoča država članica dosegla pri zmanjševanju čezmernega primanjkljaja.
Člen 15
V skladu s ►M2 členom 126(12) ◄ Svet razveljavi vse preostale sankcije, če se sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi. Globe, uvedene v skladu s ►M2 člen 12 ◄ te uredbe, se zadevni sodelujoči državi članici ne povrnejo.
Člen 16
Globe iz člena 12 pomenijo druge prihodke iz člena 311 PDEU in se dodelijo evropskemu instrumentu za finančno stabilnost. Ko bodo sodelujoče države članice vzpostavile drug mehanizem za stabilnost za zagotavljanje finančne pomoči, da bi zaščitile stabilnost celotnega euroobmočja, se bodo globe dodelile temu mehanizmu.
ODDELEK 5
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 17
Za namen te uredbe in dokler ima Združeno kraljestvo proračunsko leto, ki se ne ujema s koledarskim, se določbe oddelkov 2, 3, in 4 te uredbe za Združeno kraljestvo uporabljajo v skladu s Prilogo.
Člen 17a
1. Komisija objavi poročilo o uporabi te uredbe do 14. decembra 2014 in nato vsakih pet let.
V tem poročilu se med drugim ocenita:
(a) učinkovitost Uredbe; ter
(b) napredek pri zagotavljanju tesnejše uskladitve ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic v skladu s PDEU.
2. Po potrebi se poročilu iz odstavka 1 priložijo predlogi za spremembo te uredbe.
3. Navedeno poročilo se posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člen 18
Ta uredba začne veljati 1. januarja 1999.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
ROKI, KI SE UPORABLJAJO ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO
1. Z namenom zagotovitve enakega obravnavanja vseh držav članic Svet pri sprejemanju odločitev iz oddelkov 2, 3 in 4 te uredbe upošteva drugačno proračunsko leto Združenega kraljestva tako, da odločitve v zvezi z Združenim kraljestvom sprejema v točki proračunskega leta te države, ki je podobna točki, v kateri se sprejemajo ali se bodo sprejemale odločitve v primerih drugih držav članic.
2. Določbe v stolpcu I se nadomestijo z določbami iz stolpca II.
|
Stolpec I |
Stolpec II |
|
„praviloma v štirih mesecih po datumih poročanja, določenih v ►M2 člen 3(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 ◄ “ (člen 3(3)) |
„praviloma v šestih mesecih po koncu proračunskega leta, v katerem se je pojavil primanjkljaj“ |
|
„letu, ki sledi letu ugotovitve obstoja čezmernega primanjkljaja“ (člen 3(4)) |
„proračunskem letu, ki sledi letu ugotovitve obstoja čezmernega primanjkljaja“ |
|
„praviloma sprejme v šestnajstih mesecih od datumov poročanja, določenih v členu 4(2) in (3) Uredbe (ES) št. 3605/93“ (člen 7) |
„praviloma sprejme v osemnajstih mesecih po koncu proračunskega leta, v katerem se je pojavil primanjkljaj“ |
|
„prejšnjem letu“ (člen 12(1)) |
„prejšnjem proračunskem letu“ |
( 1 ) UL C 368, 6.12.1996, str. 12.
( 2 ) UL C 380, 16.12.1996, str. 29.
( 3 ) UL L 209, 2.8.1997, str. 1.
( 4 ) UL C 236, 2.8.1997, str. 1.
( 5 ) UL L 332, 31.12.1993, str. 7.
( 6 ) UL C 73, 25.3.2006, str 21.