EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 24.11.2015

COM(2015) 586 final

2015/0270(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ta zakonodajni predlog načrtuje uvedbo evropskega sistema jamstva za vloge (ESJV) kot tretjega stebra bančne unije v treh zaporednih fazah: sistem pozavarovanja za sodelujoče nacionalne sisteme jamstva za vloge (SJV) v prvi fazi, ki traja tri leta, sistem sozavarovanja za sodelujoče nacionalne SJV v drugi fazi, ki traja štiri leta, in polno jamstvo za sodelujoče nacionalne SJV, ko bo sistem deloval v celoti. Nacionalni SJV lahko prejme sredstva ESJV le, če zbira sredstva v skladu s točno določenim potekom financiranja in na splošno izpolnjuje temeljne zahteve zakonodaje Unije. Enotni odbor za reševanje, ki bi prevzel tudi upravljanje ESJV, bi nadzoroval nacionalne SJV in sprostil sredstva le, če so izpolnjeni jasno določeni pogoji. Skupaj z vzpostavitvijo ESJV bi se začeli izvajati tudi ambiciozni ukrepi za zmanjšanje tveganj v bančnih sektorjih držav članic.

1.OZADJE PREDLOGA

1.1.Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija je leta 2012 v okviru dolgoročne vizije za gospodarsko in fiskalno povezovanje pozvala k ustanovitvi bančne unije, ki bi utrdila temelje bančnega sektorja in povrnila zaupanje v euro 1 . Bančno unijo bi bilo treba uresničiti s prenosom nadzora na evropsko raven, ustanovitvijo integriranega okvira za obvladovanje bančne krize in, enako pomembno, skupnim sistemom za zaščito vlog. Medtem ko sta bila prva dva koraka dosežena z ustanovitvijo enotnega mehanizma nadzora (EMN) in enotnega mehanizma za reševanje (EMR), je treba skupni sistem za zaščito vlog šele vzpostaviti.

Poročilo petih predsednikov 2 in sporočilo Komisije o spremljanju 3 določata jasen načrt za poglabljanje ekonomske in monetarne unije (EMU), vključno z ukrepi za nadaljnje omejevanje tveganj za finančno stabilnost. Dokončanje bančne unije je nujen korak za polno in poglobljeno EMU. Za enotno valuto je enoten in popolnoma integriran finančni sistem ključen za uspešen prenos monetarne politike, zadostno diverzifikacijo tveganja po državah članicah in splošno zaupanje v bančni sistem euroobmočja.

V poročilu petih predsednikov se zlasti predlaga dolgoročna ustanovitev evropskega sistema jamstva za vloge (ESJV) kot tretjega stebra popolnoma delujoče bančne unije, poleg bančnega nadzora, ki je bil zaupan EMN, in reševanja bank, ki je bilo zaupano EMR.

Poročilo petih predsednikov opozarja, da je sedanja ureditev z nacionalnimi sistemi jamstva za vloge še vedno izpostavljena velikim lokalnim pretresom, zato bi skupni sistem jamstva za vloge povečal odpornost bančne unije na prihodnje krize.

Komisija se je v svojem sporočilu o spremljanju z dne 21. oktobra zavezala, da bo pred koncem leta 2015 pripravila zakonodajni predlog glede prvih korakov za vzpostavitev ESJV, da bi oblikovala bolj evropski sistem, ki ni povezan z državami, da bi se okrepila finančna stabilnost, državljani pa so lahko gotovi, da varnost njihovih vlog ni odvisna od geografske lokacije ter da se dobre banke ne kaznujejo zaradi lokacije njihovega sedeža.

Komisija je v skladu s poročilom petih predsednikov navedla, da bo storjen prvi korak k enotnejšemu sistem, ki bo temeljil na pristopu pozavarovanja in upošteval različne ravni financiranja v nacionalnih sistemih in vprašanja moralnega tveganja. Oblikovan bo skupni jamstveni sklad za vloge, ki se bo upravljal pod okriljem obstoječega enotnega odbora za reševanje. ESJV bo obvezen za države članice euroobmočja ter odprt tudi za države članice, ki se želijo pridružiti bančni uniji.

ESJV se bo v nekaj letih postopoma razvil iz sistema pozavarovanja v popolnoma vzajemen sistem sozavarovanja. V okviru prizadevanj za poglobitev ekonomske in monetarne unije je ta korak skupaj s prizadevanji za uvedbo ureditev za premostitveno financiranje enotnega sklada za reševanje ter za razvoj skupnega fiskalnega varovalnega mehanizma potreben za zmanjšanje povezav med bankami in državo v posameznih državah članicah, in sicer s sprejetjem ukrepov za delitev tveganja med vsemi državami članicami v bančni uniji, s čimer bi se bančna unija okrepila pri doseganju svojega ključnega cilja. Vendar je treba takšno delitev tveganja, kot jo uvajajo ukrepi za okrepitev bančne unije, uvajati vzporedno z ukrepi za zmanjšanje tveganja, oblikovanimi za bolj neposredno prekinitev povezave med bankami in državo.

1.2.Usklajenost z obstoječimi določbami na področju politike

Ta predlog uredbe je skladen z obstoječimi določbami politike.

Po vzpostavitvi enotnega mehanizma nadzora z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 4 in enotnega mehanizma za reševanje (EU) št. 806/2014 5 ESJV na eni strani obravnava neskladnost med nadzorom in reševanjem bank, ki ju izvaja Unija v sodelujočih državah članicah, na drugi strani pa učinkovitost in verodostojnost nacionalnih SJV v primeru propada teh istih bank v skladu z Direktivo 2014/59/EU o sistemih jamstva za vloge 6 .

Ta predlog uredbe temelji na obstoječem okviru nacionalnih sistemov jamstva za vloge, kot ga določa direktiva o SJV. Enotna uporaba okvira za jamstvo za vloge v državah članicah, ki sodelujejo v ESJV, bi se s tem predlogom uredbe izboljšala, saj bi na enotni odbor za reševanje in jamstvo za vloge (odbor) prenesla pooblastila za odločanje, spremljanje in izvrševanje v zvezi z okvirom za jamstvo vlog.

1.3.Usklajenost z drugimi politikami Unije

ESJV bi prispeval k zmanjšanju povezave med ugotovljenim fiskalnim položajem posameznih držav članic ter stroški financiranja bank, ki poslujejo v teh državah članicah, ter bi tako pomagal prekiniti povezavo med državami in bankami. S tem bi se povečala odpornost bančnega sektorja pred krizami v prihodnosti, poleg tega bi se prispevalo k splošnemu cilju finančne stabilnosti, ki podpira ekonomsko in monetarno politiko Unije. Tveganja bi se bolj razpršila, s čimer bi se izboljšala finančna stabilnost ne le v zadevni državi članici, ampak tudi v drugih sodelujočih in nesodelujočih državah članicah, tako da bi se omejili potencialni učinki okužbe. Poleg tega bo z omejevanjem slabšega konkurenčnega položaja, ki otežuje delo zdravim bankam zaradi lokacije njihovega sedeža, pomagal ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu. V finančno stabilnem okolju se posojanje finančnih institucij širšemu gospodarstvu spodbuja z zmanjševanjem stroškov financiranja za finančne institucije, s čimer se spodbudita rast in zaposlovanje ter izboljšuje konkurenčnost gospodarstva Unije.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

2.1.Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta predlog uredbe je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki dovoljuje sprejetje ukrepov za približevanje nacionalnih določb, katerih cilj je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

Predlog uredbe je namenjen ohranjanju celovitosti in izboljšanju delovanja notranjega trga. Enotna uporaba enega sklopa pravil za zaščito vlog, skupaj z dostopom do Evropskega jamstvenega sklada za vloge (jamstveni sklad za vloge), ki ga upravlja centralni organ, bi prispevala k urejenemu delovanju finančnih trgov Unije in k finančni stabilnosti v Uniji. S tem bi se odpravile ovire pri izvajanju temeljnih svoboščin, pri čemer ne bi prišlo do večjega izkrivljanja konkurence, vsaj v tistih državah članicah, ki si delijo nadzor in reševanje kreditnih institucij ter zaščito vlagateljev na evropski ravni.

Zato je člen 114 PDEU ustrezna pravna podlaga.

2.2.Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) lahko Unija deluje na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, le če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije.

Sistemi jamstva za vloge so v sedanjih okoliščinah, ko so popolnoma nacionalni, ranljivi za velike lokalne pretrese zaradi še vedno močne povezave med bankami in njihovimi nacionalnimi državami. Takšno stanje škoduje homogenosti zaščite vlog in lahko prispeva k pomanjkanju zaupanja med vlagatelji.

Poleg tega lahko bistvene razlike v zaščiti vlagateljev, sprejete na nacionalni ravni, za katere veljajo lokalne posebnosti ter omejitve financiranja, ogrozijo celovitost notranjega trga.

Samo ukrepanje na evropski ravni lahko vlagateljem zagotovi ustrezno jamstvo za vloge na celotnem notranjem trgu ter oslabi povezavo med nacionalnimi SJV in finančnim položajem zadevne države.

EMN zagotavlja enake konkurenčne pogoje pri nadzoru bank ter zmanjšuje tveganje popuščanja pri nadzoru. EMR zagotavlja, da je v primeru propada banke prestrukturiranje mogoče izvesti z najnižjimi stroški, davkoplačevalci so ustrezno zaščiteni, upniki in kreditne institucije pa so deležni poštene in enakopravne obravnave na celotnem notranjem trgu, ne da bi bili kaznovani zaradi lokacije sedeža. Zato je tudi primerno, da Unija sprejme zakonodajni ukrep za vzpostavitev ureditev, ki so potrebne za zaščito vlog kreditnih institucij, ki bi spadale v okvir bančne unije.

ESJV bi poleg tega prinesel precejšnjo ekonomijo obsega in preprečil negativne zunanje dejavnike, ki lahko izhajajo iz izključno nacionalnih odločitev in skladov.

2.3.Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti. V skladu z načelom sorazmernosti, kot ga določa člen 5(4) PEU, ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev pogodb.

V bančni uniji izvaja bančni nadzor in reševanje organ na isti ravni. Napetosti se lahko pojavijo, če bi se evropski organ za reševanje odločal glede likvidacije ali reševanja banke, ne da bi bil sposoben zagotoviti, da so vloge v tem postopku zaščitene, saj bi to ogrozilo finančno stabilnost. Nedavna kriza je dejansko izpostavila potrebo po hitrem in odločnem ukrepanju, podprtem s ureditvami financiranja na evropski ravni. ESJV bi zagotovil, da se ista pravila enako uporabljajo za zaščito vlog v vseh sodelujočih državah članicah. Ustrezna rezervna sredstva bi omilila težave v posameznih bankah in preprečila izgubo zaupanja v celotni bančni sistem države članice ali drugih držav članic, za katere so trgi zaznali, da so izpostavljeni podobnim tveganjem.

Zaradi dodane pravne varnosti, usklajenih spodbud v okviru bančne unije ter gospodarskih koristi osrednje in enotne zaščite vlagateljev je predlog uredbe v skladu z načelom sorazmernosti.

2.4.Izbira instrumentov

Postopno vse bolj centralizirana uporaba pravil glede jamstva za vloge, določenih v direktivi o sistemu jamstva za vloge, s strani enotnega organa Unije v sodelujočih državah članicah se lahko zagotovi le, če se pravila o vzpostavitvi in delovanju ESJV v državah članicah uporabljajo neposredno, da se preprečijo različne razlage med državami članicami. To in dejstvo, da je na ravni bančne unije vzpostavljen jamstveni sklad za vloge, ki ga upravlja odbor, ki zastopa vse članice bančne unije, zahteva sprejetje uredbe kot primernega pravnega instrumenta.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

3.1.V čem je težava in zakaj je to težava?

V bančni uniji ostaja jamstvo za vloge v celoti na nacionalni ravni, zato so nacionalni sistemi jamstva za vloge ranljivi za velike lokalne pretrese, proračuni držav članic pa so še naprej izpostavljeni tveganjem v njihovih bančnih sektorjih. To preprečuje realizacijo vseh koristi notranjega trga in bančne unije ter lahko negativno vpliva na zaupanje vlagateljev in pravico do ustanavljanja kreditnih institucij in vlagateljev.

Vse države članice imajo sisteme jamstva za vloge, kot zahteva direktiva o SJV. Čeprav države članice že delijo nekatere skupne vidike glede glavnih lastnosti SJV in njihovega delovanja, o pomembnih vidikih še vedno presojajo samostojno. Države članice lahko po odobritvi Evropske komisije dovolijo znižanje ciljnih ravni za razpoložljiva finančna sredstva.

Razlike v ravneh financiranja in velikosti obstoječih 38 SJV v EU lahko negativno vplivajo na zaupanje vlagateljev ter škodujejo delovanju notranjega trga.

3.2.Zakaj bi morala EU ukrepati?

ESJV bi poleg nadzora in reševanja bank dopolnil bančno unijo. Zmanjšal bi ranljivost bančnih vlagateljev na velike lokalne pretrese ter dodatno zmanjšal povezavo med bankami in njihovimi domačimi državami. Poleg tega v sistemu, v katerem se odgovornosti za nadzor in reševanje bank delijo, okoliščine, v katerih se lahko uporabi nacionalni SJV, niso več pod nacionalnim nadzorom. Direktiva 2014/59/EU (direktiva o sanaciji in reševanju bank) in Uredba (EU) št. 806/2014 (uredba o enotnem mehanizmu za reševanje) vsebujeta določbe o morebitni uporabi sredstev SJV v postopku reševanja. Zato je vzpostavitev skupnega sistema tudi za jamstva za vloge logični naslednji korak za dokončanje bančne unije, poleg tega pa tudi bolje uskladi odgovornost in nadzor.

3.3.Kaj je mogoče doseči?

Pri kvantitativni analizi se je upoštevala učinkovitost popolnoma vzajemnega ESJV v primeru morebitnih izplačil. Analiza je pokazala, da se število in velikost bank, za katere bi jamstveni sklad za vloge lahko izplačal vloge, pod okriljem ESJV znatno poveča za vse države članice v primerjavi z nacionalnimi SJV.

Poleg tega je analiza pokazala, da bi bilo pričakovano pomanjkanje sredstev za izplačila, izraženo kot odstotek ciljne ravni, za ESJV nižje kot za kateri koli nacionalni SJV.

Zgornje ocene so bile opravljene ob predpostavki, da ESJV ne bi zahteval dodatnih prispevkov bank, temveč bi se namesto tega prispevki bank, predvideni za nacionalne sklade, uporabili za vzpostavitev ESJV. Rezultati kažejo, da bi lahko isti znesek sredstev, ki bi bil na voljo enotnemu evropskemu SJV, omogočil precej učinkovitejšo zaščito in uporabo sredstev kot ohranjanje zgolj nacionalnih SJV.

3.4.Katere so različne možnosti za dosego ciljev?

3.4.1.Trenutne ravni financiranja pri oblikovanju ESJV

Ocena kaže, da bi se ESJV začel na podlagi zelo različnih ravni financiranja nacionalnih SJV. To pomeni, da mora ESJV v svoji začetni fazi zagotoviti likvidnostno podporo, ker bi bili sicer lokalni SJV še vedno skoraj izključno odvisni od nacionalnih alternativnih sredstev financiranja. Drugič, ESJV bi bil moral biti oblikovan tako, da bi se izognili nesorazmernim ugodnostim za sisteme, ki še niso začeli zbirati predhodnih sredstev, ter preprečili spodbude za takšno ravnanje tudi v prihodnosti.

3.4.2.Področje uporabe ESJV

Pričakuje se, da razlike v ravneh financiranja ne bodo povzročale težav, ko bodo SJV izpolnili svoje obveznosti iz direktive o SJV glede zbiranja predhodnih sredstev. Analiza je pokazala, da bi skupni sistem deloval učinkoviteje, tj. zagotavljal višjo raven zaščite, ne da bi bilo treba povečati skupne prispevke. Prav tako bi bil v boljšem položaju za zmanjšanje izpostavljenosti držav članic domačim bančnim sistemom.

3.4.3.Prispevki

Analiza kaže, da (i) prilagajanje prispevkov glede na tveganje spreminja razporeditev finančnega bremena med banke v danem bančnem sektorju, (ii) bo ocena tveganja dane banke glede na banke v bančni uniji namesto glede na banke nacionalnega bančnega sektorja ali bančnega sektorja SJV verjetno spremenila višino prispevka, ki ga mora plačati ta posamezna banka. Vendar za nobeno skupino bank ni bilo ugotovljeno, da bi bila v boljšem ali slabšem položaju.

Verjetnost, da bi moral sistem jamstva za vloge mobilizirati sredstva za izplačilo nadomestil vlagateljem, se povečuje s tveganjem zadevne banke. Zato predlog predvideva prispevke, prilagojene glede na tveganje, tj. nadaljuje načelo, ki je že določeno v direktivi o SJV.

Drugič, analiza kaže, da ima primerjalna skupina učinek na prispevke, ki jih plačajo posamezne institucije. Zato se v fazi pozavarovanja ESJV, ko tveganja večinoma ostanejo na nacionalni ravni, profil tveganja posamezne banke določi glede na preostali del njenega nacionalnega bančnega sistema. Ko ESJV postane sistem s skupno odgovornostjo na ravni bančne unije, se profil tveganja posamezne banke določi glede na vse banke v bančni uniji. To bi zagotovilo, da ESJV ostane stroškovno nevtralen za banke in nacionalne sisteme jamstva za vloge, hkrati pa bi preprečilo zaplete pri določanju profilov tveganj bank v fazi vzpostavljanja jamstvenega sklada za vloge.

3.5.Temeljne pravice

Predlagana uredba nima posledic za varstvo temeljnih pravic, razen posledic za uredbo in direktivo, ki ju spreminja, in ki so obravnavane v obrazložitvenem memorandumu Uredbe (EU) št. 806/2014 o določitvi enotnega postopka za reševanje.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Odbor bi se v zvezi s funkcijami, povezanimi s ESJV, v celoti financiral z upravnimi prispevki kreditnih institucij, vključenih v sodelujoče SJV. To pomeni, da za funkcije, povezane s ESJV, prispevki iz proračuna EU ne bodo potrebni. Dodatni človeški viri odbora, in sicer 22 ekvivalentov polnega delovnega časa v obliki delovnih mest v skladu s kadrovskim načrtom, pogodbeni uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki v devetem letu, ko bo dosežena faza polnega jamstva, odražajo naloge, ki jih predlagana uredba nalaga odboru. Za delovna mesta, potrebna za razširitev nalog tega novega organa, enako kot pri vzpostavitvi enotnega odbora za reševanje, ne velja cilj 5-odstotnega zmanjšanja osebja, določen v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu COM(2013) 519 z dne 10.7.2013.

Odbor bi se v zvezi s funkcijami, povezanimi s ESJV, v celoti financiral z upravnimi prispevki kreditnih institucij, vključenih v sodelujoče SJV. Dodatna sredstva odbora odražajo naloge, ki mu jih nalaga predlagana uredba.

5.PODROBNA OBRAZLOŽITEV PREDLOGA

5.1.Evropski sistem jamstva za vloge

Ta predlog načrtuje vzpostavitev ESJV s spremembo Uredbe (EU) št. 806/2014 (uredba EMR). Ta sprememba ne spreminja pravil o delovanju EMR.

5.1.1.Postopen razvoj ESJV

Predlagana sprememba uredbe EMR določa vzpostavitev ESJV v treh zaporednih fazah (člen 2(2)): sistem pozavarovanja, sistem sozavarovanja in sistem polnega jamstva. ESJV bi v vseh fazah upravljal odbor skupaj s sodelujočimi SJV, če pa se SJV ne upravlja sam, pa skupaj z nacionalnim imenovanim organom, ki je odgovoren za upravljanje zadevnega sodelujočega SJV (člen 2(2), pododstavek 2). Jamstveni sklad za vloge je del ESJV. Napolnil bi se s prispevki, ki jih banke dolgujejo in plačajo neposredno odboru, sodelujoči SJV pa jih izračunajo in zanje izdajo račun.

5.1.2.Področje uporabe ESJV

ESJV se uporablja za vse SJV, ki so uradno priznani v sodelujoči državi članici, in za vse kreditne institucije, ki so vključene v take sisteme. Sodelujoče države članice so države, katerih valuta je euro, in druge države članice, ki so vzpostavile tesno sodelovanje z Evropsko centralno banko, da bi sodelovale v EMN (člen 4(1)).

Ker je kritje, ki ga zagotavlja ESJV, omejeno na obvezne funkcije, ki jih imajo SJV v skladu z direktivo, tj. izplačila vlagateljem in prispevki k reševanju, se ESJV uporablja za vse sisteme, ki se lahko soočijo z dogodkom, ki povzroči izplačilo, ali od katerih se lahko zahteva prispevek k postopku reševanja. To vključuje zakonsko predpisane SJV, institucionalne sheme za zaščito vlog in pogodbene sisteme jamstva za vloge, ki jih je država članica uradno priznala kot SJV (člen 1(2) direktive o SJV). Če so priznani kot sistemi jamstva za vloge, je to priznavanje neločljivo povezano z njihovimi obveznostmi glede izplačila nadomestil vlagateljem, kadar so vloge nerazpoložljive, in prispevanja k postopkom reševanja.

Pravice in obveznosti, ki jih ima sodelujoči SJV znotraj ESJV, postanejo pravice in obveznosti imenovanega organa, kadar SJV ne upravlja zasebni subjekt, ampak sam imenovani organ (pododstavek 2 člena 2(2)). Pri tem se upošteva diskrecijska pravica držav članic glede uvedbe, priznavanja in upravljanja SJV na nacionalni ravni (glej člen 2(18) Direktive).

Če se tesno sodelovanje držav članic, ki ne uporabljajo eura, začasno ali trajno prekine, se za sodelujoče SJV, ki so uradno priznani v tej državi članici, in vanje vključene kreditne institucije ne uporablja več uredba EMR niti glede EMR niti ESJV (člen 4). Zgolj v primeru trajne prekinitve je vsak od teh SJV upravičen do deleža razpoložljivih finančnih sredstev, s katerimi v času prekinitve razpolaga jamstveni sklad za vloge. Ta pravica se uporablja za oskrbovanje zadevnih SJV s sredstvi, ki jih potrebuje, da bi lahko izpolnil svoje obveznosti glede financiranja iz direktive. Delež, ki ga lahko zahteva zadevni SJV, se izračuna po metodi za izračun. Ob upoštevanju nižjega praga za zadostno financiranje, določenega v členu 11(5)(a) direktive o SJV, SJV ne more zaprositi za več sredstev iz jamstvenega sklada za vloge, kot jih je potrebnih, da njegova razpoložljiva finančna sredstva dosežejo dve tretjini njegove ciljne ravni. Odbor bo v soglasju z zadevno državo članico odločil o načinu in pogojih za prenos sredstev zadevnemu SJV v roku treh mesecev.

5.1.3.Splošna načela, ki urejajo ESJV

V členu 6 so določena splošna načela, ki se uporabljajo tako za EMR in ESJV. Ta načela postanejo pomembna, kadar imajo odbor ali drugi javni organi pravico, da odločajo ali ukrepajo po lastni presoji.

Niti odbor niti sodelujoči SJV ne smeta diskriminirati subjektov (vključno s SJV in njihovimi bankami članicami), vlagateljev, investitorjev ali drugih upnikov s sedežem v Uniji na podlagi njihovega državljanstva ali kraja poslovanja (člen 6(1)). To pravilo je temeljno načelo zakonodaje Unije in je zlasti pomembno na finančnih trgih, kjer so zelo razširjene transakcije med strankami z različnimi državljanstvi in različnimi kraji poslovanja.

Odbor in sodelujoči SJV morata pri sprejemanju ukrepov, predlogov ali politik v celoti in z dolžno skrbnostjo upoštevati enotnost in celovitost notranjega trga (člen 6(2)). Odprava finančne razdrobljenosti je ključno gonilo bančne unije in organi, ki upravljajo ESJV, morajo temeljito oceniti učinek vsakega diskrecijskega ukrepa ali odločitve na delovanje notranjega trga.

Medtem ko se odstavki 3 do 5 člena 6 o obravnavi skupin ne uporabljajo v okviru ESJV, člen 6(6) odboru preprečuje, da bi sprejemal odločitve znotraj ESJV, ki od držav članic zahtevajo, da zagotovijo izredno javno finančno podporo, ali ki posegajo v njihovo proračunsko suverenost in fiskalne odgovornosti.

Odbor lahko v okviru ESJV sprejme odločitve, naslovljene na sodelujoče SJV (člen 74f). Sodelujoči SJV morajo te odločitve upoštevati, vendar jim člen 6(7) daje pravico podrobneje opredeliti ukrepe, ki jih je treba sprejeti, vse dokler so ti ukrepi v skladu z zadevno odločitvijo odbora.

5.2.Različne faze ESJV

ESJV bi v vseh treh fazah, tj. pozavarovanja, sozavarovanja in polnega jamstva, zagotavljal financiranje in kril izgube sodelujočih SJV.

Financiranje, ki ga zagotavlja ESJV, krije začetne potrebe po likvidnih sredstvih SJV za izplačilo nadomestil vlagateljem v roku za izplačilo, ki ga določa direktiva (navadno sedem delovnih dni) ter za izpolnitev zahteve za pravočasen prispevek k postopku reševanja. Sodelujoči SJV morajo ta sredstva odboru povrniti.

ESJV bi v vseh fazah tudi kril izgube, ki jih ima sodelujoči SJV zaradi izplačil nadomestil vlagateljem ali prispevka k reševanju. Končni znesek izgube sodelujočega SJV je običajno nižji od izplačil nadomestil vlagateljem ali prispevka k reševanju. Po dogodku, ki povzroči izplačilo, lahko SJV izterja zneske, ki jih je izplačal na podlagi zahtevkov za povračilo (kritih) vlog, ki so jih imeli vlagatelji v propadlih bankah, in ki so bili preneseni na sodelujoči SJV, in sicer v višini zneska, ki ga je izplačal vlagateljem (prvi stavek člena 9(2) direktive o SJV). Če banka postane insolventna in zato ti zahtevki niso v celoti povrnjeni, lahko vsakršni prihodki iz stečajne mase zmanjšajo končno izgubo SJV.

Če je SJV prispeval k reševanju, je njegova izguba lahko manjša od zneska tega prispevka, zlasti če se znesek, ki ga SJV dolguje kot prispevek, zmanjša na podlagi naknadnega vrednotenja (četrti pododstavek člena 109(1) v povezavi s členom 75 direktive o sanaciji in reševanju bank).

ESJV izgub ne krije z dodatnimi plačili sodelujočemu SJV. Namesto tega se znesek začetnega financiranja, ki ga mora povrniti SJV, zmanjša za delež izgube, ki jo krije ESJV.

Raven financiranja, ki ga zagotovi ESJV, in delež izgube, ki jo krije, se z vsako fazo povečujeta.

5.2.1.Pozavarovanje

V fazi pozavarovanja, ki naj bi po predlogu trajala tri leta, lahko ESJV zagotovi omejeno financiranje, ter krije omejen delež izgube sodelujočega SJV, ki se sooči z dogodkom, ki povzroči izplačilo, ali mora prispevati k reševanju (člen 41a).

V začetni fazi pozavarovanja je kritje omejeno na postopke reševanja, ki jih izvaja odbor (člen 41a(2) in člen 79). Popolnoma nacionalni postopki reševanja so kriti le pri sozavarovanju in polnem jamstvu.

5.2.1.1.Zagotavljanje financiranja v fazi pozavarovanja

Financiranje v fazi pozavarovanja bi bilo zagotovljeno, če ima sodelujoči SJV likvidnostni primanjkljaj (člen 41a(2)). Postopek za ugotavljanje likvidnostnega primanjkljaja se razlikuje glede na to, ali (a) se sodelujoči SJV sooči z dogodkom, ki povzroči izplačilo, ali (b) mora prispevati k reševanju.

(a)Sodelujoči SJV ima v primeru dogodka, ki povzroči izplačilo (člen 41b(1)), likvidnostni primanjkljaj, če je znesek kritih vlog v propadli banki višji od vsote (a) zneska razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi jih hipotetično moral imeti sodelujoči SJV glede na potek financiranja iz člena 41j, ter (b) zneska izrednih (naknadnih) prispevkov, ki jih sodelujoči SJV lahko zbere v treh dneh po dogodku, ki povzroči izplačilo.

Znesek kritih vlog, uporabljenih za izračun likvidnostnega primanjkljaja, sestavljajo zgolj upravičene vloge do višine standardnega kritja 100 000 EUR ali temu enakovrednega zneska v nacionalni valuti (člen 6(1) direktive SJV). Začasno visoki saldi, kot so opredeljeni v členu 6(2) direktive o SJV, ali vsi odbitki, ki jih SJV lahko opravi v skladu s členoma 7 ali 8 direktive o SJV, preden izplača nadomestila vlagateljem, navadno še niso znani v času dogodka, ki povzroči izplačilo, in se zato ne upoštevajo. Hipotetična raven razpoložljivih finančnih sredstev namesto dejanske ravni se uporablja za zmanjšanje morebitne spodbude sodelujočim SJV, da ne bi izpolnili svoje obveznosti glede zbiranja predhodnih prispevkov v skladu z natančno zastavljenim potekom financiranja. Končno, izredni naknadni prispevki (člen 10(8) direktive) so, v kolikor jih je mogoče zbrati v zelo kratkem času, dodatni vir likvidnosti, ki bi lahko zmanjšal likvidnostni primanjkljaj sodelujočega SJV. Tridnevni rok pomeni ustrezno ravnovesje med ciljem najprej izčrpati likvidnostna sredstva v SJV in potrebo po izplačilu nadomestil vlagateljem v sedmih delovnih dneh po dogodku, ki povzroči izplačilo.

(b)V primeru reševanja (člen 41b(2)) je likvidnostni primanjkljaj znesek, ki ga mora sodelujoči SJV prispevati k reševanju, od katerega se odšteje znesek razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi jih sodelujoči SJV hipotetično moral imeti glede na potek financiranja iz člena 41j. Hipotetična raven razpoložljivih finančnih sredstev je edini vir likvidnosti, ki ga mora sodelujoči SJV črpati za zmanjšanje svojega likvidnostnega primanjkljaja. Pri reševanju sodelujočemu SJV ni treba zbirati kratkoročnih naknadnih prispevkov, ker člen 10(8) direktive o SJV velja samo za dogodke, ki povzročijo izplačilo.

Če ima sodelujoči SJV likvidnostni primanjkljaj, lahko zaprosi za financiranje iz jamstvenega sklada za vloge v višini do 20 % tega primanjkljaja. Preostalih 80 % likvidnostnega primanjkljaja mora kriti iz drugih virov financiranja. ESJV z uporabo hipotetične ravni razpoložljivih finančnih sredstev za izračun likvidnostnega primanjkljaja sodelujočim SJV, ki imajo ob dogodku, ki povzroči izplačilo, več razpoložljivih finančnih sredstev, kot je potrebno, omogoča, da pridobijo finančna sredstva iz ESJV za svoj (tehnični) likvidnostni primanjkljaj ter uporabijo svoja dodatna sredstva za kritje (dela) preostalih 80 % svojega likvidnostnega primanjkljaja. Financiranje, ki ga zagotavlja ESJV, je omejeno.

5.2.1.2.Kritje izgube v fazi pozavarovanja

V fazi pozavarovanja ESJV poleg financiranja likvidnostnega primanjkljaja v drugem koraku krije tudi 20 % presežne izgube sodelujočega SJV. Koncept presežne izgube se razlikuje glede na to, ali se sodelujoči SJV sooči z dogodkom, ki povzroči izplačilo, ali mora prispevati k reševanju.

Če pride do dogodka, ki povzroči izplačilo (člen 41c(1)), sodelujoči SJV beleži presežno izgubo, če skupni znesek, ki ga je povrnil vlagateljem (člen 8 direktive) presega vsoto (a) zneska, ki ga je zbral v okviru postopkov zaradi insolventnosti z zahtevki za izplačilo vlog (prvi stavek člena 9(2) direktive SJV), ki jih pridobi od vlagateljev, potem ko jim izplača nadomestila, (b) zneska razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi jih sodelujoči SJV hipotetično moral imeti glede na potek financiranja iz člena 41j, ter (c) zneska izrednih (naknadnih) prispevkov, ki jih sodelujoči SJV lahko zbere v enem letu po dogodku, ki povzroči izplačilo.

Medtem ko se likvidnostni primanjkljaj izračuna na podlagi zneska kritih vlog (upravičene so vloge do 100 000 EUR), lahko izračun presežne izgube, ki se izvede pozneje v postopku pozavarovanja, temelji na dejanskih zneskih, izplačanih vlagateljem. Od tega zneska se odštejejo prihodki sodelujočega SJV iz stečajne mase. Poleg tega se odšteje tudi hipotetični znesek razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi jih moral imeti sodelujoči SJV v času dogodka, ki povzroči izplačilo. Nazadnje, predvideva se, da je bil sodelujoči SJV sposoben zbrati znesek naknadnih prispevkov, ki jih lahko zbere v skladu z direktivo o SJV v enem letu od dogodka, ki povzroči izplačilo. To znaša 0,5 % vseh kritih vlog bank članic (člen 10(8) direktive o SJV), kritih z naknadnimi prispevki, ki so bili zbrani v treh dneh po dogodku, ki povzroči izplačilo. Dobljeni znesek je presežna izguba sodelujočega SJV.

V primeru reševanja (člen 41c(2)) je presežna izguba znesek, ki ga mora sodelujoči SJV prispevati k reševanju, od katerega se odšteje vsota:

(a)zneska, ki je bil morda povrnjen, potem ko se je pri naknadnem vrednotenju ugotovilo, da bi moral biti prispevek SJV nižji od prispevka, ki ga je prvotno zahteval organ za reševanje 7 , ter

(b)zneska razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi jih moral imeti sodelujoči SJV glede na potek financiranja iz člena 41j.

Sodelujočemu SJV tudi v tem primeru ni treba zbirati naknadnih prispevkov, ker člen 10(8) direktive SJV velja samo za dogodke, ki povzročijo izplačilo.

Kritje izgube v višini 20 % presežne izgube se izvede tako, da se znesek financiranja, ki ga mora sodelujoči SJV povrniti ESJV, zmanjša za znesek kritja izgube. Tudi kritje izgube, ki ga zagotovi ESJV, je omejeno.

5.2.2.Sozavarovanje

Po začetni triletni fazi pozavarovanja sledi štiriletno obdobje, ko ESJV sodelujoče SJV sozavaruje. Sodelujoči SJV lahko jamstveni sklad za vloge zaprosijo tako za financiranje kot za kritje izgub, če pride do dogodka, ki povzroči izplačilo, ali morajo prispevati k reševanju (člen 41d). ESJV v tej fazi financira tudi prispevke za nacionalne postopke reševanja ter krije izgube, ki nastanejo zaradi teh postopkov.

Razlika glede na fazo pozavarovanja je v tem, da ESJV zagotavlja financiranje in krije izgube vse od prvega eura izgube, delež, ki ga krije, pa bi se skozi obdobje sozavarovanja postopno povečeval.

ESJV zagotavlja financiranje določenega deleža potreb SJV po likvidnih sredstvih, ki nastanejo, ko pride do dogodka, ki povzroči izplačilo, oziroma zahtevka za prispevanje k reševanju. Prav tako krije enak delež izgube, ki jo ima sodelujoči SJV zaradi teh dogodkov. V prvem letu faze sozavarovanja bi ta delež znašal 20 %, vsako naslednje leto bi se povečal za 20 odstotnih točk in bi v zadnjem letu sozavarovanja dosegel 80 %.

V primeru dogodka, ki povzroči izplačilo, je znesek potrebnih likvidnih sredstev enak skupnemu znesku kritih vlog propadle banke, tj. upravičenih vlog do 100 000 EUR (člen 41f(1)). Izguba se določi z odštetjem prihodkov sodelujočih SJV iz stečajne mase (člen 41g(1)).

V primeru reševanja je znesek potrebnih likvidnih sredstev enak znesku prispevka, ki ga zahtevata odbor oziroma nacionalni organ za reševanje (člen 41f(2)). Izguba se določi z odštetjem razlike, ki jo je sodelujoči SJV morda dobil povrnjeno, potem ko je bilo pri naknadnem vrednotenju ugotovljeno, da bi moral biti prvotni prispevek nižji (člen 41g(2)).

Pri zagotavljanju financiranja ali kritju izgub ne bi bilo omejitev.

5.2.3.Polno jamstvo

Po izteku štiriletne faze sozvarovanja bi ESJV v celoti jamčil za SJV. Polno jamstvo zagotavlja financiranje celotne potrebe po likvidnih sredstvih in kritje vseh izgub, ki nastanejo v primeru dogodka, ki povzroči izplačilo, ali zahteve po prispevanju k reševanju. Mehanizem je enak kot v fazi sozavarovanja, le da ESJV krije 100-odstotni delež.

5.2.4.Zaščite za kritje iz ESJV

Predlog vključuje zaščite pred nepravilnim ali neupravičenim dostopom nacionalnih SJV do ESJV. Če ne bodo izpolnjevali obveznosti iz uredbe ali nacionalne zakonodaje o izvajanju ključnih določb direktive, bodo izključeni, prav tako bodo izključeni, če zadevna država članica ne bo pravilno izvajala teh členov (člen 41i). ESJV jih bo kril le, če bodo njihova razpoložljiva finančna sredstva znašala vsaj toliko, kot je predvideno v skladu z usklajenim potekom financiranja iz uredbe (člen 41j). S tem se zagotovi, da bodo zaščito ESJV lahko koristili le sodelujoči SJV, ki so izpolnjevali svoje obveznosti, kar omejuje tveganje na ravni ESJV. Odbor se lahko odloči za izključitev sodelujočega SJV iz kritja ESJV s posebnimi zahtevami glede glasovanja.

5.3.Ocena državne pomoči

Medtem ko izplačila nadomestil iz SJV vlagateljem niso državna pomoč, prispevki sistema k reševanju, čeprav so namenjeni zagotavljanju, da lahko vlagatelji še naprej dostopajo do svojih vlog, koristijo instituciji v postopku reševanja. Prispevek se zato lahko šteje za državno pomoč in ga bo morda zato treba priglasiti Komisiji, ki ga mora odobriti. Kadar prispevek izhaja iz skladov na evropski ravni (enotni sklad za reševanje, jamstveni sklad za vloge) se po analogiji uporablja postopek glede državne pomoči (člen 19).

5.4.Upravljanje ESJV

ESJV bi upravljal odbor skupaj s sodelujočim SJV (ali imenovanim organom, ki upravlja sodelujoči SJV). Postopek je mogoče okvirno razdeliti v fazo, ki vodi k zagotavljanju financiranja, in fazo po zagotovitvi financiranja.

5.4.1.Postopek, ki vodi do financiranja

Sodelujoči SJV morajo odbor obvestiti takoj, ko izvejo za okoliščine, ki bodo verjetno sprožile dogodek, ki povzroči izplačilo, ali zahtevo organa za reševanje po prispevku k reševanju (člen 41i). Odboru morajo predložiti oceno pričakovanega likvidnostnega primanjkljaja (faza pozavarovanja) ali potrebe po likvidnih sredstvih (fazi sozavarovanja in polnega jamstva). To omogoča odboru, da se pripravi na hitro zagotovitev financiranja, če pride do dogodka, ki povzroči izplačilo, ali zahteve po prispevku k reševanju.

Sodelujoči SJV morajo dogodek, ki povzroči izplačilo, ali zahtevo po prispevku k reševanju nemudoma sporočiti odboru (člen 41l). Četudi je odbor sam zahteval prispevek k reševanju (člen 79), je takšno obvestilo še vedno uradno potrebno, ker je sestava odbora v ESJV drugačna od njegove sestave v EMR (glej spodaj), sodelujočemu SJV pa ni treba zahtevati financiranja ali kritja izgube iz ESJV. Sodelujoči SJV mora skupaj z uradnim obvestilom odboru predložiti tudi informacije, da lahko ta oceni, ali so izpolnjeni ustrezni pogoji (člen 41k):

–Znesek kritih vlog za izračun likvidnostnega primanjkljaja ali potrebe po likvidnih sredstvih.

–Razpoložljiva finančna sredstva v času dogodka, ki povzroči izplačilo, ali v času uporabe v postopku reševanja, da se ugotovi raven razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi jih sodelujoči SJV moral imeti glede na potek financiranja iz člena 41j v času dogodka, ki povzroči izplačilo, ali v času uporabe v postopku reševanja.

–Ocena izrednih naknadnih prispevkov, ki jih lahko zbere v treh dneh po dogodku, ki povzroči izplačilo, ali uporabi prispevkov pri reševanju.

–Vsaka resnejša ovira, ki sodelujoči SJV ovira pri izpolnjevanju njegovih obveznosti do vlagateljev ali organa za reševanje, ter možni popravni ukrepi.

Odbor bi v 24 urah odločil, ali so pogoji za uporabo ESJV, kot so določeni v členu 41a (pozavarovanje), členu 41d (sozavarovanje) ali členu 41h (polno jamstvo), izpolnjeni (člen 41l(1)). Poleg tega določi, navadno v istem časovnem obdobju, znesek financiranja, ki bi ga zagotovil sodelujočemu SJV (pododstavek 2 člena 41l(2)).

Če se eden ali več sodelujočih SJV istočasno sooči z več dogodki, ki povzročijo izplačilo, ali se od njih zahtevajo prispevki za reševanje, razpoložljiva finančna sredstva jamstvenega sklada za vloge morda ne bodo zadostovala. V tem primeru bo financiranje, ki ga bo lahko vsak sodelujoči SJV pridobil za posamezen dogodek, omejeno na sorazmerno izračunan delež razpoložljivih sredstev jamstvenega sklada za vloge (člen 41l(3).

Odbor mora nemudoma obvestiti sodelujoče SJV, ali so pogoji za kritje iz ESJV izpolnjeni, ter o znesku financiranja, ki bi ga ESJV zagotovil sodelujočemu SJV. Sodelujoči SJV lahko v roku 24 ur zahtevajo pregled odločitve ali odločitev odbora, odbor pa nato o tem odloči v nadaljnjih 24 urah (člen 41m).

Finančna sredstva se zagotovijo takoj, ko odbor določi znesek, in se izplačajo v obliki denarnega prispevka sodelujočemu SJV (člen 41n). Če odbor po pregledu svoje odločitve na zahtevo sodelujočega SJV poviša znesek financiranja, se ta znesek da na voljo, ko odbor sprejme odločitev glede zahtevka za pregled.

5.4.2.Postopek po financiranju

Odbor mora po zagotovitvi financiranja določiti presežno izgubo (pozavarovanje) ali izgubo (sozavarovanje, polno jamstvo) sodelujočega SJV, spremljati uporabo zagotovljenih finančnih sredstev za izplačila vlagateljem ali za prispevek k reševanju ter spremljati prizadevanja sodelujočega SJV, da iz stečajne mase pridobi povrnjene zneske, ki jih je izplačal na podlagi zahtevkov za izplačilo vlog.

Po dogodku, ki povzroči izplačilo, se, potem ko sodelujoči SJV zbere naknadne prispevke in občasno prejme prihodke iz stečajne mase, sčasoma izriše znesek (presežne) izgube. Kadar sodelujoči SJV prispeva k reševanju in ne more zbirati nobenih naknadnih prispevkov niti ne more uveljavljati nobenih terjatev zoper tretjo stranko, se (presežna) izguba lahko določi že takoj po tem, ko sodelujoči SJV prejme plačilo morebitne razlike, do katerega je upravičen, če se pri naknadnem vrednotenju ugotovi, da bi moral biti njegov prvotni prispevek nižji. Zato mora odbor, zgolj po dogodku, ki povzroči izplačilo, stalno ocenjevati razvoj (presežne) izgube, preden določi končno (presežno) izgubo. Istočasno sodelujoči SJV odboru povrne finančna sredstva, ki jih je prejel, v obrokih, ki ustrezajo naknadnim prispevkom ali prihodkom iz stečajne mase, takoj, ko so mu na voljo (člen 41o).

Razlika med začetnim financiranjem, ki ga prejme sodelujoči SJV iz jamstvenega sklada za vloge, in zneskom, ki ga mora povrniti odboru, je (presežna) izguba, ki jo krije ESJV.

Po dogodku, ki povzroči izplačilo, bi odbor tudi strogo spremljal postopek izplačevanja, zlasti uporabo finančnih sredstev, ki jih je za to zagotovil sodelujočemu SJV, ter kako sodelujoči SJV uveljavlja njegove zahtevke za izplačilo vlog v postopku zaradi insolventnosti. Sodelujoči SJV mora v rednih presledkih, ki jih določi odbor, temu predložiti točne, zanesljive in popolne podatke, zlasti o postopku izplačevanja in uveljavljanju pravic vlagateljev, v katere vstopa v postopkih zaradi insolventnosti (s subrogacijo). Sodelujoči SJV si morajo prizadevati za kar največje prihodke iz stečajne mase. Odbor lahko v primeru malomarnega ravnanja sodelujočega SJV zahteva odškodnino, lahko pa se po zaslišanju sodelujočega SJV tudi odloči, da bo sam uveljavljal vse pravice iz zahtevkov za izplačilo vlog, ki so s subrogacijo prešle na sodelujoči SJV. Odbor lahko nato zbrane prihodke nakaže neposredno na svoj račun in si tako povrne sredstva, ki jih je zagotovil sodelujočemu SJV (člen 41q).

5.5.Finančne določbe za ESJV

ESJV za delovanje potrebuje finančna sredstva za kritje upravnih odhodkov in zagotavljanje potrebnega kritja (financiranje in kritje izgub) sodelujočim SJV.

5.5.1.Splošne proračunske določbe in upravni prispevki

Proračun trenutno vsebuje dva dela: del I za vodenje odbora in del II za enotni sklad za reševanje.

Upravni odhodki ESJV bi se krili z obstoječimi upravnimi prispevki, ki se zbirajo za del I proračuna odbora, pri čemer bi se upoštevalo dodatno upravno breme, ki ga povzroči ESJV, in dejstvo, da osebni področji uporabe EMR in ESJV nista identični (člen 65(5)).

Jamstveni sklad za vloge bi bil zajet v novem delu III proračuna odbora. Njegova struktura prihodkov in odhodkov (člen 60a) ustreza strukturi dela II za enotni sklad za reševanje (člen 60) in je podrobneje pojasnjena v oddelku 5.5.2 spodaj.

Splošne proračunske določbe (členi 57, 58, 61 do 64 in 66) veljajo tudi za del III proračuna.

Odbor bi bil odgovoren za vodenje enotnega sklada za reševanje in jamstvenega sklada za vloge ter vlaganje njunih sredstev v skladu s pravili iz uredbe EMR in delegiranih aktov, ki jih je sprejela Komisija (člen 75).

5.5.2.Predhodni prispevki v jamstveni sklad za vloge

Jamstveni sklad za vloge bi se napolnil s predhodnimi prispevki, ki jih banke dolgujejo in plačajo neposredno odboru. Te prispevke v imenu odbora izračunajo in zanje izdajo račune sodelujoči SJV (člen 74a(1). Obveznost plačila teh predhodnih prispevkov je ločena od obveznosti plačila predhodnih prispevkov sodelujočim SJV v skladu s pododstavkom 2 člena 10(1) direktive SJV. Da ti prispevki ne bi dodatno obremenjevali bančnega sektorja, se lahko predhodni prispevki, plačani v jamstveni sklad za vloge, izravnajo na ravni sodelujočega SJV (glej spodaj, oddelek 5.5.2.2) 8 .

5.5.2.1.Ciljne ravni jamstvenega sklada za vloge

Razpoložljiva finančna sredstva jamstvenega sklada za vloge morajo doseči dve poznejši ciljni ravni (člen 74b(1) in (2): (a) začetno ciljno raven v višini 20 % štirih devetin vsote vseh nacionalnih minimalnih ciljnih ravni do konca triletnega obdobja pozavarovanja ter (b) končno ciljno raven, ki ustreza vsoti minimalnih ciljnih ravni, ki jih morajo v skladu z direktivo doseči sodelujoči SJV do konca štiriletnega obdobja sozavarovanja. Minimalne ciljne ravni bi se v celoti uskladile za vse sodelujoče SJV. Skupaj bi se minimalne ciljne ravni jamstvenega sklada za vloge in sodelujočih SJV linearno povečevale, in sicer vsako leto do leta 2024 za eno devetino.

Predhodni prispevki, ki jih morajo plačati banke, se časovno razporedijo kar se da enakomerno, dokler ni dosežena začetna ali končna ciljna raven. Po obdobju pozavarovanja je treba razpoložljiva finančna sredstva, če so bila uporabljena za financiranje ali kritje izgub in padejo pod začetno ciljno raven, povečati, dokler ni znova dosežena ciljna raven.

Predhodni prispevki, ki jih odboru dolguje in mora plačati vsaka banka, se vsako leto določijo v dveh korakih: (a) Odbor določi skupni znesek predhodnih prispevkov, ki jih lahko zahteva od bank članic vsakega sodelujočega SJV (člen 74d(1)). (b) Vsak sodelujoči SJV nato na podlagi ustreznega skupnega zneska, ki ga določi odbor, izračuna prispevek, ki ga dolguje in mora plačati vsaka njegova banka članica (člen 74d(2)) ter v imenu odbora izda račun v višini tega zneska.

V fazi pozavarovanja bo sodelujoči SJV za vsako svojo banko članico izračunal predhodni prispevek na podlagi tveganja, ki ga mora plačati posamezna banka članica v jamstveni sklad za vloge v primerjavi z vsemi drugimi bankami članicami. Po fazi pozavarovanja se predhodni prispevki na podlagi tveganja za vsako banko izračunajo glede na vse banke v ESJV. To bi izvedel odbor s pomočjo sodelujočih SJV in s sklopom metod na podlagi tveganja, določenih z delegiranim aktom Komisije.

Predhodni prispevek, za katerega sodelujoči SJV izda račun v imenu odbora, mora banka plačati neposredno odboru, ki znesek knjiži v dobro jamstvenega sklada za vloge (kot prihodek v delu III proračuna sklada).

5.5.2.2.Izravnava na ravni sodelujočih SJV

Ta predlog sodelujočim državam članicam omogoča, da dosežejo stroškovno nevtralnost za banke članice sodelujočih SJV. Lahko se odločijo, da oblikovanje ločene obveznosti bank za plačilo predhodnih prispevkov v jamstveni sklad za vloge upravičuje izravnavo na ravni sodelujočega SJV. Pri sprejetju te odločitve morajo države članice ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti in preučiti, ali raven zaščite vlog, ki se vzpostavlja s postopnim ustanavljanjem ESJV, upravičuje znižanje finančnih sredstev za zaščito vlog na ravni sodelujočega SJV.

Stroškovna nevtralnost je določena v členu 74c(4): (a) predhodni prispevki, ki jih banke plačajo v jamstveni sklad za vloge, se prištejejo k ciljni ravni, ki jo določa direktiva za zadevni sodelujoči SJV; (b) če je nacionalni SJV do konca faze vzpostavljanja (3. julij 2024 ali pozneje) sledil natančno določenemu poteku financiranja (člen 41j) in so njegove banke članice plačale vse prispevke, ki so jih dolgovale jamstvenemu skladu za vloge, ti prispevki tvorijo znesek prispevkov, ki je potreben za dosego nacionalne ciljne ravni v višini 0,8%, in (c) sodelujoče države članice lahko svojim SJV omogočijo, da prispevke, ki so jih njihove banke članice plačale v ESJV, upoštevajo pri izračunu višine prispevkov in/ali svojim bankam članicam iz svojih razpoložljivih finančnih virov povrnejo znesek, za katerega prispevek teh bank presega zneske, določene v poteku financiranja.

Sodelujoči SJV lahko, odvisno od višine razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih je že zbral, izravna prispevke svojih bank članic z znižanjem prispevkov ali s povračilom prispevkov, ki jih je že prejel od svojih bank članic.

5.5.3.Izredni naknadni prispevki

Odbor lahko od začetka faze pozavarovanja od bank, vključenih v nacionalne SJV, zahteva tudi plačilo izrednih naknadnih prispevkov, če jamstveni sklad za vloge nima dovolj razpoložljivih sredstev za financiranje in kritje izgube. Nacionalni SJV bi ostali odgovorni za zbiranje naknadnih prispevkov nacionalnega bančnega sektorja, da po dogodku, ki povzroči izplačilo, ali prispevku k reševanju ponovno napolnijo svoj nacionalni sistem.

Naknadne prispevke banke dolgujejo in plačajo neposredno odboru, v fazi sozavarovanja pa jih v imenu odbora izračuna in zanje izda račun zadevni sodelujoči SJV. Odbor določi skupni znesek naknadnih prispevkov, ki ga lahko zahteva od bank članic vsakega sodelujočega SJV, znotraj omejitev, ki so določene v delegiranem aktu Komisije. Sodelujoči SJV izračuna naknadni prispevek, ki ga dolguje vsaka njegova banka članica, na podlagi skupnega zneska, ki ga določi odbor, pri čemer uporabi isto metodo na podlagi tveganja kot za izračun predhodnega prispevka v skladu s členom 10(1) direktive.

Po fazi sozavarovanja naknadni prispevek, ki ga dolguje posamezna banka, izračuna odbor po metodah na podlagi tveganja, določenih v delegiranem aktu Komisije, ki se uporablja tudi za izračun predhodnih prispevkov po fazi sozavarovanja. Sodelujoči SJV v imenu odbora izdajo račun za naknadne prispevke.

Odbor lahko tako v fazi sozavarovanja kot polnega jamstva na lastno pobudo ali na predlog zadevnega pristojnega organa, delno ali v celoti odloži plačilo naknadnega prispevka posamezne banke. Odlog mora biti nujen za zaščito finančnega položaja banke in ne sme biti daljši od šest mesecev, vendar ga je na prošnjo banke mogoče obnoviti.

V delegiranem aktu Komisije bodo določeni najvišji zneski, ki jih ESJV lahko zbere naknadno, pri čemer se upoštevajo nacionalni naknadni prispevki.

5.5.4.Dodatna finančna sredstva za jamstveni sklad za vloge

Poleg zbiranja predhodnih in naknadnih prispevkov lahko odbor pridobi dodatna finančna sredstva za jamstveni sklad za vloge. S postopnim nadomeščanjem financiranja na ravni sodelujočih SJV lahko zaprosi za posojilo iz sistemov jamstva za vloge, priznanih v nesodelujoči državi članici, ki o takšni prošnji odloča v skladu s členom 12 direktive (člen 74g). Odbor lahko, zaradi vzajemnosti, prav tako odobri posojilo sistemu jamstva za vloge iz nesodelujoče države članice.

Odbor lahko za jamstveni sklad za vloge pridobi tudi druge alternativne načine financiranja s strani tretjih oseb, zlasti če sredstva, ki jih odbor lahko zbere s predhodnimi in naknadnimi prispevki niso (takoj) na voljo (člen 74h). Vračljivi načini financiranja se v obdobju zapadlosti povrnejo z zbranimi predhodnimi in naknadnimi prispevki.

5.5.5.ESJV – odločanje

ESJV bi na njegovih izvršnih in plenarnih sejah vodil odbor. Na izvršni seji bi isti člani sprejemali odločitve in opravljali naloge tako za ESJV kot tudi za EMR. Posebne naloge v zvezi z ESJV bi zahtevale posebno sestavo na plenarni seji za sprejemanje odločitev, ki se nanašajo zgolj na ESJV. Člane, ki zastopajo nacionalne organe za reševanje na plenarni seji, bi nadomestili člani, ki zastopajo nacionalne imenovane organe.

Plenarna seja bi izvajala posebne naloge.

Ker nekatere odločitve odbora zadevajo odbor kot celoto ali EMR in ESJV, bi se sprejemale na novi skupni plenarni seji s posebnimi predstavniki in glasovalnimi postopki.

Vse druge odločitve glede ESJV bi bile sprejete na izvršni seji odbora.

5.6.Druga pravila

Določbe o specifičnih vprašanjih, ki veljajo za EMR, bi veljale tudi za odbor pri opravljanju njegovih funkcij v okviru ESJV: privilegiji in imunitete, jezikovne ureditve, osebje in menjava osebja, notranji odbori, pritožbena komisija, tožbe pred sodiščem, odgovornost odbora, poslovna tajnost in izmenjava informacij, varstvo podatkov, dostop do dokumentov, varnostna pravila za občutljive ali zaupne informacije, Računsko sodišče.

Spremembe, ki uvajajo ESJV, bi se začele uporabljati z začetkom veljavnosti uredbe o spremembi.

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 9 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 10 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija je v zadnjih letih napredovala pri vzpostavljanju notranjega trga bančnih storitev. Bolje povezan notranji trg za bančne storitve je bistvenega pomena za spodbujanje gospodarske rasti v Uniji, varovanje stabilnosti bančnega sistema in zaščito vlagateljev.

(2)Evropski svet je 18. oktobra 2012 sklenil, da je treba ekonomsko in monetarno unijo „glede na temeljne izzive, s katerimi se sooča, okrepiti, da bi zagotovili ekonomsko in socialno blaginjo ter stabilnost in trajno blaginjo“ ter „da bi poglabljanje ekonomske in monetarne unije moralo izhajati iz institucionalnega in pravnega okvira EU, njegova značilnost pa bi morali biti tudi odprtost in preglednost do držav članic, ki niso v euroobmočju, in spoštovanje celovitosti notranjega trga“. V ta namen je ustanovljena bančna unija, ki temelji na celovitem in podrobnem enotnem pravilniku za finančne storitve, ki velja za celoten notranji trg. Proces vzpostavljanja bančne unije zaznamujejo odprtost in preglednost v odnosu do nesodelujočih držav članic ter spoštovanje celovitosti notranjega trga.

(3)Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 20. novembra 2012 „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“, izjavil tudi, da je prekinitev negativnih povratnih učinkov med državami, bankami in realnim gospodarstvom bistvena za nemoteno delovanje evropske monetarne unije, ter poudaril nujno potrebo po dodatnih in daljnosežnih ukrepih za realizacijo v celoti delujoče bančne unije ob hkratnem zagotavljanju stalnega pravilnega delovanja notranjega trga za finančne storitve in prosti pretok kapitala.

(4)Medtem ko so bili opravljeni ključni koraki za zagotovitev učinkovitega delovanja bančne unije, pri čemer enotni mehanizem nadzora (EMN), ustanovljen z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 11 , zagotavlja, da se politika Unije v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij v državah članicah euroobmočja in tistih državah članicah, ki niso v euroobmočju, vendar želijo sodelovati v EMN (sodelujoče države članice), izvaja skladno in učinkovito, enotni mehanizem za reševanje (EMR), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 806/2014, pa zagotavlja skladen okvir za reševanje bank v težavah ali tistih, ki bodo verjetno prišle v težave, v sodelujočih državah članicah, pa so za dokončanje bančne unije še vedno potrebni dodatni ukrepi.

(5)V poročilu petih predsednikov o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije iz junija 2015 je poudarjeno, da je enotni bančni sistem lahko resnično enoten le, če je zaupanje v varnost bančnih vlog enako ne glede na državo članico, v kateri posluje banka. Za to so potrebni enoten nadzor nad bankami, enoten sistem za reševanje bank in enoten sistem jamstva za vloge. V poročilu petih predsednikov se zatorej predlaga dokončanje bančne unije z ustanovitvijo evropskega sistema jamstva za vloge (ESJV), tretjega stebra popolnoma delujoče bančne unije poleg nadzora in reševanja bank. Konkretni ukrepi za to bi že morali biti prednostno sprejeti, in sicer s sistemom pozavarovanja na evropski ravni za nacionalne sisteme jamstva za vloge kot prvim korakom k popolnoma vzajemnemu pristopu. Področje uporabe tega sistema pozavarovanja bi moralo sovpadati s področjem uporabe EMN.

(6)Nedavna kriza je pokazala, da je delovanje notranjega trga morda ogroženo in da je tveganje finančne razdrobljenosti vse večje. Propad banke, ki je razmeroma velika v primerjavi z nacionalnim bančnim sektorjem, ali sočasni propad dela nacionalnega bančnega sektorja lahko nacionalne SJV izpostavi velikim lokalnim pretresom kljub dodatnim mehanizmom financiranja, ki jih določa Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta 12 . Ta izpostavljenost nacionalnih SJV velikim lokalnim pretresom lahko prispeva k negativnim povratnim učinkom med bankami in njihovimi državami, kar ogroža homogenost zaščite vlog in prispeva k pomanjkanju zaupanja med vlagatelji ter posledično vodi v nestabilnost trga.

(7)Odsotnost homogene ravni zaščite vlagateljev lahko izkrivlja konkurenco in dejansko ovira kreditne institucije pri uveljavljanju svobode ustanavljanja in prostega opravljanja storitev na notranjem trgu. Skupni sistem jamstva za vloge je zato bistven za dokončanje notranjega trga za finančne storitve.

(8)Čeprav Direktiva 2014/49/EU znatno izboljšuje zmogljivost nacionalnih shem za izplačilo nadomestil vlagateljem, so potrebne učinkovitejše ureditve jamstva za vloge na ravni bančne unije, da se zagotovijo zadostna finančna sredstva za utrditev zaupanja vseh vlagateljev in s tem zaščiti finančna stabilnost. ESJV bi okrepil odpornost bančne unije na prihodnje krize z bolj razširjeno delitvijo tveganja ter ponudil enako zaščito zavarovanim vlagateljem, kar bi podprlo ustrezno delovanje notranjega trga.

(9)Sredstva, ki jih sistemi jamstva za vloge uporabljajo za izplačilo nadomestil vlagateljem za nerazpoložljive krite vloge v skladu s členom 8 Direktive 2014/49/EU o sistemih jamstva za vloge niso državna pomoč ali pomoč sklada. Vendar morajo biti ta sredstva, kadar se uporabijo za prestrukturiranje kreditnih institucij in predstavljajo državno pomoč ali pomoč sklada, v skladu s členom 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije oziroma členom 19 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 13 , ki bi se moral spremeniti v ta namen.

(10)Kljub nadaljnji uskladitvi, ki jo uvaja Direktiva 2014/49/EU, nacionalni sistemi jamstva za vloge ohranjajo določene možnosti in diskrecijo, vključno v zvezi z nekaterimi bistvenimi elementi, kot so ciljne ravni, dejavniki tveganja, ki se uporabijo pri ocenjevanju prispevkov kreditnih institucij, obdobja za povračilo ali uporaba sredstev. Te razlike med nacionalnimi pravili lahko ovirajo prosto opravljanje storitev in izkrivljajo konkurenco. V močno povezanem bančnem sektorju so potrebni enotna pravila in pristopi, da se zagotovi dosledno trdna raven zaščite vlagateljev v celotni Uniji in tako zajamči cilj finančne stabilnosti.

(11)Vzpostavitev ESJV s centraliziranim odločanjem, spremljanjem in pooblastili za izvrševanje, ki se zaupajo enotnemu odboru za reševanje in jamstvo za vloge (odbor), bo bistvena pri doseganju cilja usklajenega okvira jamstva za vloge. Enotno izvajanje zahtev jamstva za vloge v sodelujočih državah članicah se bo izboljšalo, ker bo za to pooblaščen centralni organ. Na ta način bi moralo delovanje ESJV z zagotavljanjem podpore in okvira za vzpostavitev in nadaljnje izvajanje enotnih pravil o ureditvah jamstva za vloge olajšati postopek usklajevanja na področju finančnih storitev.

(12)Poleg tega je ESJV del širših pravil EU o usklajevanju bonitetnega nadzora, sanacije in reševanja, ki so dopolnilni vidiki notranjega trga za bančne storitve. Nadzor je lahko učinkovit in smiseln le, če se ustvari ustrezen sistem jamstva za vloge, ki ustreza razvoju na področju nadzora. ESJV je zato bistvenega pomena za širši proces usklajevanja, njegovi cilji pa so tesno povezani z okvirom Unije o bonitetnem nadzoru, sanaciji in reševanju, ki so zaradi centralizirane uporabe medsebojno odvisni. Na primer, ustrezno usklajevanje na ravni nadzora in jamstva za vloge je potrebno v primerih, ko Evropska centralna banka (ECB) načrtuje odvzem dovoljenja kreditni instituciji ali ko kreditna institucija ne izpolnjuje obveznosti za članstvo v SJV. Na podobno visoki ravni je treba povezati ukrepe reševanja in naloge v zvezi z jamstvom za vloge, ki so dodeljene odboru.

(13)Ta uredba se uporablja le za banke, katerih matični nadzornik je ECB ali pristojni nacionalni organ v državah članicah, katerih valuta je euro, ali v državah članicah, katerih valuta ni euro, a so vzpostavile tesno sodelovanje v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013. Področje uporabe te uredbe je povezano s področjem uporabe Uredbe (EU) št. 1024/2013. Če upoštevamo znatno raven prepletanja nadzornih nalog, dodeljenih EMN, in ukrepov v zvezi z jamstvom za vloge, je vzpostavitev centraliziranega sistema nadzora, ki deluje v skladu s členom 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ključnega pomena za proces usklajevanja jamstva za vloge v sodelujočih državah članicah. Dejstvo, da so subjekti pod nadzorom EMN, je torej posebna značilnost, zaradi katere so subjekti, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (EU) št. 1024/2013, v objektivno in značilno drugačnem položaju glede jamstva za vloge. Treba je sprejeti ukrepe za vzpostavitev enotnega sistema jamstva za vloge za vse države članice, ki sodelujejo v EMN, da se olajša pravilno in stabilno delovanje notranjega trga.

(14)Za zagotovitev vzporednosti z EMN in EMR bi se moral ESJV uporabljati za sodelujoče države članice. Banke s sedežem v državah članicah, ki ne sodelujejo v EMN, ne bi smele biti vključene v ESJV. Dokler je nadzor v državi članici zunaj EMN, bi morala ta država članica ostati odgovorna za zagotavljanje zaščite vlagateljev pred posledicami insolventnosti kreditne institucije. Ko se država članica pridruži EMN, bi morala avtomatsko postati vključena v ESJV. V končni fazi bi se lahko ESJV razširil na celotni notranji trg.

(15)Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji znotraj celotnega notranjega trga, je ta uredba skladna z Direktivo 2014/49/EU. Dopolnjuje pravila in načela iz navedene direktive, da se zagotovi pravilno delovanje ESJV ter da je zanj na voljo ustrezno financiranje. Materialno pravo o jamstvu vlog, ki se bo uporabljalo v okviru ESJV, bo zato v skladu s pravom, ki ga uporabljajo nacionalni SJV ali imenovani organi nesodelujočih držav članic, usklajenim z Direktivo 2014/49/EU.

(16)Na povezanih finančnih trgih vsaka finančna pomoč za povračilo vlagateljem s preprečevanjem širjenja bančnih kriz v nesodelujoče države članice izboljšuje finančno stabilnost ne le v zadevni sodelujoči državi članici, ampak tudi v drugih državah članicah. Pooblastitev odbora za izvajanje nalog v zvezi z jamstvom vlog ne bi smela nikakor ovirati delovanja notranjega trga finančnih storitev. Zato bi moral evropski bančni organ (EBA) ohraniti svojo vlogo in obdržati svoje pristojnosti in naloge: moral bi razvijati zakonodajo Unije, ki velja za vse države članice, in prispevati k njeni dosledni uporabi ter krepiti zbliževanje praks jamstva za vloge v vsej Uniji.

(17)ESJV bi se moral v nekaj letih postopno razviti iz sistema pozavarovanja v popolnoma vzajemen sistem sozavarovanja. V okviru prizadevanj za poglobitev ekonomske in monetarne unije je ta korak skupaj s prizadevanji za uvedbo ureditev za premostitveno financiranje enotnega sklada za reševanje ter za razvoj skupnega fiskalnega varovalnega mehanizma potreben za zmanjšanje povezav med bankami in državo v posameznih državah članicah, in sicer s sprejetjem ukrepov za delitev tveganja med vsemi državami članicami v bančni uniji, s čimer bi se bančna unija okrepila pri doseganju svojega ključnega cilja. Vendar je treba takšno delitev tveganja, kot jo uvajajo ukrepi za okrepitev bančne unije, uvajati vzporedno z ukrepi za zmanjšanje tveganja, oblikovanimi za bolj neposredno prekinitev povezave med bankami in državo.

(18)ESJV bi moral biti ustanovljen v treh zaporednih fazah, najprej kot sistem pozavarovanja, ki pokriva del likvidnostnega primanjkljaja in presežnih izgub sodelujočih SJV, temu sledi sistem sozavarovanja, ki pokriva postopno vse višji delež likvidnostnega primanjkljaja in izgub sodelujočih SJV, nato pa sledi sistem polnega jamstva, ki pokriva vse potrebe po likvidnih sredstvih in izgube sodelujočih sistemov jamstva za vloge.

(19)V fazi pozavarovanja in za omejitev odgovornosti evropskega jamstvenega sklada za vloge (jamstveni sklad za vloge) ter zmanjšanje moralnega tveganja na nacionalni ravni je mogoče za pomoč iz jamstvenega sklada za vloge zaprositi le, če je nacionalni SJV zbral dovolj predhodnih prispevkov v skladu z natančno določenim potekom financiranja ter če je že izčrpal ta sredstva. Če pa je nacionalni SJV zbral sredstva, ki presegajo znesek, ki se zahteva v skladu s potekom financiranja, lahko porabi le sredstva do zneska, ki ga je moral zbrati za skladnost s potekom financiranja, preden je upravičen do kritja iz ESJV. Zato SJV, ki so zbrali več sredstev, kot se zahteva za skladnost s potekom financiranja, ne bi smeli biti v slabšem položaju kot tisti, katerih zbrana sredstva ne presegajo zneskov, določenih v poteku financiranja.

(20)Ker bi jamstveni sklad za vloge v fazi pozavarovanja zagotovil le dodatni vir financiranja in bi zgolj oslabil povezavo med bankami in njihovimi nacionalnimi državami, ne da bi vsem vlagateljem v bančni uniji zagotovil enako raven zaščite, bi moral sistem pozavarovanja po treh letih postopno preiti v sistem sozavarovanja in končno v popolnoma vzajemni sistem jamstva za vloge.

(21)Medtem ko bi imeli fazi pozavarovanja in sozavarovanja številne skupne značilnosti, ki bi zagotavljale nemoten postopni razvoj, bi se izplačila v fazi sozavarovanja vse od prvega eura izgube delila med nacionalnim SJV in jamstvenim skladom za vloge. Sorazmerni prispevek iz jamstvenega sklada za vloge bi se postopno povečal na 100 %, kar bi po štirih letih prineslo popolno vzajemnost tveganja vlagateljev po vsej bančni uniji.

(22)V ESJV bi bilo treba vgraditi zaščite, da se omeji moralno tveganje in zagotovi, da se kritje iz ESJV zagotovi le, če nacionalni SJV delujejo preudarno. Prvič, nacionalni SJV bi morali izpolnjevati svoje obveznosti iz te uredbe, Direktive 2014/49/EU in druge zadevne zakonodaje EU, zlasti obveznost zbiranja sredstev v skladu s členom 10 Direktive 2014/49/EU, kot je podrobneje določeno v tej uredbi. Da bi lahko izkoristili kritje iz ESJV, morajo sodelujoči SJV zbirati predhodne prispevke v skladu s natančnim potekom financiranja. To pomeni tudi, da možnost znižanja ciljne ravni v skladu s členom 10(6) Direktive 2014/49/EU ni več na voljo, če želi SJV izkoristiti ESJV. Drugič, nacionalni SJV bi moral v primeru dogodka, ki povzroči izplačilo, ali kadar se njegova sredstva uporabijo pri reševanju, sam kriti pošten delež izgube. Zato bi moral zbrati naknadne prispevke svojih članic, da napolni svoj sklad in povrne ESJV tolikšen znesek, da prvotno prejeto financiranje preseže delež izgube, ki jo mora kriti ESJV. Tretjič, nacionalni SJV bi moral po dogodku, ki povzroči izplačilo, izterjati kar največ prihodkov iz stečajne mase ter povrniti sredstva odboru, odbor pa bi moral imeti dovolj pooblastil, da zaščiti svoje pravice. Četrtič, odbor bi moral imeti pooblastila, da od sodelujočega SJV delno ali v celoti izterja financiranje, če ta ne izpolnjuje ključnih obveznosti.

(23)Jamstveni sklad za vloge je bistveni element, brez katerega ne bi bila mogoča postopna ustanovitev ESJV. Različni nacionalni sistemi financiranja ne bi zagotovili homogenega jamstva za vloge v bančni uniji. Jamstveni sklad za vloge bi moral v vseh fazah pomagati zagotavljati zagotoviti stabilizacijsko vlogo SJV, enotno raven zaščite vsem vlagateljem znotraj usklajenega okvira po vsej Uniji ter preprečevati nastajanje ovir za izvajanje temeljnih svoboščin ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu zaradi različnih ravni zaščite na nacionalni ravni.

(24)Jamstveni sklad za vloge bi se moral financirati neposredno s prispevki bank. Odločitve, sprejete v ESJV, ki zahtevajo uporabo jamstvenega sklada za vloge ali nacionalnega jamstvenega sklada, ne bi smele vplivati na fiskalne odgovornosti držav članic. V zvezi s tem bi bilo treba kot vpliv na proračunsko suverenost in fiskalne odgovornosti držav članic upoštevati samo izredno javno finančno podporo.

(25)Ta uredba določa načine za uporabo jamstvenega sklada za vloge in splošna merila za določitev in izračun predhodnih in naknadnih prispevkov ter pooblastila odbora za uporabo in upravljaje jamstvenega sklada za vloge.

(26)Prispevki bi se neposredno zaračunavali bankam za financiranje jamstvenega sklada za vloge. Odbor bi zbiral prispevke in vodil jamstveni sklad za vloge, nacionalni SJV pa bi še naprej zbirali nacionalne prispevke in upravljali nacionalne sklade. Za zagotovitev poštenih in usklajenih prispevkov za sodelujoče banke in zagotovitev spodbud za delovanje znotraj modela, ki predstavlja manj tveganja, bi bilo treba prispevke v ESJV in v nacionalne SJV izračunati za vsako banko glede na njene krite vloge in faktor prilagoditve tveganju. V obdobju pozavarovanja bi faktor prilagoditve tveganju moral upoštevati stopnjo tveganja, ki ji je izpostavljena banka glede na vse druge banke, vključene v isti sodelujoči SJV. Ko se doseže faza sozavarovanja, bi faktor prilagoditve tveganju moral upoštevati stopnjo tveganja, ki mu je izpostavljena banka glede na vse druge banke s sedežem v sodelujočih državah članicah. To bi na splošno zagotovilo, da ESJV ne ustvarja dodatnih stroškov za banke in nacionalne SJV, hkrati pa bi se izognili prerazporejanju prispevkov v fazi vzpostavljanja jamstvenega sklada za vloge.

(27)Načeloma bi bilo treba prispevke zbrati v sektorju pred kakršnim koli ukrepom v zvezi z jamstvom za vloge in neodvisno od njega. Če s predhodnim financiranjem ni mogoče pokriti izgub ali stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe jamstvenega sklada za vloge, bi bilo treba za pokrivanje dodatnih stroškov ali izgub zbrati dodatne prispevke. Poleg tega bi moral imeti jamstveni sklad za vloge možnost pridobiti posojila ali druge oblike pomoči od kreditnih institucij, finančnih institucij ali drugih tretjih oseb, kadar predhodni in naknadni prispevki niso takoj dostopni ali ne zadoščajo za kritje izdatkov, ki nastanejo z uporabo jamstvenega sklada za vloge v zvezi z ukrepi jamstvi za vloge.

(28)Da bi dosegli kritično maso in se izognili procikličnim učinkom, ki bi se pojavili, če bi se moral jamstveni sklad za vloge v sistemski krizi zanašati le na naknadne prispevke, je nujno, da predhodno razpoložljiva finančna sredstva jamstvenega sklada za vloge dosegajo vsaj določeno minimalno ciljno raven.

(29)Začetna in končna ciljna raven sredstev jamstvenega sklada za vloge bi morala biti določena kot odstotek skupnih minimalnih ciljnih ravni sodelujočih SJV. Postopno bi morala do konca obdobja pozavarovanja doseči 20 % štirih devetin skupnih minimalnih ciljnih ravni, do konca obdobja sozavarovanja pa vsoto vseh minimalnih ciljnih ravni. Pri določanju začetne ali končne ciljne ravni jamstvenega sklada za vloge se ne bi smelo upoštevati možnosti, da se zaprosi za odobritev nižje ciljne ravni v skladu s členom 10(6) Direktive 2014/49/EU. Določiti bi bilo treba ustrezen časovni okvir za dosego ciljne ravni jamstvenega sklada za vloge.

(30)Zagotovitev učinkovitega in zadostnega financiranja jamstvenega sklada za vloge je nadvse pomembna za verodostojnost ESJV. Sposobnost odbora, da pridobi alternativna sredstva financiranja za jamstveni sklad za vloge, bi bilo treba okrepiti tako, da bi se omogočila optimizacija stroškov financiranja in ohranila kreditna sposobnost jamstvenega sklada za vloge. Takoj po začetku veljavnosti te uredbe bi moral odbor v sodelovanju s sodelujočimi državami članicami sprejeti potrebne ukrepe za razvoj ustreznih metod in načinov, s katerimi bi se izboljšala posojilna sposobnost jamstvenega sklada za vloge, vzpostaviti pa bi jih bilo treba do datuma začetka uporabe te uredbe.

(31)Zagotoviti je treba, da je jamstveni sklad za vloge v celoti na voljo za zagotavljanje jamstva za vloge. Zato bi bilo treba jamstveni sklad za vloge primarno uporabljati za učinkovito izvajanje zahtev in ukrepov v zvezi z jamstvom za vloge. Poleg tega bi ga bilo treba uporabljati le v skladu z veljavnimi cilji in načeli jamstva za vloge. Pod določenimi pogoji bi lahko jamstveni sklad za vloge tudi zagotavljal financiranje v primerih, ko se razpoložljiva sredstva SJV uporabijo pri reševanju v skladu s členom 79 te uredbe.

(32)Za zaščito vrednosti zneskov v jamstvenem skladu za vloge bi bilo treba te zneske vložiti v dovolj varna, razpršena in likvidna sredstva.

(33)Kadar se tesno sodelovanje sodelujoče države članice, katere valuta ni euro, z ECB dokončno prekine v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013, bi bilo treba določiti pošteno razdelitev zbranih prispevkov zadevne sodelujoče države članice ob upoštevanju njenih interesov in interesov jamstvenega sklada za vloge.

(34)Za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti odbora pri izvajanju ukrepov v zvezi z jamstvom za vloge v skladu s to uredbo bi moral ta imeti samostojen proračun, katerega prihodki bi izhajali iz obveznih prispevkov institucij v sodelujočih državah članicah. Ta uredba ne bi smela posegati v možnost držav članic, da zaračunavajo pristojbine za kritje upravnih stroškov nacionalnih SJV ali imenovanih organov.

(35)Odbor bi moral nacionalnim SJV zagotoviti ustrezno financiranje in kritje izgub, kadar so izpolnjena vsa merila v zvezi z uporabo jamstvenega sklada za vloge.

(36)Odbor bi moral delovati na skupnih plenarnih, plenarnih in izvršnih sejah Odbor bi moral na izvršni seji pripraviti vse odločitve v zvezi s postopki izplačila in jih sprejeti v čim večjem obsegu. Pri uporabi jamstvenega sklada za vloge je pomembno, da ne pride do prednosti prvega in da se spremljajo odlivi iz sklada. Ko neto združena uporaba jamstvenega sklada za vloge v predhodnih zaporednih 12 mesecih doseže prag 25 % končne ciljne ravni, se bi bilo treba na plenarni seji oceniti izvajanje ukrepov jamstva za vloge ali udeležbo pri ukrepih reševanja in uporabo jamstvenega sklada za vloge, ter hkrati pripraviti navodila, ki bi jih izvršna seja morala upoštevati pri naslednjih odločitvah. Navodila za izvršno sejo bi morala biti predvsem osredotočena na zagotavljanje nediskriminatornega izvajanja ukrepov jamstva za vloge ali udeležbe pri ukrepih reševanja ter na ukrepe, sprejete za preprečevanje izčrpanja jamstvenega sklada za vloge.

(37)Učinkovitost in enotnost ukrepov jamstva za vloge bi morali biti zagotovljeni v vseh sodelujočih državah članicah. V ta namen, kadar sodelujoči SJV ni izvajal ali upošteval odločitve odbora v skladu s to uredbo ali jo je izvajal na način, ki ogroža katerega koli izmed ciljev sistema jamstva za vloge ali učinkovito izvajanje ukrepa v zvezi z jamstvom za vloge, bi moral biti odbor pooblaščen, da uvede vsak potreben ukrep, ki odločno obravnava zaskrbljujoče vprašanje ali grožnjo ciljem ESJV. Vsak ukrep sodelujočega SJV, ki bi omejil izvajanje pooblastil ali funkcij odbora ali vplival nanje, bi bilo treba izključiti.

(38)Pri sprejemanju odločitev ali ukrepov, zlasti glede subjektov, ki imajo sedež tako v sodelujočih državah članicah kot v nesodelujočih državah članicah, bi bilo treba upoštevati tudi možne škodljive učinke na te države članice, kot so grožnje za finančno stabilnost njihovih finančnih trgov, in na druge subjekte s sedežem v teh državah članicah.

(39)Odbor, imenovani organi, pristojni organi, tudi ECB, in organi za reševanje bi morali po potrebi skleniti memorandum o soglasju, v katerem bi bili navedeni splošni pogoji njihovega sodelovanja pri opravljanju nalog v okviru prava Unije. Memorandum o soglasju bi bilo treba redno pregledovati.

(40)Zadevni subjekti, telesa in organi, ki so vključeni v uporabo te uredbe, bi morali sodelovati v skladu z dolžnostjo lojalnega sodelovanja, ki je določena v Pogodbah.

(41)Odbor, imenovani organi in pristojni organi nesodelujočih držav članic bi morali prav tako skleniti memorandume o soglasju, v katerih bi na splošno opisali, kako bodo sodelovali med seboj pri opravljanju svojih nalog na podlagi Direktive 2014/49/EU. V memorandumih o soglasju bi lahko bilo med drugim pojasnjeno posvetovanje v zvezi z odločitvami odbora, ki vplivajo na podružnice v nesodelujočih državah članicah, če ima kreditna institucija sedež v sodelujoči državi članici. Memorandume o soglasju bi bilo treba redno pregledovati.

(42)Postopek v zvezi s sprejemanjem odločitev odbora spoštuje načelo prenosa pooblastil na agencije, kot to razlaga Sodišče Evropske unije.

(43)Ta uredba spoštuje temeljne pravice ter upošteva pravice, svoboščine in načela, priznana predvsem v Listini, zlasti lastninsko pravico, pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter pravico do obrambe, in bi jo zato bilo treba izvajati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(44)Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve učinkovitejšega in uspešnejšega okvira jamstva za vloge ter zagotavljanja skladne uporabe pravil glede jamstva za vloge, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(45)Komisija bi morala pregledati uporabo te uredbe, da bi ocenila njen učinek na notranji trg ter ugotovila, ali jo je treba spremeniti ali nadgraditi, da bi se izboljšali učinkovitost in uspešnost ESJV.

(46)Da bi ESJV lahko učinkovito deloval od dne [….], bi morale določbe v zvezi s plačili prispevkov v jamstveni sklad za vloge, vzpostavitvi vseh zadevnih postopkov in vsemi drugimi operativnimi in institucionalnimi vidiki veljati od XX.

(47)Uredbo (EU) No 806/2014 bi bilo treba spremeniti, da se vanjo vključi in v njej upošteva ustanovitev ESJV –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 806/2014

Uredba (EU) 806/2014 se spremeni:

1.naslov se nadomesti z naslednjim:

„UREDBA (EU) št. 806/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. julija 2014 o enotnem mehanizmu za reševanje in evropskem jamstvenem skladu za vloge ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010“;

2.člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1
Predmet urejanja

1.Ta uredba določa enotna pravila in enotni postopek za reševanje subjektov iz člena 2 s sedežem v sodelujočih državah članicah iz člena 4.

Ta enotna pravila in ta enotni postopek izvaja enotni odbor za reševanje, ustanovljen v skladu s členom 42 (odbor), skupaj s Svetom in Komisijo ter nacionalnimi organi za reševanje v okviru enotnega mehanizma za reševanje (EMR), ustanovljenega s to uredbo. EMR je podprt z enotnim skladom za reševanje (ESR).

Uporaba ESR je vezana na začetek veljavnosti sporazuma med sodelujočimi državami članicami (sporazum) o prenosu sredstev, zbranih na nacionalni ravni, v ESR, ter o postopnem združevanju različnih sredstev, zbranih na nacionalni ravni, ki se dodelijo nacionalnim razdelkom sklada.

2.Poleg tega ta uredba ustanavlja evropski sistem jamstva za vloge (ESJV) v treh zaporednih fazah:

–sistem pozavarovanja, ki v skladu s členom 41a v določenem obsegu zagotavlja financiranje in krije del izgub sodelujočega sistema jamstva za vloge;

–sistem sozavarovanja, ki v skladu s členom 41c v postopno vse večjem obsegu zagotavlja financiranje in krije izgube sodelujočega sistema jamstva za vloge;

–sistem polnega jamstva, ki v skladu s členom 41e zagotavlja financiranje in krije izgube sodelujočega sistema jamstva za vloge.

ESJV vodi odbor v sodelovanju s sodelujočimi SJV in imenovanimi organi v skladu z delom IIa. ESJV je podprt z jamstvenim skladom za vloge.“

3.člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Področje uporabe

1.    Za namene EMR se ta uredba uporablja za naslednje subjekte:

(a)kreditne institucije s sedežem v eni od sodelujočih držav članic;

(b)nadrejene družbe, vključno s finančnimi holdingi in mešanimi finančnimi holdingi, s sedežem v eni od sodelujočih držav članic, kadar so predmet konsolidiranega nadzora, ki ga izvaja ECB v skladu s členom 4(1)(g) Uredbe (EU) št. 1024/2013;

(c)investicijska podjetja in finančne institucije s sedežem v eni od sodelujočih držav članic, kadar so zajete pod konsolidiran nadzor nadrejene družbe, ki ga izvaja ECB v skladu s členom 4(1)(g) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

2.    Za namene ESJV se ta uredba uporablja za naslednje subjekte:

(a)sodelujoče sisteme jamstva za vloge, kot so opredeljeni v točki (1) člena 3(1a);

(b)kreditne institucije, vključene v sodelujoče sisteme jamstva za vloge.

Kadar ta uredba ustvarja pravice ali obveznosti za sodelujoči SJV, ki ga upravlja imenovani organ, kot je opredeljeno v točki (18) člena 2(1) Direktive 2014/49/EU, se šteje, da so pravice in obveznosti enake kot za imenovane organe.“;

4.člen 3 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se dodajo naslednje točke (55), (56) in (57):

„(55)„sodelujoči sistemi jamstva za vloge“ ali „sodelujoči SJV“ pomeni sisteme jamstva za vloge, kot so opredeljeni v točki (1) člena 2(1) Direktive 2014/49/EU, ki so vzpostavljeni in uradno priznani v sodelujoči državi članici;

(56)„dogodek, ki povzroči izplačilo“ pomeni pojav nerazpoložljive vloge, kot je opredeljena v točki (8) člena 2(1) Direktive 2014/49/EU, v povezavi s kreditno institucijo, vključeno v sodelujoči SJV;

(57)„razpoložljiva finančna sredstva jamstvenega sklada za vloge“ pomeni gotovino, vloge in sredstva z nizkim tveganjem, ki se lahko unovčijo v obdobju, ki ne presega obdobja iz člena 8(1) Direktive 2014/49/EU.“;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.    Če ni ustrezne opredelitve pojma v prejšnjih odstavkih, se uporabijo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2014/49/EU in člena 2 Direktive 2014/59/EU.

Če ni ustrezne opredelitve pojma v členu 2 Direktive 2014/49/EU in členu 2 Direktive 2014/59/EU, se uporabijo opredelitve pojmov iz člena 3 Direktive 2013/36/EU.“;

5.v členu 4 se odstavki 2, 3 in 4 nadomestijo z naslednjim:

„2. Kadar se tesno sodelovanje med državo članico in ECB začasno ali dokončno prekine v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013, se ta uredba od datuma začetka uporabe odločitve o začasni ali dokončni prekinitvi tesnega sodelovanja ne uporablja več za subjekte iz člena 2 te uredbe s sedežem v tej državi članici ali ki so priznani v tej državi članici.

3. V primeru, da se tesno sodelovanje države članice, katere valuta ni euro, z ECB dokončno prekine v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013, odbor ob soglasju te države članice v treh mesecih po datumu sprejetja odločitve o dokončni prekinitvi tesnega sodelovanja določi načine in morebitne druge veljavne pogoje za:

(a)povračilo prispevkov, ki jih je zadevna država članica prenesla v enotni sklad za reševanje;

(b)prenos prispevkov v SJV, ki so uradno priznani v zadevni državi članici, ki so jih kreditne institucije, vključene v te SJV, plačale v jamstveni sklad za vloge.

Za namene točke (a) prvega pododstavka povračila vključujejo del razdelka zadevne države članice, ki ni postal vzajemen. Če med prehodnim obdobjem, kot je določeno v sporazumu, povračila nevzajemnega dela ne zadostujejo za financiranje vzpostavitve nacionalne sheme financiranja v zadevni državi članici v skladu z Direktivo 2014/59/EU, povračila vključujejo tudi celoten del razdelka te države članice, ki je postal vzajemen v skladu s sporazumom, ali njegov del, po prehodnem obdobju pa celoto ali del prispevkov, ki jih je zadevna država članica prenesla v času tesnega sodelovanja, in sicer v znesku, ki zadostuje za financiranje navedene nacionalne sheme financiranja.

Pri ocenjevanju zneska finančnih sredstev, ki ga je treba povrniti iz vzajemnega dela oziroma po prehodnem obdobju iz sklada, se upoštevajo naslednja dodatna merila:

(a)kako je bila izvedena dokončna prekinitev tesnega sodelovanja z ECB, ali je bila prostovoljna v skladu s členom 7(6) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ali ne;

(b)obstoj ukrepov za reševanje, ki so v teku na datum dokončne prekinitve;

(c)gospodarski cikel države članice, ki jo zadeva dokončna prekinitev.

Povračila se porazdelijo v omejenem obdobju, ki je sorazmerno s časom trajanja tesnega sodelovanja. Delež finančnih sredstev zadevne države članice, ki je bil iz enotnega sklada za reševanje uporabljen za ukrepe za reševanje med obdobjem tesnega sodelovanja, se odšteje od povračila.

Za namene točke (b) prvega pododstavka je znesek, prenesen vsakemu sistemu jamstva za vloge, ki je uradno priznan v zadevni državi članici, enak razpoložljivim finančnim sredstvom jamstvenega sklada za vloge, pomnoženim z razmerjem med (a) in (b):

(a)zneskom vseh predhodnih prispevkov, ki so jih kreditne institucije, vključene v zadevni SJV, plačale v jamstveni sklad za vloge;

(b)zneskom vseh predhodnih prispevkov, plačanih v jamstveni sklad za vloge.

Preneseni znesek ne presega zneska, ki je potreben, da razpoložljiva finančna sredstva zadevnega SJV dosežejo dve tretjini njegove ciljne ravni, kot je opredeljena v prvem pododstavku člena 10(2) Direktive 2014/49/EU.

4. Ta uredba se še naprej uporablja za postopke reševanja in postopke v zvezi z jamstvom za vloge, ki so v teku na datum začetka uporabe odločitve iz odstavka 2.“;

6.v členu 5(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odbor, Svet in Komisija ter, kadar je to ustrezno, nacionalni organi za reševanje in sodelujoči SJV, sprejmejo odločitve ob upoštevanju zadevnega prava Unije, zlasti pa vseh zakonodajnih in nezakonodajnih aktov, vključno z akti iz členov 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter v skladu z njim.“;

7.člen 6 se spremeni:

(a)odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Noben ukrep, predlog ali politika odbora, Sveta, Komisije, nacionalnega organa za reševanje ali sodelujočega SJV ne diskriminira subjektov, vlagateljev, investitorjev ali drugih upnikov s sedežem v Uniji na podlagi njihovega državljanstva ali kraja poslovanja.

2. Pri sprejemanju ukrepov, predlogov ali politik odbora, Sveta, Komisije, nacionalnega organa za reševanje ali sodelujočega SJV v okviru EMR ali ESJV se v celoti in z dolžno skrbnostjo upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.“;

(b)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Kadar odbor sprejme odločitev, ki se nanaša na nacionalni organ za reševanje ali sodelujoči SJV, ima nacionalni organ za reševanje ali sodelujoči SJV pravico podrobneje določiti ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Taka podrobnejša določitev je v skladu z zadevno odločitvijo odbora.“;

8.naslov dela II se nadomesti z naslednjim: „Enotni mehanizem za reševanje“;

9.člen 19 se spremeni:

(a)v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V kolikor ukrep za reševanje, ki ga predlaga odbor, vključuje uporabo skladov (enotnega sklada za reševanje ali jamstvenega sklada za vloge), odbor obvesti Komisijo o predlagani uporabi skladov. Obvestilo odbora vključuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje, da v skladu s tem odstavkom pripravi svoje ocene.“;

(b)v tretjem, petem in sedmem pododstavku odstavka 3 se beseda „sklad“ nadomesti z besedo „sklada“, skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;

(c)v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odbor vse zneske, prejete na podlagi prvega pododstavka, vplača v zadevni sklad (enotni sklad za reševanje ali jamstveni sklad za vloge) in jih upošteva, ko določa prispevke v skladu s členi 70, 71, 74c in 74d.“;

(d)v odstavkih 7 in 10 se beseda „sklad“ nadomesti z besedo „sklada“, skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;

10.doda se del IIa:

„DEL IIa
EVROPSKI SISTEM JAMSTVA ZA VLOGE (ESJV)

NASLOV I: FAZE ESJV

Poglavje 1
Pozavarovanje

Člen 41a
Delno financiranje in kritje presežne izgube

1.Od datuma začetka uporabe iz člena 99(5a) so sodelujoči SJV pozavarovani pri ESJV v skladu s tem poglavjem za obdobje treh let (obdobje pozavarovanja).

2.Če se sodelujoči SJV sooči z dogodkom, ki povzroči izplačilo, ali se uporabi za reševanje v skladu s členom 79 te uredbe, lahko zaprosi za financiranje iz jamstvenega sklada za vloge v višini do 20 % likvidnostnega primanjkljaja, kot je določeno v členu 41b.

3.Jamstveni sklad za vloge pokrije tudi 20 % presežne izgube sodelujočega SJV, kot je določeno v členu 41c. Sodelujoči SJV povrne znesek financiranja, ki ga je prejel na podlagi odstavka 2 tega člena, od katerega se odšteje znesek kritja presežne izgube v skladu s postopkom iz člena 41o.

4.Niti financiranje niti kritje presežne izgube ne presegata nižjega od naslednjih dveh zneskov: 20 % začetne ciljne ravni jamstvenega sklada za vloge, kot je določeno v členu 74b(1) te uredbe, ali 10-kratnika ciljne ravni sodelujočega SJV, kot je opredeljeno v prvem pododstavku člena 10(2) Direktive 2014/49/EU.

Člen 41b
Likvidnostni primanjkljaj

1.Če se sodelujoči SJV sooči z dogodkom, ki povzroči izplačilo, se njegov likvidnostni primanjkljaj izračuna kot skupni znesek kritih vlog v smislu člena 6(1) Direktive 2014/49/EU, ki ga ima kreditna institucija v času dogodka, ki povzroči izplačilo, od katerega se odštejeta:

(a)znesek razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi ga moral imeti sodelujoči SJV v času dogodka, ki povzroči izplačilo, če bi zbral predhodne prispevke v skladu s členom 41j;

(b)znesek izrednih prispevkov, kot so opredeljeni v členu 10(8) Direktive 2014/49/EU, ki ga lahko sodelujoči SJV zbere v treh dneh od dogodka, ki povzroči izplačilo.

2.Če se sodelujoči SJV uporabi v postopkih reševanja, je njegov likvidnostni primanjkljaj znesek, ki ga določi organ za reševanje v skladu s členom 79, od katerega se odšteje znesek razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi jih moral imeti sodelujoči SJV v času določitve zneska, če bi zbral predhodne prispevke v skladu s členom 41j.

Člen 41c
Presežna izguba

1.Če se sodelujoči SJV sooči z dogodkom, ki povzroči izplačilo, se njegova presežna izguba izračuna kot skupni znesek, ki ga je izplačal vlagateljem v skladu s členom 8 Direktive 2014/49/EU, od katerega se odštejejo:

(a) znesek sodelujočega SJV, izterjan na podlagi subrogacije v postopku likvidacije ali reorganizacije v skladu s prvim stavkom člena 9(2) Direktive 2014/49/EU;

(b)znesek razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi ga moral imeti sodelujoči SJV v času dogodka, ki povzroči izplačilo, če bi zbral predhodne prispevke v skladu s členom 41j;

(c)znesek naknadnih prispevkov, ki ga lahko sodelujoči SJV zbere v skladu s prvim stavkom prvega pododstavka člena 10(8) Direktive 2014/49/EU v enem koledarskem letu, ki vsebuje znesek, zbran v skladu s točko (b) člena 41b(1) te uredbe.

2.Če se sredstva sodelujočega SJV uporabijo v postopkih reševanja, je njegova presežna izguba znesek, ki ga določi organ za reševanje v skladu s členom 79, od katerega se odštejeta:

(a)znesek morebitne razlike, ki je bil sodelujočemu SJV plačan v skladu s členom 75 Direktive 2014/59/EU;

(b) znesek razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi ga moral imeti sodelujoči SJV v času določitve zneska, če bi zbral predhodne prispevke v skladu s členom 41j.

Poglavje 2
Sozavarovanje

Člen 41d
Financiranje in kritje izgube

1.Od izteka obdobja pozavarovanja je sodelujoči SJV sozavarovan pri ESJV v skladu s tem poglavjem za obdobje štirih let (obdobje sozavarovanja).

2.Če se sodelujoči SJV sooči z dogodkom, ki povzroči izplačilo, ali se uporabi za reševanje v skladu s členom 109 Direktive 2014/59/EU ali členom 79 te uredbe, lahko zaprosi za financiranje deleža svojih potreb po likvidnih sredstvih iz jamstvenega sklada za vloge, kot je določeno v členu 41f te uredbe. Delež se povečuje v skladu s členom 41e.

3.Jamstveni sklad za vloge krije tudi delež izgub sodelujočega SJV, kot je določeno v členu 41g. Delež se povečuje v skladu s členom 41e. Sodelujoči SJV povrne znesek financiranja, ki ga je prejel na podlagi odstavka 2, od katerega se odšteje znesek kritja izgube v skladu s postopkom iz člena 41o.

Člen 41e
Povečanje financiranja in kritje izgube

Delež kritja v okviru drugega in tretjega odstavka člena 41d se v obdobju sozavarovanja povečuje, kot sledi:

–v prvem letu obdobja sozavarovanja znaša 20 %;

–v drugem letu obdobja sozavarovanja znaša 40 %;

–v tretjem letu obdobja sozavarovanja znaša 60 %;

–v četrtem letu obdobja sozavarovanja znaša 80 %.

Člen 41f
Potreba po likvidnih sredstvih

1.Če se sodelujoči SJV sooči z dogodkom, ki povzroči izplačilo, je njegova potreba po likvidnih sredstvih skupni znesek kritih vlog v smislu člena 6(1) Direktive 2014/49/EU, ki ga ima kreditna institucija v času dogodka, ki povzroči izplačilo.

2.Če se sodelujoči SJV uporabi v postopkih reševanja, je njegova potreba po likvidnih sredstvih znesek, ki ga določi organ za reševanje v skladu s členom 109 Direktive 2014/59/EU ali členom 79 te uredbe.

Člen 41g
Izguba

1.Če se sodelujoči SJV sooči z dogodkom, ki povzroči izplačilo, je njegova izguba skupni znesek, ki ga je izplačal vlagateljem v skladu s členom 8 Direktive 2014/49/EU, od katerega se odšteje znesek, ki ga je sodelujoči SJV izterjal na podlagi subrogacije v postopku likvidacije ali reorganizacije v skladu s prvim stavkom člena 9(2) Direktive 2014/49/EU.

2.Če se sodelujoči SJV uporabi v postopkih reševanja, je njegova izguba znesek, ki ga določi organ za reševanje v skladu s členom 109 Direktive 2014/59/EU ali členom 79 te uredbe, od katerega se odšteje znesek morebitne razlike, ki je bil sodelujočemu SJV plačan v skladu s členom 75 Direktive 2014/59/EU.

Poglavje 3
Polno jamstvo

Člen 41h
Financiranje in kritje izgube

1.Od izteka obdobja sozavarovanja ima sodelujoči SJV polno jamstvo pri EDIS v skladu s tem poglavjem.

2.Če se sodelujoči SJV sooči z dogodkom, ki povzroči izplačilo, ali se uporabi za reševanje v skladu s členom 109 Direktive 2014/59/EU ali členom 79 te uredbe, lahko zaprosi za financiranje iz jamstvenega sklada za vloge za kritje svoje potrebe po likvidnih sredstvih, kot je določeno v členu 41f te uredbe.

3.Jamstveni sklad za vloge pokrije tudi izgubo sodelujočega SJV, kot je določeno v členu 41g. Sodelujoči SJV povrne znesek financiranja, ki ga je prejel na podlagi odstavka 2, od katerega se odšteje znesek kritja izgube v skladu s postopkom iz člena 41o.

Poglavje 4
Skupne določbe

Člen 41i
Izključitev iz kritja ESJV

1.ESJV ne krije sodelujočega SJV v obdobju pozavarovanja, obdobju sozavarovanja ali v času polnega jamstva, če Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo odbora ali sodelujoče države članice ugotovi, da je izpolnjen najmanj eden od naslednjih pogojev za izključitev, in o tem ustrezno obvesti odbor:

(a)sodelujoči SJV ni izpolnil obveznosti iz te uredbe ali členov 4, 6, 7 ali 10 Direktive 2014/49/EU;

(b)sodelujoči SJV, zadevni upravni organ v smislu člena 3 Direktive 2014/49/EU ali kateri koli drug zadevni organ v državi članici je v zvezi s posameznim zahtevkom za kritje ESJV ravnal v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja, kot je določeno v členu 4(3) Pogodbe o Evropski uniji.

2.Če je sodelujoči SJV že prejel financiranje in je v zvezi z dogodkom, ki povzroči izplačilo, ali uporabo v postopkih reševanja izpolnjen najmanj eden od pogojev za izključitev iz odstavka 1, lahko Komisija SJV naloži, da mora jamstvenemu skladu za vloge delno ali v celoti vrniti sredstva, ki jih je prejel.

Člen 41j
Potek financiranja, ki ga upoštevajo sodelujoči sistemi jamstva za vloge

1.ESJV sodelujoči SJV pozavaruje, sozavaruje ali mu zagotovi polno jamstvo v letu, ki sledi kateremu koli spodaj navedenih datumov, če do tega datuma razpoložljiva finančna sredstva, ki jih je SJV zbral s prispevki iz člena 10(1) Direktive 2014/49/EU, znašajo najmanj naslednje deleže skupnega zneska kritih vlog vseh kreditnih institucij, vključenih v sodelujoči SJV:

–do 3. julija 2017: 0,14 %;

–do 3. julija 2018: 0,21 %;

–do 3. julija 2019: 0,28 %;

–do 3. julija 2020: 0,28 %;

–do 3. julija 2021: 0,26 %;

–do 3. julija 2022: 0,20 %;

–do 3. julija 2023: 0,11 %;

–do 3. julija 2024: 0 %.

2.Komisija lahko po posvetovanju z odborom odobri odstopanje od zahtev iz odstavka 1 na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov, povezanih s poslovnim ciklom v zadevni državi članici, učinkom, ki ga lahko imajo prociklični prispevki, ali dogodkom, ki povzroči izplačilo in se je zgodil na nacionalni ravni. Ta odstopanja morajo biti začasna in so lahko pogojena z izpolnjevanjem določenih pogojev.

NASLOV II

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 41k
Predhodne informacije

Če je sodelujoči SJV prejel obvestilo pristojnega organa ali bil kako drugače seznanjen z okoliščinami v zvezi s kreditno institucijo, vključeno v ta sodelujoči SJV, ki bodo verjetno privedle do dogodka, ki povzroči izplačilo, ali uporabe v postopkih reševanja, o teh okoliščinah nemudoma obvesti odbor, če namerava zaprositi za kritje ESJV. V tem primeru sodelujoči SJV odboru predloži tudi oceno pričakovanega likvidnostnega primanjkljaja ali potrebe po likvidnih sredstvih.

Člen 41l
Dolžnost obveščanja

1.Če se sodelujoči SJV sooči z dogodkom, ki povzroči izplačilo, ali se uporabi v postopkih reševanja v skladu s členom 109 Direktive 2014/59/EU ali členom 79 te uredbe, o tem nemudoma obvesti odbor in predloži vse potrebne informacije, da lahko odbor oceni, ali so izpolnjeni pogoji za zagotovitev financiranja in kritje izgube v skladu s členi 41a, 41d in 41h te uredbe.

2.Sodelujoči SJV odbor obvesti zlasti o:

(a)znesku kritih vlog zadevne kreditne institucije;

(b)svojih razpoložljivih finančnih sredstvih v času dogodka, ki povzroči izplačilo, ali uporabe v reševanju;

(c)v primeru dogodka, ki povzroči izplačilo, oceno izrednih prispevkov, ki jih lahko zbere v treh dneh od nastanka dogodka;

(d)vseh okoliščinah, ki bi mu preprečile izpolnitev njegovih obveznosti v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero je prenesena Direktiva 2014/49/EU, in morebitnih rešitvah.

Člen 41m

Določitev zneska financiranja

1.Odbor v 24 urah po prejemu obvestila iz člena 41k na izvršni seji odloči, ali so pogoji za kritje s strani ESJV izpolnjeni, ter določi znesek financiranja, ki ga bo zagotovil sodelujočemu SJV.

2.Če je bil odbor obveščen v skladu s členom 41k pred ali hkrati s prejemom obvestila iz odstavka 1 o enem ali več drugih verjetnih dogodkih, ki povzročijo izplačilo, ali uporabah v postopkih reševanja, lahko obdobje iz odstavka 1 podaljša do največ sedem dni. Če je odbor v tem podaljšanem obdobju obveščen o dodatnih dogodkih, ki povzročijo izplačilo, ali uporabah v postopkih reševanja v skladu s členom 41k in bi skupni znesek financiranja, ki ga je mogoče zahtevati iz jamstvenega sklada za vloge, lahko presegel njegova razpoložljiva finančna sredstva, je financiranje za vsak priglašen dogodek, ki povzroči izplačilo, ali uporabo v postopkih reševanja enako znesku razpoložljivih finančnih sredstev jamstvenega sklada za vloge, pomnoženemu z razmerjem med (a) in (b):

(a)znesek financiranja, za katerega bi zadevni sodelujoči SJV lahko zaprosil jamstveni sklad za vloge za dogodek, ki povzroči izplačilo, ali uporabo v postopkih reševanja, če ne bi bilo nobenih drugih priglašenih dogodkov, ki povzročijo izplačilo, ali uporab v postopkih reševanja;

(b)vsota vseh zneskov financiranja, za katere bi lahko vsak zadevni sodelujoči SJV zaprosil jamstveni sklad za vloge za vsak dogodek, ki povzroči izplačilo, ali uporabo v postopkih reševanja, če ne bi bilo nobenih drugih priglašenih dogodkov, ki povzročijo izplačilo, ali uporab v postopkih reševanja.

3.Odbor nemudoma obvesti sodelujoči SJV o svoji odločitvi na podlagi odstavkov 1 in 2. Sodelujoči SJV lahko zahteva pregled odločitve odbora v 24 urah po tem, ko je bil o njej obveščen. Pri tem navede razloge, zakaj bi bilo treba po njegovem mnenju odločitev odbora spremeniti, zlasti glede obsega kritja ESJV. Odbor sprejme odločitev o zahtevi v naslednjih 24 urah.

Člen 41n
Zagotavljanje financiranja

Odbor zagotovi financiranje na podlagi členov 41a(2), 41d(2) in 41h(2) v skladu z naslednjima določbama:

(a)financiranje se zagotovi v obliki gotovinskega prispevka sodelujočemu SJV;

(b)sredstva se izplačajo takoj, ko odbor določi znesek v skladu s členom 41m.

Člen 41o
Povračilo financiranja ter določitev presežne izgube in izgube

1.Sodelujoči SJV povrne financiranje, ki ga je zagotovil odbor v skladu s členom 41n, zmanjšano za znesek vsakega kritja presežne izgube v primeru kritja v skladu s členom 41a ali vsakega kritja izgube v primeru kritja v skladu s členom 41d ali členom 41h.

2.Do zaključka postopka zaradi insolventnosti ali postopka reševanja odbor na letni ravni določi znesek, ki ga je sodelujoči SJV že izterjal v okviru postopka zaradi insolventnosti ali ki je že bil plačan v skladu s členom 75 Direktive 2014/59/EU. Sodelujoči SJV odboru zagotovi vse potrebne informacije za določitev tega zneska. Sodelujoči SJV odboru plača delež zneska v višini deleža, ki ga krije ESJV v skladu s členom 41a, členom 41d ali členom 41h.

3.V primeru kritja v skladu s členom 41a sodelujoči SJV odboru do konca prvega koledarskega leta po zagotovitvi financiranja plača tudi znesek, ki je enak znesku naknadnih prispevkov, ki jih sodelujoči SJV lahko zbere v enem koledarskem letu v skladu s prvim stavkom prvega pododstavka člena 10(8) Direktive 2014/49/EU, zmanjšanemu za znesek naknadnih prispevkov, ki jih je zbral v skladu s točko (b) člena 41b(1) te uredbe.

4.Odbor po zaključku postopka zaradi insolventnosti ali postopka reševanja za zadevno kreditno institucijo brez odlašanja določi presežno izgubo v skladu s členom 41d ali izgubo v skladu s členom 41h. Če določitev te izgube povzroči, da mora sodelujoči SJV povrniti znesek, ki se razlikuje od zneskov, povrnjenih v skladu z drugim in tretjim odstavkom, se razlika nemudoma poravna med odborom in sodelujočim SJV.

Člen 41p
Spremljanje izplačil vlagateljem in uporabe v reševanju

1.Po zagotovitvi sredstev v primeru dogodka, ki povzroči izplačilo, v skladu s členom 41n, odbor natančno spremlja postopek izplačevanja, ki ga izvaja sodelujoči SJV, in zlasti njegovo uporabo gotovinskega prispevka.

2.Sodelujoči SJV v rednih časovnih razmikih, ki jih določi odbor, zagotavlja točne, zanesljive in popolne informacije o postopku izplačevanja, uresničevanju nanj prenesenih pravic vlagateljev na podlagi subrogacije ali vsaki drugi zadevi, ki je pomembna za učinkovito izvajanje dejavnosti odbora, določenih v tej uredbi, ali za izvajanje pristojnosti sodelujočega SJV iz Direktive 2014/49/EU ali te uredbe. Sodelujoči SJV dnevno obvešča odbor o skupnem znesku, izplačanem vlagateljem, uporabi gotovinskega prispevka in morebitnih težavah, ki so se pojavile.

Člen 41q
Spremljanje postopka zaradi insolventnosti

1.Po zagotovitvi sredstev v primeru dogodka, ki povzroči izplačilo, v skladu s členom 41n te uredbe, odbor spremlja postopek zaradi insolventnosti v zvezi z zadevno kreditno institucijo in zlasti prizadevanja sodelujočega SJV za zbiranje sredstev iz terjatev za izplačilo vlog, ki so prešle nanj s subrogacijo v skladu s prvim stavkom člena 9(2) Direktive 2014/49/EU.

2.Sodelujoči SJV kar najbolj poveča svoje prihodke iz stečajne mase in odboru odgovarja za vse zneske, ki niso bili izterjani zaradi pomanjkanja skrbnosti. Odbor se lahko po zaslišanju sodelujočega SJV odloči, da bo sam uveljavljal vse pravice, ki izhajajo iz zahtevkov za izplačilo vlog iz odstavka 1.“;

11.člen 43 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se pika za točko (c) nadomesti s podpičjem in doda točka (d):

„(d) član, ki ga imenuje vsaka sodelujoča država članica in zastopa njen imenovani organ.“;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Vsak član, tudi predsednik, ima en glas, razen kadar se odbor sestane na skupni plenarni seji v skladu s členom 49b, ko imata člana, ki ju sodelujoča država članica imenuje v skladu z odstavkom 1(c) in (d), skupaj en glas.“;

(c)v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija in ECB imenujeta predstavnika, ki ima pravico, da kot stalni opazovalec sodeluje na izvršnih, plenarnih in skupnih plenarnih sejah.“;

(d)odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4. Če je v sodelujoči državi članici več kot en nacionalni organ za reševanje oziroma več kot en nacionalni imenovani organ, lahko kot opazovalec brez glasovalne pravice sodeluje še en predstavnik.

5. Upravna in vodstvena struktura odbora zajema:

(a)skupno plenarno sejo, ki opravlja naloge iz člena 49b;

(b)plenarno sejo odbora v skladu s členoma 49 in 49a, ki opravlja naloge iz člena 50 oziroma člena 50a;

(c)izvršno sejo odbora, ki opravlja naloge iz člena 54;

(d)predsednika, ki opravlja naloge iz člena 56;

(e)sekretariat, ki zagotavlja potrebno upravno in tehnično podporo pri izvajanju vseh, odboru dodeljenih nalog.“;

12.Člen 45 se spremeni:

(a)v odstavkih 4 in 5 se besedna zveza „nalog reševanja“ nadomesti z besedno zvezo „nalog reševanja in nalog povezanih z jamstvom za vloge“, skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;

(b)v odstavku 7 se besedna zveza „v vlogi nacionalnega organa za reševanje“ nadomesti z besedno zvezo „v vlogi nacionalnega organa za reševanje ali nacionalnega SJV ali imenovanega organa“, skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;

13.v členu 46(4) se besedna zveza „nacionalnih organov za reševanje“ nadomesti z besedno zvezo „nacionalnih organov za reševanje ali nacionalnega SJV ali imenovanih organov“, skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;

14.v členu 47 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Odbor, nacionalni organi za reševanje, nacionalni SJV ali imenovani organi pri opravljanju nalog, prenesenih nanje s to uredbo, delujejo neodvisno in v splošnem interesu.“;

15.v delu III se naslov II „Plenarna seja odbora“ nadomesti s „Skupna plenarna seja in plenarne seje odbora“;

16.vstavi se naslednji člen 48a:

„Člen 48a

Sodelovanje na skupnih plenarnih sejah

Na skupnih plenarnih sejah odbora sodelujejo vsi člani odbora iz člena 43(1).“;

17.člen 49 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 49

Sodelovanje na plenarnih sejah v zvezi z enotnim mehanizmom za reševanje

Člani odbora iz točk (a), (b) in (c) člena 43(1) sodelujejo na plenarnih sejah odbora v zvezi z enotnim mehanizmom za reševanje (plenarna seja EMR).“;

18.Vstavita se naslednja člena 49a in 49b:

„Člen 49a

Sodelovanje na plenarnih sejah v zvezi z evropskim sistemom jamstva za vloge

Člani odbora iz točk (a), (b) in (d) člena 43(1) sodelujejo na plenarnih sejah odbora v zvezi z evropskim sistemom jamstva za vloge (plenarna seja ESJV).“;

Člen 49b

Naloge skupne plenarne seje odbora

1.Na skupni plenarni seji odbora se:

(a)vsako leto do 30. novembra sprejme letni delovni program odbora za naslednje leto na podlagi osnutka, ki ga predloži predsednik, in v vednost posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ECB;

(b)sprejme in spremlja letni proračun odbora v skladu s členom 61(2) ter odobrijo končni računovodski izkazi odbora in podeli razrešnica predsedniku v skladu s členom 63(4) in (8);

(c)odloči o naložbah v skladu s členom 75;

(d)sprejme letno poročilo o dejavnostih odbora iz člena 45, ki vsebuje podrobne obrazložitve v zvezi z izvajanjem proračuna;

(e)sprejmejo finančna pravila, ki se uporabljajo za odbor v skladu s členom 64;

(f)sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji za goljufije, ob upoštevanju stroškov in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti;

(g)sprejmejo pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi z njegovimi člani;

(h)sprejme poslovnik skupne plenarne seje ter poslovnik plenarne in izvršne seje odbora v skladu s to uredbo;

(i)v skladu z odstavkom 3 tega člena v zvezi z uslužbenci odbora izvajajo pooblastila, ki so s kadrovskimi predpisi prenesena na pristojni organ za imenovanja in ki se na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, kot so določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (pogoji za zaposlitev) podelijo odboru, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (pooblastila pristojnega organa za imenovanja);

(j)sprejmejo ustrezna izvedbena pravila, da se zagotovi izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov;

(k)v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev imenuje računovodja, ki je pri opravljanju svojih nalog funkcionalno neodvisen;

(l)zagotovijo ustrezni ukrepi v odziv na ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih in zunanjih revizijskih poročil in vrednotenj ter iz preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

(m)sprejmejo vse odločitve v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur odbora in po potrebi njihovimi spremembami.

2.Na skupni plenarni seji odbora se pri sprejemanju odločitev ravna v skladu s cilji, kot so navedeni v členih 6 in 14.

3.Odbor na skupni plenarni seji v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov sprejme sklep na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev, pri čemer zadevna pooblastila pristojnega organa za imenovanja prenese na predsednika in določi pogoje, pod katerimi se prenos pooblastil lahko začasno prekine. Predsednik lahko navedena pooblastila prenese naprej.

V izjemnih okoliščinah lahko odbor na skupni plenarni seji s sklepom začasno prekine prenos pooblastil pristojnega organa za imenovanja na predsednika in na osebe, na katere jih je prenesel slednji, ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na uslužbenca, ki ni predsednik.“;

19.člen 50 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 50

Naloge odbora na plenarni seji EMR

1.Na plenarni seji EMR se:

(a)po postopku iz odstavka 2 odloči o uporabi sklada, če je za konkreten ukrep za reševanje potrebna podpora sklada nad pragom 5 000 000 000 EUR, za katero je tehtanje likvidnostne podpore 0,5;

(b)ko skupna neto uporaba sklada v zadnjih zaporednih 12 mesecih doseže prag 5 000 000 000 EUR, oceni uporaba instrumentov za reševanje, zlasti uporaba sklada, ter pripravijo navodila, ki jih izvršna seja upošteva pri naslednjih odločitvah o reševanju, zlasti z razlikovanjem med likvidnostno podporo in drugimi oblikami podpore, če je to ustrezno;

(c)odloči o tem, ali je potrebno zvišanje naknadnih izrednih prispevkov v skladu s členom 71, o prostovoljnem izposojanju med shemami financiranja v skladu s členom 72, o alternativnih sredstvih financiranja v skladu s členoma 73 in 74 in o združevanju nacionalnih shem financiranja v skladu s členom 78, ki vključujejo podporo iz sklada nad pragom iz točke (c) tega odstavka;

(d)odobri okvir iz člena 31(1) za praktično ureditev sodelovanja z nacionalnimi organi za reševanje.

2.Na plenarni seji odbora se pri sprejemanju odločitev ravna v skladu s cilji, kot so navedeni v členih 6 in 14.

Za namene točke (a) odstavka 1 se shema za reševanje, pripravljena na izvršni seji, šteje za sprejeto, razen če vsaj en član plenarne seje te ne skliče v treh urah po tem, ko se z izvršne seje plenarni seji predloži osnutek. V tem primeru se odločitev o shemi za reševanje sprejme na plenarni seji.“;

20.vstavi se naslednji člen 50a:

„Člen 50a

Naloge odbora na plenarni seji ESJV

1.Na plenarni seji ESJV se:

(a)ko skupna neto uporaba jamstvenega sklada za vloge v zadnjih zaporednih 12 mesecih doseže prag 25 % končne ciljne ravni, oceni uporaba ESJV, zlasti uporaba jamstvenega sklada za vloge, ter pripravijo navodila, ki jih izvršna seja upošteva pri naslednjih odločitvah o izplačilih, zlasti z razlikovanjem med zagotavljanjem financiranja in kritjem izgube, če je to ustrezno;

(b)odloči o podaljšanju obdobja iz člena 41m(1) v skladu s členom 41m(2);

(c)odloči o prostovoljnem izposojanju med shemami financiranja v skladu s členom 74f, o alternativnih sredstvih financiranja v skladu s členom 74g;

(d)odloči na zaprosilo izvršne seje v primerih iz odstavka 1 ali 2 člena 41i, ali je pogoj za izključitev iz točke (b) člena 41i(1) izpolnjen.

2.Na plenarni seji odbora se pri sprejemanju odločitev ravna v skladu s cilji, kot so navedeni v členu 6.“;

21.člen 51 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 51
Skupne plenarne seje odbora ter plenarne seje EMR in ESJV

1.Predsednik skliče skupne plenarne seje odbora ter plenarne seje EMR in plenarne seje ESJV v skladu s točko (a) člena 56(2) ter jim predseduje.

2.Odbor se vsaj dvakrat letno sestane na redni skupni plenarni seji. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov. Predstavnik Komisije lahko zahteva, naj predsednik skliče skupno plenarno sejo odbora ali plenarno sejo EMR ali plenarno sejo ESJV. Če predsednik seje ne skliče pravočasno, za to predloži pisno utemeljitev.

3.Odbor lahko, kadar je to ustrezno, poleg opazovalcev, navedenih v členu 43(3), povabi tudi druge opazovalce, naj občasno sodelujejo na njegovih skupnih plenarnih sejah ali na plenarnih sejah EMR ali plenarnih sejah ESJV, vključno s predstavnikom EBA.

4.Odbor zagotovi sekretariat skupne plenarne seje ali plenarne seje odbora.“;

22.člen 52 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 52
Splošne določbe o postopku odločanja

1.Odbor na skupni plenarni seji ali plenarni seji EMR ali plenarni seji ESJV sprejema odločitve z navadno večino članov, razen če ta uredba določa drugače. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

2.Z odstopanjem od odstavka 1 se odločitve iz točk (a) in (b) člena 50(1), točke (a) člena 50a(1) ter odločitve o vzajemnosti nacionalnih shem financiranja v skladu s členom 78, ki so omejene na uporabo finančnih sredstev, s katerimi razpolaga enotni sklad za reševanje oziroma jamstveni sklad za vloge, sprejemajo z navadno večino članov odbora, ki predstavljajo vsaj 30 % prispevkov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

3.Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se odločitve iz člena 50(1) ali člena 50a(1), ki vključujejo zbiranje naknadnih prispevkov v skladu s členom 71 ali členom 74d, prostovoljno izposojanje med shemami financiranja v skladu s členom 72 ali členom 74f, odločitve o alternativnih virih financiranja v skladu s členom 73, členom 74 ali členom 74g, ter odločitve o vzajemnosti nacionalnih shem financiranja v skladu s členom 78, ki presegajo uporabo finančnih sredstev, ki so na voljo v enotnem skladu za reševanje ali v jamstvenem skladu za vloge, sprejemajo z dvotretjinsko večino članov odbora, ki v prehodnem obdobju, dokler enotni sklad za reševanje ni povsem vzajemen oziroma jamstveni sklad za vloge ni dosegel svoje končne ciljne ravni, predstavljajo vsaj 50 % prispevkov, zatem pa z dvotretjinsko večino članov odbora, ki predstavljajo vsaj 30 % prispevkov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

4.Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se odločitve iz točke (d) člena 50a(1) sprejemajo z dvotretjinsko večino članov odbora. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

5.Odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku se določi podrobnejša ureditev glede glasovanja, zlasti okoliščine, v katerih lahko član deluje v imenu drugega člana, in po potrebi tudi pravila glede sklepčnosti.“;

23.člen 53 se spremeni:

(a)v tretjem pododstavku odstavka 1 se besedna zveza „nacionalne organe za reševanje“ nadomesti z besedno zvezo „nacionalne organe za reševanje ali nacionalne imenovane organe“, skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;

(b)v odstavku 2 se besedna zveza „iz člena 43(1)(c)“ nadomesti z naslednjim: „iz člena 43(1)(c) ali, kjer je ustrezno, člena 43(1)(d)“;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.V razpravah o subjektu iz člena 2 ali skupini subjektov s sedežem v samo eni sodelujoči državi članici ali o odločitvi ali ukrepu v zvezi z jamstvom za vloge v razpravah in postopku odločanja sodeluje tudi zadevni član, ki ga je imenovala ta država članica v skladu s členom 43(1)(c) ali 43(1)(d), uporabljajo pa se pravila iz člena 55(1).“;

(d)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Člani odbora iz člena 43(1)(a) in (b) zagotovijo, da so v okviru vseh različnih sestav izvršnih sej odbora odločitve in ukrepi v zvezi z reševanjem in jamstvi za vloge, zlasti glede uporabe enotnega sklada za reševanje oziroma jamstvenega sklada za vloge, skladni, ustrezni in sorazmerni.“;

24.člen 54 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.Odbor na izvršni seji:

(a)pripravi vse odločitve, ki jih odbor sprejme na skupni plenarni seji ali na plenarni seji EMR ali plenarni seji ESJV;

(b)sprejme vse odločitve za izvajanje te uredbe, razen če ta uredba določa drugače.“;

(b)v odstavku 2 se pika za točko (e) nadomesti s podpičjem in dodajo naslednje točke:

„(f)določi znesek financiranja v skladu s členom 41l;

(g) določi izgubo pri izplačilu in kritje izgube v skladu s členom 41o;

(h)odloči o uveljavljanju pravic iz člena 41q.“;

(c)odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Kadar je potrebno zaradi nujnosti, lahko odbor na izvršni seji sprejme nekatere začasne odločitve v imenu skupne plenarne seje odbora ali plenarne seje EMR ali plenarne seje ESJV, zlasti z zvezi z upravnim vodenjem, vključno s proračunskimi zadevami.

4. Izvršna seja odbora obvešča skupno plenarno sejo ali plenarno sejo EMR ali plenarno sejo ESJV o odločitvah, ki jih sprejme glede reševanja ali jamstva za vloge.“;

25.Člen 56 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se:

(i) točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) pripravo dela odbora za njegove skupne plenarne seje, plenarne seje EMR in plenarne seje ESJV ter sklic in predsedovanje na sejah;“;

(ii) v točki (g) se besedna zveza „o dejavnostih reševanja“ nadomesti z besedno zvezo „o dejavnostih reševanja in dejavnostih v zvezi z jamstvom za vloge“, skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;

(b)v prvem stavku odstavka 4 se besedna zveza „reševanje bank“ nadomesti z besedno zvezo „reševanje bank in jamstvo za vloge“, skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;

26.v členu 58 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.Proračun je sestavljen iz treh delov: dela I za vodenje odbora, dela II za enotni sklad za reševanje in dela III za jamstveni sklad za vloge.“.

27.v členu 59 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Ta člen ne posega v pravico nacionalnih organov za reševanje, sodelujočega SJV in imenovanih organov, da v skladu z nacionalnim pravom zaračunavajo pristojbine za njihove odhodki za vodenje, ki so takšne vrste, kot so tisti iz odstavkov 1 in 2, vključno z odhodki za sodelovanje z odborom in pomoč odboru.“;

28.vstavi se naslednji člen 60a:

„Člen 60a

Del III proračuna

1.Prihodki dela III proračuna so sestavljeni zlasti iz naslednjega:

(a)prispevkov, ki jih plačajo institucije, vključene v sodelujoče SJV, v skladu s členom 74c in členom 74d;

(b)posojil, prejetih iz sistemov jamstva za vloge v nesodelujočih državah članicah v skladu s členom 74f;

(c)posojil, prejetih od finančnih institucij ali drugih tretjih oseb v skladu s členom 74g;

(d)donosov od naložb sredstev, ki jih ima jamstveni sklad za vloge v skladu s členom 75;

(e)sredstev, ki so jih povrnili sodelujoči SJV v skladu s členom 41o.

2.Odhodki dela III proračuna so sestavljeni iz naslednjega:

(a)sredstev, zagotovljenih sodelujočim SJV za namene člena 41a, člena 41d ali člena 41h;

(b)naložb v skladu s členom 75;

(c)obresti, plačanih na posojila, prejeta od drugih shem za financiranje jamstva za vloge v nesodelujočih državah članicah v skladu s členom 74f;

(d)obresti, plačanih na posojila, prejeta od finančnih institucij ali drugih tretjih oseb v skladu s členom 74g.“;

29.v členu 61(2) se besedna zveza „na plenarni seji“ nadomesti z besedno zvezo „na skupni plenarni seji“;

30.v členu 63(8) se besedna zveza „na plenarni seji“ nadomesti z besedno zvezo „na skupni plenarni seji“;

31.Člen 65 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Subjekti iz člena 2(1) in člena 2(2)(b) prispevajo v del I proračuna odbora v skladu s to uredbo in delegiranimi akti o prispevkih, sprejetimi v skladu z odstavkom 5 tega člena.“;

(b)v odstavku 5 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) se določijo vrste prispevkov in zadeve, za katere se morajo plačati, ob upoštevanju različnih nalog odbora v skladu s to uredbo za namene enotnega sklada za reševanje in ESJV, način, kako se izračuna znesek prispevkov, ter način, kako se prispevki plačajo;“;

32.v naslovu V dela III se naslov poglavja 2 nadomesti z „Enotni sklad za reševanje in jamstveni sklad za vloge“;

33.v poglavju 2 naslova V dela III se naslov oddelka 1 nadomesti z „Ustanovitev enotnega sklada za reševanje“;

34.v poglavju 2 naslova V dela III se doda naslednji oddelek:

„ODDELEK 1a“
USTANOVITEV JAMSTVENEGA SKLADA ZA VLOGE

Člen 74a
Splošne določbe

1.Ustanovi se jamstveni sklad za vloge. Napolni se s prispevki, ki jih odboru dolgujejo kreditne institucije, vključene v sodelujoče SJV. Prispevke izračunajo in v imenu odbora zanje izstavijo račun sodelujoči SJV.

2.Odbor uporablja jamstveni sklad za vloge samo za zagotavljanje sredstev sodelujočim SJV in kritje njihovih izgub v različnih fazah iz člena 1(2) ter v skladu s cilji in načeli, ki urejajo ESJV, iz člena 6. Proračun Unije in nacionalni proračuni v nobenem primeru niso odgovorni za odhodke ali izgube sklada.

3.Jamstveni sklad za vloge je v lasti odbora. Dejavnosti odbora v skladu s to uredbo v nobenem primeru ne smejo pomeniti proračunske obveznosti držav članic.

Člen 74b
Ciljne ravni jamstvenega sklada za vloge

1.Do konca obdobja pozavarovanja razpoložljiva finančna sredstva jamstvenega sklada za vloge dosežejo začetno ciljno raven v višini 20 % štirih devetin vsote minimalnih ciljnih ravni, ki jih dosežejo sodelujoči SJV v skladu s prvim pododstavkom člena 10(2) Direktive 2014/49/EU.

2.Do konca obdobja sozavarovanja razpoložljiva finančna sredstva jamstvenega sklada za vloge dosežejo vsoto minimalnih ciljnih ravni, ki jih dosežejo sodelujoči SJV v skladu s prvim pododstavkom člena 10(2) Direktive 2014/49/EU.

3.V obdobjih pozavarovanja in sozavarovanja se prispevki v jamstveni sklad za vloge, izračunani v skladu s členom 74c, časovno razporedijo kar se da enakomerno, dokler ni dosežena zadevna ciljna raven.

4.Ko se prvič doseže ciljna raven iz odstavka 2 in kadar se razpoložljiva finančna sredstva nato zmanjšajo na manj kot dve tretjini ciljne ravni, se prispevki, izračunani v skladu s členom 74c, določijo tako, da se lahko ciljna raven doseže v šestih letih.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 93, da določi naslednje:

(a)merila za časovno razporeditev izračunanih prispevkov v jamstveni sklad za vloge v skladu z odstavkom 2;

(b)merila za določitev letnih prispevkov iz odstavka 4.

Člen 74c
Predhodni prispevki

1.Odbor vsako leto v obdobju pozavarovanja in sozavarovanja po posvetovanju z ECB in nacionalnim pristojnim organom ter v tesnem sodelovanju s sodelujočimi SJV in imenovanimi organi za vsak sodelujoči SJV določi skupni znesek predhodnih prispevkov, ki jih lahko zahteva od kreditnih institucij, vključenih v zadevni sodelujoči SJV, da doseže ciljne ravni iz člena 74b. Skupni znesek prispevkov ne presega ciljnih ravni iz člena 74b(1) in (2).

2. V obdobju pozavarovanja vsak sodelujoči SJV na podlagi skupnega zneska, ki ga določi odbor v skladu z odstavkom 1, izračuna prispevek vsake vanj vključene kreditne institucije. Pri tem uporabi metodo na podlagi tveganja, ki je določena v delegiranem aktu v skladu z drugim pododstavkom odstavka 5.

Odbor po obdobju pozavarovanja sam izračuna prispevek vsake kreditne institucije, vključene v sodelujoči SJV. Odbor uporabi metodo na podlagi tveganja, ki je določena v delegiranem aktu v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 5.

V vseh fazah ESJV sodelujoči SJV v imenu odbora letno izstavijo račun vsaki kreditni instituciji. Kreditne institucije plačajo zaračunani znesek neposredno odboru. Prispevki zapadejo v plačilo vsako leto 31. maja.

3.Ustrezno prejeti prispevki vsake kreditne institucije iz člena 2(2) se tem subjektom ne povrnejo.

4.Prispevki, ki jih kreditne institucije, vključene v sodelujoči SJV, vplačajo v jamstveni sklad za vloge v skladu s tem členom, se upoštevajo pri doseganju minimalne ciljne ravni, ki jo sodelujoči SJV doseže v skladu s prvim pododstavkom člena 10(2) Direktive 2014/49/EU. Če je sodelujoči SJV do 3. julija 2024 ali poznejšega datuma upošteval potek financiranja iz člena 41j in so vanj vključene kreditne institucije v jamstveni sklad za vloge vplačale vse predhodne prispevke, ki jih je bilo treba vplačati v jamstveni sklad za vloge do 3. julija 2024, ti prispevki pomenijo celoten prispevek, ki ga je treba plačati, da bi se dosegla ciljna raven v skladu s prvim pododstavkom člena 10(2) Direktive 2014/49/EU.

Države članice lahko sodelujočemu SJV dovolijo, da prispevke, ki so jih vanj vključene kreditne institucije vplačale v jamstveni sklad za vloge, upošteva pri določanju višine njihovih predhodnih prispevkov ali da jim iz svojih razpoložljivih finančnih sredstev povrne zneske, ki presegajo zneske, določene v členu 41j na zadevni datum.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 93 za določitev metode za izračun prispevkov na podlagi tveganja v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Komisija sprejme prvi delegirani akt, v katerem določi metodo za izračun prispevkov, ki jih je treba plačati sodelujočim SJV in samo v obdobju pozavarovanja v jamstveni sklad za vloge. V tem delegiranem aktu izračun temelji na znesku kritih vlog in stopnji tveganja, ki ji je izpostavljena posamezna kreditna institucija v primerjavi z vsemi drugimi kreditnimi institucijami, vključenimi v isti sodelujoči SJV.

Komisija sprejme drugi delegirani akt, v katerem določi metodo za izračun prispevkov, ki se vplačajo v jamstveni sklad za vloge od obdobja sozavarovanja. V tem drugem delegiranem aktu izračun temelji na znesku kritih vlog in stopnji tveganja, ki ji je izpostavljena posamezna kreditna institucija v primerjavi z vsemi drugimi kreditnimi institucijami iz točke (b) člena 2(2).

Oba delegirana akta vključujeta formulo za izračun, specifične kazalnike, razrede tveganja za člane, prage za uteži tveganj, pripisane posameznim razredom tveganj, in druge potrebne elemente. Stopnja tveganja se oceni na podlagi naslednjih meril:

(a)raven zmožnosti institucije za pokrivanje izgub;

(b)zmogljivost institucije za izpolnjevanje kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti;

(c)stabilnost in raznolikost virov financiranja institucije ter njena neobremenjena visoko likvidna sredstva;

(d)kakovost sredstev institucije;

(e)poslovni model in upravljanje institucije;

(f)stopnja obremenjenosti sredstev institucije.

Člen 74d
Izredni naknadni prispevki

1.Kadar razpoložljiva finančna sredstva po obdobju pozavarovanja ne zadoščajo za kritje izgub, stroškov ali drugih odhodkov, ki jih ima jamstveni sklad za vloge po dogodku, ki povzroči izplačilo, se od kreditnih institucij, vključenih v sodelujoče SJV, zberejo izredni naknadni prispevki za kritje dodatnih zneskov. Ne glede na odstavka 2 in 3 je znesek naknadnih prispevkov, ki ga je treba zbrati, enak primanjkljaju razpoložljivih finančnih sredstev, vendar ne presega najvišjega deleža skupnih kritih vlog v vseh kreditnih institucijah znotraj ESJV, določenega v delegiranem aktu Komisije v skladu z odstavkom 5.

2.Odbor sam izračuna prispevek vsake kreditne institucije, vključene v vsak posamezni sodelujoči SJV. Pri tem uporabi metodo na podlagi tveganja, določeno v delegiranem aktu, ki ga sprejme Komisija v skladu s tretjim pododstavkom člena 74c(5).

Smiselno se uporablja tretji pododstavek člena 74c(2).

3.Odbor v skladu z delegiranimi akti iz odstavka 4 na lastno pobudo po posvetovanju z zadevnim pristojnim organom ali na predlog zadevnega pristojnega organa za institucijo v celoti ali delno odloži obveznost plačila naknadnih prispevkov, če je to potrebno, da se zaščiti njen finančni položaj. Tak odlog se odobri za največ šest mesecev, vendar se lahko na prošnjo institucije obnovi. Prispevki, odloženi v skladu s tem odstavkom, se plačajo naknadno, ko plačilo ne ogroža več finančnega položaja institucije.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 93, da določi letne omejitve iz odstavka 1 ter razmere in pogoje, na podlagi katerih se lahko za subjekt iz člena 2(2)(b) v skladu z odstavkom 3 tega člena deloma ali v celoti odloži plačilo naknadnih prispevkov.

Člen 74e
Izvajanje odločitev iz te uredbe

1.Sodelujoči SJV sprejme potrebne ukrepe za izvajanje odločitev iz te uredbe.

Ob upoštevanju te uredbe sodelujoči SJV izvaja svoja pooblastila v skladu z nacionalnim pravom, s katerim se prenese Direktiva 2014/49/EU, in deluje v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu. Sodelujoči SJV odbor v celoti obvešča o izvajanju teh pooblastil.

2.Če sodelujoči SJV ni izvršil odločitve odbora na podlagi te uredbe ali ni ravnal v skladu z njo ali jo je izvršil na način, ki ogroža učinkovito izvajanje ESJV in cilje te uredbe, lahko odbor sodelujočemu SJV naloži, naj sprejme vse potrebne ukrepe za upoštevanje zadevne odločitve.

3.Če je sodelujoči SJV na vključeno kreditno institucijo naslovil odločitev, vključno z izdajo računa za plačilo prispevka, in kreditna institucija namerno ali iz malomarnosti ni upoštevala te odločitve, odbor sprejme odločitev o naložitvi globe kreditni instituciji v skladu s členom 38.

Člen 74f
Prostovoljno posojanje nesodelujočim SJV in izposojanje od njih

1.Odbor se odloči, da sheme jamstva za vloge v nesodelujočih državah članicah zaprosi za posojilo za jamstveni sklad za vloge, če:

(a)zneski, zbrani na podlagi člena 74c, ne zadoščajo za kritje izgub, stroškov ali drugih odhodkov, nastalih zaradi uporabe jamstvenega sklada za vloge v povezavi z ukrepi za reševanje;

(b)izredni naknadni prispevki, določeni v členu 74d, niso takoj dostopni;

(c)alternativni viri financiranja, določeni v členu 74g, niso takoj dostopni pod razumnimi pogoji.

2.Navedene sheme jamstva za vloge odločijo o takem zaprosilu v skladu s členom 12 Direktive 2014/49/EU.

3.Odbor se lahko odloči za posojanje drugim sistemom jamstva za vloge v nesodelujočih državah članicah na njihovo zaprosilo. Člen 12 Direktive 2014/49/EU se smiselno uporablja v zvezi s pogoji najemanja posojil.

Člen 74g
Alternativna sredstva financiranja

1.Odbor lahko za jamstveni sklad za vloge najame posojila ali druge oblike pomoči od institucij, finančnih institucij ali drugih tretjih oseb, ki ponujajo boljše finančne pogoje, ob najustreznejšem času, da optimizira stroške financiranja in ohrani svoj ugled. Prihodki od takšnih posojil se uporabijo izključno za izpolnitev plačilnih obveznosti do sodelujočih SJV, če zneski, zbrani v skladu s členoma 74c in 74d, niso takoj dostopni ali ne zadoščajo za kritje zneskov izplačil, ki se zahtevajo od jamstvenega sklada za vloge v zvezi z dogodki, ki povzročijo izplačilo.

2.Posojila ali druge oblike podpore iz odstavka 1 se v celoti povrnejo v skladu s členoma 74c in 74d.

3.Vsi odhodki na podlagi uporabe posojil iz odstavka 1 se krijejo iz dela III proračuna odbora, ne pa iz proračuna Unije ali sodelujočih držav članic.

4.Odbor se lahko odloči za vlaganje prihodkov od posojil v skladu s členom 75 za zaščito njihove realne vrednosti.“;

35.v poglavju 2 naslova V dela III se naslov oddelka 2 nadomesti z „Upravljanje enotnega sklada za reševanje in jamstvenega sklada za vloge“;

36.člen 75 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 75
Naložbe

1.Odbor upravlja enotni sklad za reševanje in jamstveni sklad za vloge v skladu s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 4.

2.Zneski, prejeti od institucije v postopku reševanja ali premostitvene institucije, obresti in drugi dobički iz naložb ter vsi drugi dobički pripadajo izključno enotnemu skladu za reševanje in jamstvenemu skladu za vloge.

3.Odbor vodi preudarno in varno naložbeno strategijo, opredeljeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 4 tega člena, in zneske, ki jih imata enotni sklad za reševanje in jamstveni sklad za vloge, nalaga v obveznice držav članic ali medvladnih organizacij ali v visoko likvidna sredstva visoke kreditne kvalitete, pri čemer upošteva delegirani akt iz člena 460 Uredbe (EU) št. 575/2013, pa tudi druge ustrezne določbe navedene uredbe. Naložbe so dovolj sektorsko, geografsko in sorazmerno razpršene. Donosi iz navedenih naložb pripadajo enotnemu skladu za reševanje oziroma jamstvenemu skladu za vloge.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o podrobnih pravilih za upravljanje enotnega sklada za reševanje in jamstvenega sklada za vloge ter splošnih načelih in merilih za njuno naložbeno strategijo v skladu s postopkom iz člena 93.“;

37.vstavi se naslednji člen 77a:

„Člen 77a
Uporaba jamstvenega sklada za vloge

1.Odbor v obdobju pozavarovanja uporablja jamstveni sklad za vloge za zagotavljanje financiranja v skladu s členom 41a(2) in kritje deleža presežne izgube v skladu s členom 41a(3).

2.V obdobju sozavarovanja in po njem odbor uporablja jamstveni sklad za vloge za zagotavljanje financiranja v skladu s členom 41d(2) oziroma členom 41h(2) ter kritje izgube v skladu s členom 41d(3) oziroma 41h(3).

3.Uporaba jamstvenega sklada za vloge za kreditne institucije, vključene v sodelujoči SJV, je odvisna od tega, ali kreditna institucija izpolnjuje obveznosti, ki jih ima kot članica sodelujočega SJV, določene v tej uredbi in v Direktivi 2014/49/EU.“;

38.v naslovu VI dela III, v členu 81(4), členu 83(2) in (3), členu 87(4) in členu 88(2) in (6) se besedna zveza „nacionalni organ za reševanje“ v ustreznem sklonu in številu nadomesti z besedno zvezo „nacionalni organ za reševanje, sodelujoči SJV ali imenovani organ, kjer je ustrezno“ v ustreznem sklonu in številu;

39.člen 93 se spremeni:

(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Pooblastilo iz člena 19(8), člena 65(5), člena 69(5), člena 71(3), člena 74b(5), člena 74c(5), člena 74d(4) in člena 75(4) se prenese za nedoločen čas od relevantnih datumov iz člena 99.“;

(b)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Pooblastilo iz člena 19(8), člena 65(5), člena 69(5), člena 71(3), člena 74b(5), člena 74c(5), člena 74d(4) in člena 75(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tem sklepu. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

(c)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 19(8), členom 65(5), členom 69(5), členom 71(3) členom 74b(5), členom 74c(5), členom 74d(4) in členom 75(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

40.v člen 99 se vstavi naslednji odstavek 5a:

„5a.Z odstopanjem od odstavka 2, se člen 1(2), del IIa in del III, oddelek 1a poglavja 2 naslova V uporabljajo od [OP vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe]“;

41.v celotni Uredbi (EU) št. 806/2014 se izraz „sklad“ v ustreznem sklonu in številu nadomesti z „enotni sklad za reševanje“ v ustreznem sklonu in številu.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

6.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

6.1.Naslov predloga/pobude

6.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 14  

6.3.Vrsta predloga/pobude

☑ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 15 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

6.4.Cilji

6.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

6.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

6.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

6.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

6.5.Utemeljitev predloga/pobude

6.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

6.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

6.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

6.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

6.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2017 in 2024,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

6.7.Načrtovani načini upravljanja 16  

◻Neposredno upravljanje – Komisija

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojimi zaposlenimi v delegacijah Unije;

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo;

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu;

–☑ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

7.UKREPI UPRAVLJANJA

7.1.Pravila o spremljanju in poročanju

7.2.Upravljavski in kontrolni sistem

7.2.1.Ugotovljena tveganja

7.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

7.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

7.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

8.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

Spodnja analiza vsebuje oceno skupnih stroškov odbora in njegovega vodenja. Odbor ne bo bremenil proračuna EU, saj bo vse odhodke odbora v celoti financiralo približno 6 000 finančnih institucij, ki jih krije ESJV. Metoda izračuna bo temeljila na velikosti in bo določena v delegiranem aktu leta 2016. Zaradi skladnosti bi se morala enaka metodologija uporabljati v okviru ESJV.

Naloge odbora v zvezi z jamstvom za vloge bodo omejene. ESJV se bo razvijal v naslednjih treh fazah: (i) pozavarovanje, (ii) sozavarovanje in (iii) polno jamstvo. Odbor bo moral v vseh fazah oceniti, ali SJV, ki zaprosi za pomoč, izpolnjuje več določb Direktive 2014/49/EU, zlasti, ali je vzpostavil svoj nacionalni sklad. Odbor za razliko od funkcije, ki jo ima pri reševanju, v tem primeru pri odločanju nima diskrecijskih pooblastil, saj obveznost sodelujočega SJV glede plačila vlagateljem (nadomestilo) ali glede plačila organu za reševanje (prispevek k reševanju) izhaja iz odločitve upravnega ali sodnega organa.

V prvi fazi bo odbor ocenil prošnje za pozavarovalno kritje ter zagotovil potrebna sredstva za nadomestilo nacionalnim SJV v mejah kritja. Te naloge ostajajo enake v fazi sozavarovanja, le da lahko, če ni drugih sprememb, pričakujemo večje število potencialnih primerov, saj so predpogoji za kritje s strani ESJV manj omejujoči kot v fazi pozavarovanja. V obdobju polnega jamstva se bo obseg nalog odbora močno povečal. Poleg odgovarjanja na prošnje za kritje bo moral izračunavati in zbirati prispevke posameznih bank ter upravljati evropski jamstveni sklad za vloge. Te naloge so podobne naloge v okviru enotnega mehanizma za reševanje. Zato je mogoče pričakovati znatno ekonomijo obsega, povečanje obsega nalog pa ne pomeni sorazmernega povečanja potrebe po osebju.

Število osebja v SJV je odvisno od možnosti za poseganje. Nekateri SJV imajo možnost, da svoja sredstva uporabijo za ukrepe, ki bi institucijam preprečile, da propadejo, tj. možnost, da se izognejo dogodkom, ki povzročijo izplačilo. SJV s takšno možnostjo imajo tudi večje zmogljivosti za spremljanje in obvladovanje tveganj kot SJV, ki se uporabljajo predvsem kot „izplačilni urad“ za nadomestila vlagateljem. Področje uporabe ESJV bi bilo omejeno na finančno pomoč nacionalnim SJV, ki imajo vlogo takšnega „izplačilnega urada“.

O številu uslužbencev v nacionalnih SJV je malo javno dostopnih podatkov. Anketa, ki jo je izvedel Evropski forum zavarovateljev vlog, kaže, da se raven neposrednih kadrovskih virov (tj. brez podpornih funkcij) za takšne SJV giblje med 10 in 40 EPDČ, pri čemer so funkcije primerljive s tistimi v ESJV.

Glede na omejeno, vendar naraščajoče število nalog ESJV, Komisija predlaga naslednji EPDČ za neposredne funkcije.

V fazi pozavarovanja: 5 EPDČ (+0,5 EPDČ režijski stroški)

V obdobju sozavarovanja: 10 EPDČ (+1 EPDČ režijski stroški)

V obdobju polnega jamstva: 20 EPDČ (+2 EPDČ režijski stroški)

Tabela: Okvirni razvoj EPDČ

Delež režijskega osebja v GD FISMA je trenutno 11,2 odstotka. Po pričakovanjih je mogoče za ESJV v odboru doseči precejšnjo ekonomijo obsega v okviru nalog reševanja, zlasti pri upravljanju človeških virov, izračunu in zbiranju prispevkov ter upravljanju sklada. Zato se zdi, da je mogoče doseči 9-odstotni delež režijskega osebja.

Tabela: Okvirni razvoj odhodkov

Glavne predpostavke

Na podlagi tega, kar je bilo ocenjeno za funkcijo reševanja v okviru enotnega odbora za reševanje, se predlaga naslednja porazdelitev osebja:

80 % začasno zaposlenih (68 % mest AD in 12 % mest AST);

10 % napotenih nacionalnih strokovnjakov;

10 % pogodbenih uslužbencev.

Uporabljeni bodo kadrovski predpisi institucij EU, kar se odraža v stopnji stroškov na osebo:

povprečni letni stroški za začasno zaposlenega: 131 000 EUR;

povprečni letni stroški za napotenega nacionalnega strokovnjaka: 78 000 EUR;

povprečni letni stroški za pogodbenega uslužbenca: 70 000 EUR.

Poleg plače vključuje ta strošek tudi posredne stroške, kot so na primer stroški za zgradbe, usposabljanje, IT ter stroški socialne in zdravstvene infrastrukture.

Ker ima odbor sedež v Bruslju, se za plače uporabi korekcijski koeficient 1.

Odhodki iz poslovanja bodo predvidoma znašali 15 % vseh stroškov odbora. To je znatno nižje od 25 %, ocenjenih za funkcijo reševanja, saj se pričakuje, da bo stroške za razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov in notranjih služb mogoče deliti s funkcijo reševanja.

8.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Ne vpliva na proračun Unije.

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

8.2.Ocenjene posledice za odhodke

Ne vpliva na proračun Unije.

8.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

8.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

8.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

8.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

8.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

8.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

8.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

8.3.Ocenjene posledice za prihodke

Ne vpliva na proračun Unije.

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)

   Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Časovni načrt za uvedbo bančne unije“, COM(2012) 510, 12.9.2012.

(2)

   Poročilo petih predsednikov z dne 22. junija 2015 z naslovom „Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije“, http://ec.europa.eu/priorities/economic-monetary-union/docs/5-presidents-report_sl.pdf.

(3)

   Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropski Centralni Banki o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije, COM(2015) 600 final 21.10.2015.

(4)

   Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63–89).

(5)

   Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1–90).

(6)

   Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149–178).

(7) Plačilo razlike v skladu s členom 75 Direktive 2014/59/EU: predpostavlja se, da to pravilo velja po analogiji tudi za primere reševanja z EMR iz člena 79.

(8) Graf, ki primerja razvoj sredstev ESJV z razvojem sredstev sodelujočega SJV, če se država članica in sodelujoči SJV odločita za izravnavo predhodnih prispevkov, ki jih banka članica plača za ESJV, je na voljo na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/finance/general-policy/banking-union/european-deposit-insurance-scheme/index_en.htm

(9) UL C , , str. .

(10) UL C , , str. .

(11) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(12) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

(13) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(14) ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(15) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(16) Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(17) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(18) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(19) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(20) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(21) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(22) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(23) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).

(24) Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji …“.

(25) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(26) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(27) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(28) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(29) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.