		Uradni list
		No	page	date
M1	DIREKTIVA KOMISIJE 2003/57/ES Besedilo velja za EGP z dne 17. junija 2003	L 151	38	19.6.2003
►M2	DIREKTIVA KOMISIJE 2003/100/ES Besedilo se nanaša na EGP z dne 31. oktobra 2003	L 285	33	1.11.2003
►M3	DIREKTIVA KOMISIJE 2005/8/ES Besedilo velja za EGP z dne 27. januarja 2005	L 27	44	29.1.2005
M4	DIREKTIVA KOMISIJE 2005/86/ES Besedilo velja za EGP z dne 5. decembra 2005	L 318	16	6.12.2005
►M5	DIREKTIVA KOMISIJE 2005/87/ES Besedilo velja za EGP z dne 5. decembra 2005	L 318	19	6.12.2005
►M6	DIREKTIVA KOMISIJE 2006/13/ES Besedilo velja za EGP z dne 3. februarja 2006	L 32	44	4.2.2006
►M7	DIREKTIVA KOMISIJE 2006/77/ES Besedilo velja za EGP z dne 29. septembra 2006	L 271	53	30.9.2006
►M8	DIREKTIVA KOMISIJE 2008/76/ES Besedilo velja za EGP z dne 25. julija 2008	L 198	37	26.7.2008
►M9	DIREKTIVA KOMISIJE 2009/8/ES Besedilo velja za EGP z dne 10. februarja 2009	L 40	19	11.2.2009
►M10	UREDBA (ES) št. 219/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2009	L 87	109	31.3.2009
M11	DIREKTIVA KOMISIJE 2009/124/ES Besedilo velja za EGP z dne 25. septembra 2009	L 254	100	26.9.2009
►M12	DIREKTIVA KOMISIJE 2009/141/ES Besedilo velja za EGP z dne 23. novembra 2009	L 308	20	24.11.2009
►M13	DIREKTIVA KOMISIJE 2010/6/EU Besedilo velja za EGP z dne 9. februarja 2010	L 37	29	10.2.2010

▼B

DIREKTIVA 2002/32/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 7. maja 2002

o nezaželenih snoveh v živalski krmi

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 3 ), glede na skupno besedilo, ki ga je potrdil Spravni odbor dne 26. marca 2002,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Potrebne so številne spremembe Direktive Sveta 1999/29/ES z dne 22. aprila 1999 o nezaželenih snoveh in proizvodih v prehrani živali ( 4 ). Zaradi jasnosti in preglednosti je treba navedeno direktivo preoblikovati.

(2)	Proizvodnja rejnih živali zavzema zelo pomembno mesto v kmetijstvu Skupnosti in zadovoljivi rezultati na področju zdravja ljudi in zdravja živali, dobrega počutja živali, okolja in finančnega stanja rejcev živine so v veliki meri odvisni od uporabe primerne krme dobre kakovosti.

(3)

Pravila o krmi so potrebna, da se zagotovita produktivnost in trajnostni razvoj v kmetijstvu ter da se omogoči varovanje zdravja ljudi in živali, dobrega počutja živali ter okolja. Poleg tega je potrebna celovita ureditev higiene, da se na posameznih kmetijah zajamči krma dobre kakovosti celo tedaj, ko se je ne prideluje za trg.

(4)

Za kakovost in varnost vode, ki jo uživajo živali, se morajo uporabljati enaka pravila kakor za kakovost in varnost proizvodov, namenjenih za krmo živali. Čeprav opredelitev pojma krme ne izključuje, da se voda šteje kot krma, ta ni vključena v nepopolni seznam glavnih posamičnih krmil, določen z Direktivo Sveta 96/25/ES z dne 29. aprila 1966 o prometu in uporabi posamičnih krmil ( 5 ). Vprašanje, do katere mere se naj vodo obravnava kot krmo, je treba preučiti v okviru navedene direktive.

(5)	Ugotovljeno je bilo, da lahko dodatki vsebujejo nezaželene snovi. Področje uporabe direktive je treba zato razširiti na dodatke.

(6)	Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, lahko vsebujejo nezaželene snovi, ki lahko ogrozijo zdravje živali, ali zaradi svoje prisotnosti v živalskih proizvodih, zdravje ljudi ali okolje.

(7)

Nemogoče je povsem odpraviti prisotnost nezaželenih snovi, vendar je pomembno, da se njihovo vsebnost v proizvodih, namenjenih za krmo živali, zmanjša ob ustreznem upoštevanju akutne strupenosti teh snovi, sposobnosti za biološko kopičenje in razgradljivost, da se preprečijo nezaželene in škodljive posledice. V sedanjem času ni primerno, da se vrednost te vsebnosti določi pod vrednostmi, ki se dajo odkriti s postopki analize, ki se določijo za Skupnost.

(8)	Postopki za določanje ostankov nezaželenih snovi se čedalje bolj izboljšujejo tako, da se lahko odkrijejo tudi količine ostankov, ki so zanemarljive za zdravje živali in ljudi.

(9)

Nezaželene snovi so lahko prisotne v proizvodih, namenjenih za krmo živali, samo v skladu s pogoji, opredeljenimi s to direktivo, in se za namene krmljenja živali ne smejo uporabljati na noben drug način. Ta direktiva se mora zato uporabljati, ne da bi vplivala na druge določbe Skupnosti o krmi in zlasti na predpise, ki se uporabljajo za krmne mešanice.

(10)

Ta direktiva se mora uporabljati za proizvode, namenjene za živalsko krmo, od njihovega vstopa v Skupnost. Zaradi tega je treba določiti, da veljajo najvišje mejne vrednosti, določene za vsebnost nezaželenih snovi, na splošno od trenutka dajanja v promet proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, ali njihove uporabe na vseh stopnjah, zlasti pa takoj po njihovem uvozu.

(11)

Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, morajo biti zdravi, neponarejeni in običajne trgovske kakovosti in zato ne smejo ob pravilni uporabi predstavljati nikakršne nevarnosti za zdravje ljudi, zdravje živali ali za okolje ali škodljivo vplivati na proizvodnjo rejnih živali. Uporabo ali dajanje v promet proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, katerih vsebnost nezaželenih snovi je tako visoka, da presega najvišje mejne vrednosti, predvidene v Prilogi I, je treba zato prepovedati.

(12)	Prisotnost nekaterih nezaželenih snovi v dopolnilnih krmnih mešanicah mora biti omejena z določitvijo ustreznih najvišjih mejnih vsebnosti.

(13)

Medtem ko se v nekaterih primerih določi najvišja mejna vrednost ob upoštevanju podatkov o sedanji osnovni obremenitvi, pa so potrebna nadaljnja prizadevanja za omejitev prisotnosti nekaterih posebnih nezaželenih snovi na najnižje možne vrednosti v proizvodih, namenjenih za krmo živali, tako da se zmanjša njihova prisotnost v krmni in prehranski verigi. Zaradi tega je treba v tej direktivi predvideti možnost, da se določijo pragovne vrednosti ukrepanja, ki so veliko nižje od določenih najvišjih mejnih vrednosti. Kjer so takšni pragovi ukrepanja prekoračeni, je treba opraviti preiskave, da se ugotovi vire nezaželenih snovi, in sprejeti ukrepe za zmanjšanje ali odpravo takih virov.

(14)

Državam članicam mora biti dovoljeno, da ob nevarnosti za zdravje živali ali za okolje začasno znižajo najvišje vsebnosti, da določijo najvišjo vsebnost za druge snovi ali da prepovejo prisotnost takih snovi v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo. Zaradi zagotavljanja enotne uporabe se katere koli spremembe Priloge I k tej direktivi sprejmejo s postopkom Skupnosti za nujne primere na podlagi dokaznega gradiva in preventivnega načela.

(15)

Za proizvode, namenjene za živalsko krmo, ki izpolnjujejo zahteve te direktive, se smejo ob dajanju v promet uporabljati samo tiste omejitve glede vsebnosti nezaželenih snovi, ki so določene v tej direktivi in Direktivi Sveta 95/53/ES z dne 25. oktobra 1995 o osnovnih načelih za izvajanje uradnih inšpekcijskih pregledov na področju prehrane živali ( 6 ).

(16)	Države članice morajo predvideti ustrezne ukrepe za spremljanje v skladu z Direktivo 95/53/ES, da se zagotovi izpolnjevanje pogojev glede nezaželenih snovi pri uporabi proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, ali prometu z njimi.

(17)	Uvesti je treba ustrezen postopek Skupnosti za prilagajanje tehničnih določb v prilogah k tej direktivi z upoštevanjem najnovejšega znanstvenega in tehničnega znanja.

(18)	Zaradi olajšanja izvajanja predlaganih ukrepov je potreben postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru Stalnega odbora za krmo, vzpostavljenega s Sklepom 70/372/ES ( 7 ).

(19)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 8 ) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Ta direktiva obravnava nezaželene snovi v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo.

2. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v določbe v:

(a) Direktivi Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o krmnih dodatkih ( 9 );

(b) Direktivi Sveta 96/25/ES in Direktivi Sveta 79/373/EGS z dne 2. aprila 1979 o trženju krmnih mešanic ( 10 );

(c) Direktivi Sveta 76/895/EGS z dne 23. novembra 1976, ki se nanaša na določitev najvišjih mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na sadju in zelenjavi ( 11 ), Direktivi Sveta 86/362/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi najvišjih mejnih vrednosti za ostanke pesticidov v in na žitih ( 12 ), Direktivi Sveta 86/363/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi najvišjih mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na živilih živalskega izvora ( 13 ) in Direktivi Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi najvišjih mejnih vrednosti za ostanke pesticidov v in na nekaterih proizvodih rastlinskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo ( 14 ), če ostanki niso našteti v Prilogi I k tej direktivi;

(d) zakonodaji Skupnosti v zvezi z veterinarskimi zadevami, povezanimi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(e) Direktivi Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali ( 15 );

(f) Direktivi Sveta 93/74/EGS z dne 13. septembra 1993 o krmi, namenjeni za posebne prehranske namene ( 16 ).

Člen 2

V tej direktivi:

(a) „krma“ pomeni proizvode rastlinskega ali živalskega izvora v njihovem naravnem stanju, sveže ali konzervirane, in proizvode, dobljene z industrijsko predelavo le-teh, ter organske ali anorganske snovi, ki se uporabljajo posamezno ali v mešanicah, z ali brez dodatkov, za oralno krmljenje živali;

(b) „posamična krmila“ pomenijo proizvode rastlinskega ali živalskega izvora v njihovem naravnem stanju, sveže ali konzervirane, in proizvode, dobljene z industrijsko predelavo le-teh, ter organske ali anorganske snovi, z ali brez dodatkov, ki so namenjeni za uporabo pri oralnem krmljenju živali bodisi neposredno kot taki ali po predelavi pri pripravi krmnih mešanic ali kot substrati za premikse;

(d) „premiksi“ pomenijo mešanice dodatkov ali mešanice enega ali več dodatkov s snovmi, ki se uporabljajo kot nosilci, namenjeni za proizvodnjo krme;

(e) „sestavljene krmne mešanice“ pomenijo mešanice posamičnih krmil z ali brez dodatkov, ki so namenjene za oralno krmljene živali kot popolna ali kot dopolnilna krmna mešanica;

(f) „dopolnilna krmna mešanica“ pomeni mešanice krm, ki imajo visoko vsebnost nekaterih snovi in ki zaradi svoje sestave zadoščajo za dnevni obrok samo, če se uporabljajo skupaj z drugo krmo;

(g) „popolne krmne mešanice“ pomenijo mešanice krm, ki zadoščajo zaradi svoje sestave za dneven obrok;

(h) „proizvodi, namenjeni za krmo za živali“ pomeni posamična krmila, premikse, dodatke, krmo in vse druge proizvode, namenjene za uporabo ali uporabljene kot živalska krma;

(i) „dnevni obrok“ pomeni povprečno skupno količino krme, izračunano za vsebnost vlage 12 %, ki jo na dan potrebuje žival določene vrste, starostnega razreda in donosa, da zadovolji vse svoje potrebe;

(j) „živali“ pomeni živali, ki pripadajo vrstam, ki jih običajno krmijo, redijo ali uživajo ljudje, kakor tudi živali, ki živijo prosto v naravi, če se jih hrani s krmo;

(k) „dajanje v promet“ ali „promet“ pomeni posedovanje proizvodov, namenjenih za krmo živali, za namene prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali katero koli drugo obliko oddaje proizvodov, bodisi brezplačno ali za plačilo, tretjim osebam, in prodajo ali druge oblike oddaje proizvodov;

(l) „nezaželena snov“ pomeni katero koli snov ali proizvod, z izjemo povzročiteljev bolezni, ki je prisotna v in/ali na proizvodu, namenjenem za krmo za živali, in ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje in ki bi lahko škodljivo vplivala na proizvodnjo rejnih živali.

Člen 3

1. Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, se lahko za uporabo v Skupnost uvozijo iz tretjih držav, dajo v promet in/ali uporabljajo v Skupnosti samo, če so zdravi, neponarejeni in običajne prodajne kakovosti in zaradi tega ob pravilni uporabi ne predstavljajo nikakršne nevarnosti za zdravje ljudi, zdravje živali ali za okolje in ne morejo prizadeti proizvodnjo rejnih živali.

2. Zlasti velja, da proizvodi namenjeni za živalsko krmo, niso v skladu z odstavkom 1, če vsebnost nezaželenih snovi v teh proizvodih presega najvišje mejne vrednosti, določene v Prilogi I.

Člen 4

1. Države članice določijo, da so nezaželene snovi, naštete v Prilogi I, v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo, dopustne samo ob upoštevanju pogojev, določenih v Prilogi.

2. Da bi zmanjšale ali odpravile vire nezaželenih snovi v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo, države članice v sodelovanju z gospodarskimi subjekti izvajajo preiskave za ugotavljanje virov nezaželenih snovi v primeru prekoračenja najvišjih mejnih vrednosti in v primeru ugotovitve povišane vsebnosti takih snovi, pri čemer upoštevajo osnovne obremenitvene vrednosti. Za enoten pristop ob zvišanih vsebnostih je lahko treba določiti pragove ukrepanja, pri katerih se take preiskave sprožijo. Ti pragovi ukrepanja se lahko določijo v Prilogi II.

Države članice posredujejo Komisiji in drugim državam članicam vse pomembne podatke in ugotovitve o izvoru in sprejetih ukrepih za zmanjšanje vsebnosti ali odpravo nezaželenih snovi. Podatki se pošiljajo v okviru letnega poročila, ki se Komisiji pošlje v skladu z določbami člena 22 Direktive 95/53/ES, razen v tistih primerih, ko imajo podatki neposreden pomen za druge države članice. V takem primeru se podatki posredujejo takoj.

Člen 5

Države članice določijo, da se proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, z vsebnostjo nezaželenih snovi, ki presega najvišjo mejno vrednost, določeno v Prilogi I, ne smejo mešati za namene razredčenja z istimi ali drugimi proizvodi za živalsko krmo.

Člen 6

Če ni posebnih določb za dopolnilne krmne mešanice, države članice predpišejo, da vsebnost nezaželenih snovi, naštetih v Prilogi I, v dopolnilnih krmnih mešanicah, ob upoštevanju njihovega deleža, predpisanega za uporabo v dnevnem obroku, ne sme biti višja od vrednosti, določenih za popolne krmne mešanice.

Člen 7

1. Če ima država članica na podlagi novih informacij ali ponovne ocene obstoječih informacij po sprejetju ustreznih določb razloge za domnevo, da najvišja vsebnost iz Priloge I ali da nezaželena snov, ki v Prilogi ni navedena, predstavlja nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje, lahko država članica začasno zniža obstoječo najvišjo mejno vrednost, določi najvišjo mejno vrednost ali prepove prisotnost te nezaželene snovi v proizvodih za živalsko krmo. O tem takoj obvesti druge države članice in Komisijo, pri čemer navede razloge za svojo odločitev.

▼M10

2. Takoj se odloči o tem, ali je treba spremeniti prilogi I in II. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z nujnim postopkom iz člena 11(4).

▼B

Dokler Svet ali Komisija ne sprejmeta odločitve, lahko država članica ohrani ukrepe, ki jih je sprejela.

Države članice morajo zagotoviti objavo sprejete odločitve.

Člen 8

▼M10

1. Komisija ob upoštevanju razvoja znanstvenega in tehničnega znanja prilagodi prilogi I in II. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3). V nujnih primerih lahko Komisija za sprejem navedenih sprememb uporabi nujni postopek iz člena 11(4).

2. Razen tega Komisija:

— občasno pripravi prečiščena besedila prilog I in II, ki vsebujejo katere koli prilagoditve, izvedene na podlagi odstavka 1, v skladu z regulativnim postopkom iz člena 11(2),

— dodatno k merilom o dopustnosti proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, ki so bili obdelani s postopki za razstrupljanje, lahko Komisija določi merila glede dopustnosti takšnih postopkov razstrupljanja. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

▼B

3. Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ukrepi, s katerimi se zajamči pravilna uporaba katerih koli dopustnih postopkov v smislu odstavka 2 in skladnost razstrupljenih proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, z določbami Priloge I.

Člen 9

Države članice zagotovijo, da za proizvode, namenjene za živalsko krmo, ki so v skladu s to direktivo, ne veljajo glede prisotnosti nezaželenih snovi nobene druge omejitve pri dajanju v promet razen tistih, ki so predvidene s to direktivo in Direktivo 95/53/ES.

Člen 10

Določbe, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi in živali ali na okolje, se sprejmejo po posvetovanju z ustreznim(-i) znanstvenim(-i) odborom(-i).

▼M10

Člen 11

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za krmo, ustanovljen s Sklepom Sveta 70/372/EGS ( 17 ).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼M10 —————

▼B

Člen 13

1. Države članice uporabljajo za proizvode, namenjene za živalsko krmo, proizvedene v Skupnosti in predvidene za izvoz v tretje države najmanj določbe te direktive.

2. Odstavek 1 ne vpliva na pravico držav članic, da dovolijo ponovni izvoz po pogojih iz člena 12 Uredbe (ES) št. 187/2002 ( 18 ). Določbe člena 20 Uredbe se uporabljajo smiselno.

Člen 14

1. Direktiva 1999/29/ES se razveljavi s 1. avgustom 2003, kar pa ne posega v obveznosti držav članic, da upoštevajo roke iz dela B Priloge III k tej direktivi za prevzem direktiv, naštetih v delu A navedene priloge.

2. Sklicevanja na Direktivo 1999/29/ES se razumejo kot sklicevanja na to direktivo, in jih je treba brati v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge III.

Člen 15

Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 1. majem 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Sprejeti predpisi se uporabljajo od 1. avgusta 2003.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 16

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 17

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali ►M9 (19) ◄

Največja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

(1)

(2)

(3)

▼M12

1. Arzen (1) (2)

Posamična krmila, razen:

— moke, pridobljene iz trave, posušene lucerne in posušene detelje ter posušenih pesnih rezancev in posušenih melasiranih pesnih rezancev,

— luščine palmovih jeder,

4 (3)

— fosfatov in apnenčastih morskih alg,

— kalcijevega karbonata,

— magnezijevega oksida,

— krme, pridobljene iz predelave rib ali drugih morskih živali,

25 (3)

— moke iz morske trave in posamičnih krmil, pridobljenih iz morske trave.

40 (3)

Železovi delci, ki se uporabljajo kot sledivo.

Dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih, razen:

— bakrovega sulfata pentahidrata bakrovega karbonata,

— cinkovega oksida, manganovega oksida in bakrovega oksida.

100

Popolne krmne mešanice, razen:

— popolnih krmnih mešanic za ribe in popolnih krmnih mešanic za kožuharje.

10 (3)

Dopolnilne krmne mešanice, razen:

— mineralnih mešanic.

▼M5

2. Svinec (4)

Posamična krmila, razen:

— zelene krme (5)

30 (6)

— fosfatov in apnenčastih morskih alg

— kalcijevega karbonata

— kvasa

Dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih, razen:

100

— cinkovega oksida

400 (6)

— manganovega oksida, železovega karbonata, bakrovega karbonata

200 (6)

Dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino vezalcev in sredstev proti strjevanju, razen:

30 (6)

— klinoptilolita vulkanskega izvora

60 (6)

Premiksi

200 (6)

Dopolnilne krmne mešanice, z izjemo:

— mineralnih krmnih mešanic

Popolne krmne mešanice

▼M8

3. Fluor (17)

Posamična krmila, razen:

150

— krme živalskega izvora, razen morskih rakov, kot je morski kril

500

— morskih rakov, kot je morski kril

3 000

— fosfatov

2 000

— kalcijevega karbonata

350

— magnezijevega oksida

600

— apnenčastih morskih alg

1 000

Vermikulit (E 561)

3 000 (18)

Dopolnilne krmne mešanice:

— ki vsebujejo ≤ 4 % fosforja

500

— ki vsebujejo > 4 % fosforja

125 na 1 % fosforja

Popolne krmne mešanice, razen:

150

— popolnih krmnih mešanic za govedo, ovce in koze

— v laktaciji

— drugo

— popolnih krmnih mešanic za prašiče

100

— popolnih krmnih mešanic za perutnino

350

— popolnih krmnih mešanic za piščance

250

— popolnih krmnih mešanic za ribe

350

▼M13

4. Živo srebro (22) (23)

Posamična krmila,

0,1

razen:

— krme, proizvedene iz rib ali s predelavo rib ali drugih morskih živali,

0,5

— kalcijevega karbonata.

0,3

Krmne mešanice (dopolnilne in popolne),

0,1

razen:

— mineralnih krmnih mešanic,

0,2

— krmnih mešanic za ribe,

0,2

— krmnih mešanic za pse, mačke in kožuharje.

0,3

5. Nitriti

Posamična krmila,

15 (izraženi kot natrijev nitrit)

razen:

— ribje moke,

30 (izraženi kot natrijev nitrit)

— silaže.

—

Popolne krmne mešanice,

15 (izraženi kot natrijev nitrit)

razen:

— popolnih krmnih mešanic za pse in mačke z vsebnostjo vlage, ki presega 20 %.

—

▼M5

6. Kadmij (8)

Posamična krmila rastlinskega izvora

Posamična krmila živalskega izvora

Posamična krmila mineralnega izvora, razen:

— fosfatov

Dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih, razen:

— bakrovega oksida, manganovega oksida, cinkovega oksida in manganovega sulfata monohidrata

30 (6)

Dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino vezalcev in sredstev proti strjevanju

Premiksi

15 (6)

Mineralne krmne mešanice.

— ki vsebujejo < 7 % fosforja

— ki vsebujejo ≥ 7 % fosforja

0,75 na 1 % fosforja, vendar največ 7,5

Dopolnilne krmne mešanice za hišne živali

Druge dopolnilne krmne mešanice

0,5

Popolne krmne mešanice za govedo, ovce in koze ter krma za ribe, razen:

— popolnih krmnih mešanic za hišne živali

— popolnih krmnih mešanic za teleta, jagnjeta in kozličke in drugih popolnih krmnih mešanic

0,5

▼M2

7. Aflatoksin B1

Vsa posamična krmila

0,02

Popolne krmne mešanice za govedo, ovce in koze, razen:

0,02

— popolnih krmnih mešanic za živali molznice

0,005

— popolnih krmnih mešanic za teleta in jagnjeta

0,01

Popolne krmne mešanice za prašiče in perutnino (razen mladih živali)

0,02

Druge popolne krmne mešanice

0,01

Dopolnilne krmne mešanice za govedo, ovce in koze (razen dopolnilnih krmnih mešanic za živali molznice, teleta in jagnjeta)

0,02

Dopolnilne krmne mešanice za prašiče in perutnino (razen mladih živali)

0,02

Druge dopolnilne krmne mešanice

0,005

▼B

8. Cianovodikova kislina

Snovi, ki sestavljajo krmo, razen:

— lanenega semena

250

— pogač iz lanenega semena

350

— proizvodov iz manioke in mandljevih pogač

100

Popolne krmne mešanice, razen:

— popolnih krmnih mešanic za piščance

▼M13

9. Prosti gosipol

Posamična krmila,

razen:

— semen bombaževca,

5 000

— pogač bombaževca in moke iz semen bombaževca.

1 200

Popolne krmne mešanice,

razen:

— popolnih krmnih mešanic za odraslo govedo,

500

— popolnih krmnih mešanic za ovce (razen jagnjet) in koze (razen kozličkov),

300

— popolnih krmnih mešanic za perutnino (razen kokoši nesnic) in teleta,

100

— popolnih krmnih mešanic za kunce, jagnjeta, kozličke in prašiče (razen prašičkov).

▼M12

10. Teobromin

Popolne krmne mešanice, razen:

300

— popolnih krmnih mešanic za prašiče,

200

— popolnih krmnih mešanic za pse, kunce, konje in kožuharje.

▼B

11. Eterično gorčično olje

Snovi, ki sestavljajo krmo, razen:

100

— tropin ogrščice

4 000

(izraženo kot alilizotiocianat)

Popolne krmne mešanice, razen:

150

(izraženo kot alilizotiocianat)

— popolnih krmnih mešanic za govedo, ovce in koze (razen mladih živali)

1 000

(izraženo kot alilizotiocianat)

— popolnih krmnih mešanic za prašiče (razen pujskov) in perutnino

500

(izraženo kot alilizotiocianat)

12. Viniltiooksazolidon (Viniloksazolidintion)

Popolne krmne mešanice za perutnino, razen:

1000

— popolnih krmnih mešanic za kokoši nesnice

500

13. Rženi rožiček (Claviceps purpurea)

Vse krmne mešanice, ki vsebujejo nezmleta žita

1000

▼M12

14. Semena plevelov in nezmleto in nestrto sadje, ki vsebuje alkaloide, glukozide ali druge toksične snovi, samostojne ali v kombinaciji, vključno z

Vsa krma

3 000

Datura sp.

1 000

15. Semena in lupine Ricinus communis L., Croton tiglium L. in Abrus precatorius L. ter proizvodi, ki izhajajo iz njihove predelave (21), ločeno ali v kombinaciji.

Vsa krma

▼B

16. Crotalaria spp.

Vsa krma

100

▼M7

17. Aldrin (9)

Vsa krma, razen

0,01 (10)

18. Dieldrin (9)

— maščob in olj

0,1 (10)

— hrane za ribe

0,02 (10)

19. Kamfeklor (toksafen) — vsota kemijsko sorodnih spojin CHB 26, 50 in 62 (11)

— Ribe, drugi vodni organizmi, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribjega olja

0,02

— Ribje olje (12)

0,2

— Hrana za ribe (12)

0,05

20. Klordan (vsota cis- in transizomerov ter oksiklordana, izraženih kot klordan)

Vsa krma, razen

0,02

— maščob in olj

0,05

▼M8

21. DDT (vsota DDT-, DDD- (ali TDE-) in DDE-izomerov, izražena kot DDT)

Vsa krma, razen

0,05

— maščob in olj

0,5

▼M7

22. Endosulfan (vsota alfa in beta izomerov in endosulfansulfata, izraženih kot endosulfan)

Vsa krma, razen

0,1

— koruze in koruznih proizvodov, ki nastanejo pri njeni predelavi

0,2

— oljnic in proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi, razen surovega rastlinskega olja

0,5

— surovega rastlinskega olja

1,0

— krmnih mešanic za ribe

0,005

23. Endrin (vsota endrina in delta-ketoiendrina, izraženih kot endrin)

Vsa krma, razen

0,01

— maščob in olj

0,05

24. Heptaklor (vsota heptaklora in heptaklorepoksida, izraženih kot heptaklor)

Vsa krma, razen

0,01

— maščob in olj

0,2

25. Heksaklorobenzen (HCB)

Vsa krma, razen

0,01

— maščob in olj

0,2

26. Heksakloro-cikloheksan (HCH)

26.1 alfa-izomeri

Vsa krma, razen

0,02

— maščob in olj

0,2

26.2 beta-izomeri

Vsa posamična krmila, razen

0,01

— maščob in olj

0,1

Vse krmne mešanice, razen

0,01

— krmnih mešanic za krave molznice

0,005

26.3 gama-izomeri

Vsa krma, razen

0,2

— maščob in olj

2,0

▼M6

27a. Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izražena v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorji toksične ekvivalence, 1997) (13)

(a) Posamična krmila rastlinskega izvora, razen rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov

0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

(b) Rastlinska olja in njihovi stranski proizvodi

0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

1,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

(d) Živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo

2,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

(e) Drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi

0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

(f) Ribje olje

6,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

(g) Ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribje olje in ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (16)

1,25 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

(h) Ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe

2,25 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

(i) Dodatki kaolinitne gline, dihidriranega kalcijevega sulfata, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

(j) Dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh

1,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

(k) Premiksi

1,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

(l) Krmne mešanice, razen krme za kožuharje, hrane za hišne živali in krme za ribe

0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

(m) Krma za ribe

Hrana za hišne živali

2,25 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (14) (15)

27b. Vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD), polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), in polikloriranih bifenilov (PCB), izraženih v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorji toksične ekvivalence, 1997) (13)

(a) Posamična krmila rastlinskega izvora, razen rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov

1,25 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (14)

(b) Rastlinska olja in njihovi stranski proizvodi

1,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (14)

(d) Živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo

3,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (14)

(e) Drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi.

1,25 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (14)

(f) Ribje olje

24,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (14)

(g) Ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribje olje in ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (16)

4,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (14)

(h) Ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe

11,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (14)

(i) Dodatki iz funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

1,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (14)

(j) Dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh

1,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (14)

(k) Premiksi

1,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (14)

(l) Krmne mešanice, razen krme za kožuharje, hrane za hišne živali in krme za ribe

1,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (14)

(m) Krma za ribe

Hrana za hišne živali

7,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg (14)

▼B

►M8 ◄

Vsa krma

Semena in sadeži rastlinskih vrst, navedenih nasproti, ter proizvodi njihove predelave so lahko v krmilih prisotni samo kot sledi, ki jih ni mogoče količinsko določiti

►M8 ◄

30. Neoluščen bukov žir — Fagus silvatica L.

►M8 ◄

▼M13 —————

▼B

33. Barbadoški orehi — Jatropha curcas L.

▼M12 —————

▼B

35. Indijska gorčica — Brassica juncea (L.) Czern. and Coss. ssp. integrifolia (West.) Thell.

36. Sareptska gorčica — Brassica juncea (L.) Czern. and Coss. ssp. juncea

37. Kitajska gorčica — Brassica juncea (L.) Czern. and Coss. ssp. juncea var. lutea Batalin

38. Črna ogrščica — Brassica nigra (L.) Koch

39. Etiopska gorčica — Brassica carinata A. Braun

▼M9

40. Lasalocid natrij

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

— pse, teleta, kunce, konje, molznice, nesnice, purane (> 12 tednov) in piščance za nesnice (> 16 tednov),

1,25

— pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 12 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba lasalocid natrija prepovedana (krma v karenci),

1,25

— druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba lasalocid natrija ni dovoljena.

(20)

41. Narazin

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

— purane, kunce, konje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

— pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba narazina prepovedana (krma v karenci),

0,7

— druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba narazina ni dovoljena.

(20)

42. Natrijev salinomicin

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

— kopitarje, purane, nesnice in piščance za nesnice (> 12 tednov),

0,7

— pitovne piščance, piščance za nesnice (< 12 tednov) in kunce za pitanje v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega salinomicina prepovedana (krma v karenci),

0,7

— druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega salinomicina ni dovoljena.

(20)

43. Natrijev monenzin

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

— konje, pse, drobnico (ovce in koze), race, govedo, krave molznice, nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane (> 16 tednov),

1,25

— pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega monenzina prepovedana (krma v karenci),

1,25

— druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega monenzina ni dovoljena.

(20)

44. Natrijev semduramicin

Posamična krmila

0,25

Krmna mešanica za:

— nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,25

— pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega semduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,25

— druge živalske vrste.

0,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega semduramicina ni dovoljena.

(20)

45. Alfa amonijev maduramicin

Posamična krmila

0,05

Krmna mešanica za:

— konje, kunce, purane (> 16 tednov), nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,05

— pitovne piščance in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba alfa amonijevega maduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,05

— druge živalske vrste.

0,15

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba alfa amonijevega maduramicina ni dovoljena.

(20)

46. Robenidin hidroklorid

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

— nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

— pitovne piščance, pitovne in plemenske kunce v obdobju pred zakolom, ko je uporaba robenidin hidroklorida prepovedana (krma v karenci),

0,7

— druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba robenidin hidroklorida ni dovoljena.

(20)

47. Dekokvinat

Posamična krmila

0,4

Krmna mešanica za:

— nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,4

— pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba dekokvinata prepovedana (krma v karenci),

0,4

— druge živalske vrste.

1,2

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba dekokvinata ni dovoljena.

(20)

48. Halofuginon hidrobromid

Posamična krmila

0,03

Krmna mešanica za:

— nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane (> 12 tednov),

0,03

— pitovne piščance in purane (< 12 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba halofuginon hidrobromida prepovedana (krma v karenci),

0,03

— druge živalske vrste, razen za piščance za nesnice (< 16 tednov).

0,09

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba halofuginon hidrobromida ni dovoljena.

(20)

49. Nikarbazin

Posamična krmila

0,5

Krmna mešanica za:

— konje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,5

— pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba nikarbazina (v kombinaciji z narazinom) prepovedana (krma v karenci),

0,5

— druge živalske vrste.

1,5

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba nikarbazina (v kombinaciji z narazinom) ni dovoljena.

(20)

50. Diklazuril

Posamična krmila

0,01

Krmna mešanica za:

— nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane za pitanje (> 12 tednov),

0,01

— pitovne in plemenske kunce v obdobju pred zakolom, ko je uporaba diklazurila prepovedana (krma v karenci),

0,01

— druge živalske vrste, razen za piščance za nesnice (< 16 tednov), pitovne piščance in pitovne purane (< 12 tednov).

0,03

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba diklazurila ni dovoljena.

(20)

▼B

(1) Mejne vrednosti se nanašajo na skupni arzen.

(2) Mejne vrednosti se nanašajo na analitično določitev arzena, pri čemer se ekstrakcija izvaja 30 minut pri vrelišču v dušikovi kislini (5-odstotni masni delež). Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek enakovredni učinek ekstrakcije.

(3) Na zahtevo pristojnih organov mora odgovorni izvajalec izvesti analizo, s katero dokaže, da je vsebnost anorganskega arzena nižja od 2 ppm. Ta analiza je še zlasti pomembna pri vrsti morske alge Hizikia fusiforme.

(4) Najvišje mejne vrednosti se nanašajo na analitično določitev svinca, pri čemer se ekstrakcija izvaja v dušikovi kislini (5 % masni delež) 30 minut pri vrelišču. Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek ekstrakcije enakovredni učinek ekstrakcije.

(5) Zelena krma vključuje proizvode, namenjene za živalsko krmo, kot so seno, silaža, sveža trava itn.

(6) Vrednosti se pregledajo do 31. decembra 2007 z namenom znižanja najvišjih mejnih vrednosti.

(7) Najvišje mejne vrednosti se nanašajo na analitično določitev fluora, pri čemer se ekstrakcija izvaja s klorovodikovo kislino 1 N 20 minut pri sobni temperaturi. Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek ekstrakcije enakovredni učinek ekstrakcije.

(8) Najvišje mejne vrednosti se nanašajo na analitično določitev kadmija, pri čemer se ekstrakcija izvaja v dušikovi kislini (5 % masni delež) 30 minut pri vrelišču. Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek ekstrakcije enakovredni učinek ekstrakcije.

(9) Samostojno ali v kombinaciji, izraženi kot dieldrin.

(10) Najvišja dovoljena količina za aldrin in dieldrin, samostojno ali v kombinaciji, izraženi kot dieldrin.

(11) Sistem številčenja po Parlaru, bodisi s predpono CHB ali „Parlar“:

— CHB 26: 2-endo,3-ekso,5-endo, 6-ekso, 8,8,10,10-oktoklorobornan,

— CHB 50: 2-endo,3-ekso,5-endo, 6-ekso, 8,8,10,10-oktoklorobornan,

— CHB 62: 2,2,5,5,8,9,9,10,10-nonaklorobornan.

(12) Količine bodo pregledane do 31. decembra 2007 za namene znižanja najvišjih dovoljenih količin.

(13) WHO-TEF za oceno nevarnosti za zdravje ljudi na podlagi sklepov zasedanja Svetovne trgovinske organizacije v Stockholmu na Švedskem, 15.–18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and for Wildlife. Environmental Health Perspectives, 106(12), 775).

(14) Zgornje koncentracije; zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih spojin pod mejo določanja enake meji določanja.

(15) Ločene mejne vrednosti za dioksine (PCDD/F) se začasno še naprej uporabljajo. Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo iz točke 27a, morajo biti v tem začasnem obdobju v skladu z mejnimi vrednostmi za dioksine ter mejnimi vrednostmi za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(16) Sveže ribe, neposredno dostavljene in porabljene brez vmesne predelave za proizvodnjo krme za kožuharje, so izvzete iz mejnih vrednosti, mejni vrednosti 4,0 ng WHO–PCDD/F–TEKV/kg proizvoda in 0,8 ng WHO–PCDD/F–TEKV/kg proizvoda pa se uporabljata za sveže ribe, ki se uporabljajo za neposredno prehrano hišnih živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih. Proizvodi, predelani živalski proteini, proizvedeni iz teh živali (kožuharji, hišne živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih), ne morejo vstopati v prehrambeno verigo in jih je prepovedano krmiti gojenim živalim, ki se gojijo, vzrejajo ali razmnožujejo za proizvodnjo hrane.

(17) Najvišje vsebnosti se nanašajo na analitično določitev fluora, pri čemer se ekstrakcija izvaja s klorovodikovo kislino 1 N 20 minut pri sobni temperaturi. Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek ekstrakcije enakovredni učinek ekstrakcije.

(18) Vrednosti se pregledajo do 31. decembra 2008 z namenom znižanja najvišjih vsebnosti.

(19) Brez poseganja v dovoljene vrednosti iz Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali.

(20) Mejna vrednost snovi v premiksu je koncentracija, ki ne presega 50 % mejne vrednosti snovi v krmi, ki se ugotovi ob upoštevanju navodil za uporabo premiksa.

(21) Če je določljivo z analitično mikroskopijo.

(22) Mejne vrednosti se nanašajo na skupno živo srebro.

(23) Mejne vrednosti se nanašajo na analitično določitev živega srebra, pri čemer se ekstrakcija izvaja 30 minut pri vrelišču v dušikovi kislini (5-odstotni masni delež). Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek enakovredni učinek ekstrakcije.

PRILOGA II

▼M6

Nezaželene snovi	Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo	Prag za ukrepanje pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage	Pripombe in dodatni podatki (npr. vrsta preiskav, ki jih je treba opraviti)
(1)	(2)	(3)	(4)
1. Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izraženih v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorji toksične ekvivalence, 1997) (1)	(a) Posamična krmila rastlinskega izvora, razen rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov	0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(b) Rastlinska olja in njihovi stranski proizvodi	0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(c) Posamična krmila mineralnega izvora	0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(d) Živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo	1,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(e) Drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi	0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(f) Ribje olje	5,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.
	(g) Ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribje olje in ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe	1,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.
	(h) Ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe	1,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.
	(i) Dodatki iz funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju	0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(j) Dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh	0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(k) Premiksi	0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(l) Krmne mešanice, razen krme za kožuharje, hrane za hišne živali in krme za ribe	0,5 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(m) Krma za ribe Hrana za hišne živali	1,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2) (3)	V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.
2. Dioksinom podobni PCB (vsota polikloriranih bifenilov (PCB), izražena v ekvivalentih toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorji toksične ekvivalentov toksičnosti, 1997) (1)	(a) Posamična krmila rastlinskega izvora, razen rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov	0,35 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(b) Rastlinska olja in njihovi stranski proizvodi	0,5 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(c) Posamična krmila mineralnega izvora	0,35 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(d) Živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo	0,75 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(e) Drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi	0,35 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(f) Ribje olje	14,0 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.
	(g) Ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribje olje in ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe	2,5 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.
	(h) Ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe	7,0 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.
	(i) Dodatki iz funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju	0,5 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(j) Dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh	0,35 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(k) Premiksi	0,35 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(l) Krmne mešanice, razen krme za kožuharje, hrane za hišne živali in krme za ribe	0,5 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.
	(m) Krma za ribe Hrana za hišne živali	3,5 ng WHO-PCB-TEKV/kg (2) (3)	V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.
(1) WHO-TEF za oceno nevarnosti za zdravje ljudi na podlagi sklepov zasedanja Svetovne trgovinske organizacije v Stockholmu na Švedskem, 15.–18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and for Wildlife. Environmental Health Perspectives, 106(12), 775). (2) Zgornje koncentracije; zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih spojin pod mejo določanja enake meji določanja. (3) Komisija bo te pragove za ukrepanje preučila najpozneje do 31. decembra 2008, hkrati s preučitvijo mejnih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

▼B

PRILOGA III

TABELA UJEMANJA

Direktiva 1999/29/ES	Ta direktiva
Člen 1	Člen 1
Člen 2(a)	Člen 2(a)
Člen 2(b)	Člen 2(b)
Člen 2(c)	Člen 2(g)
Člen 2(d)	Člen 2(f)
Člen 2(e)	Člen 2(e)
Člen 2(f)	Člen 2(i)
Člen 2(g)	Člen 2(j)
Člen 2(h)	—
—	Člen 2(c)
—	Člen 2(d)
—	Člen 2(h)
—	Člen 2(k)
—	Člen 2(l)
Člen 3	Člen 3
Člen 4(1)	Člen 4(1)
Člen 4(2)	—
—	Člen 4(2)
Člen 5	—
Člen 6	—
Člen 7	Člen 5
Člen 8	Člen 6
Člen 9	Člen 7
Člen 10	Člen 8
Člen 11	Člen 9
Člen 12	—
—	Člen 10
Člen 13	Člen 11
Člen 14	Člen 12
Člen 15	Člen 13
Člen 16	—
—	Člen 14
—	Člen 15
Člen 17	Člen 16
Člen 18	Člen 17
Priloga I	Priloga I
Priloga II	—
Priloga III	—
Priloga IV	Priloga II

( 1 ) UL C 89 E, 28.3.2000, str. 70, in UL C 96 E, 27.3.2001, str. 346.

( 2 ) UL C 140, 18.5.2000, str. 9.

( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2000 (UL C 178, 22.6.2001, str. 160), Skupno stališče Sveta z dne 17. septembra 2001 (UL C 4, 7.1.2002, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2001 (še ni objavljen v Uradnem listu), Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2002 in Sklep Sveta z dne 22. aprila 2002.

( 4 ) UL L 115, 4.5.1999, str. 32.

( 5 ) UL L 125, 23.5.1996, str. 35. Direktiva, kakor jo bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/16/ES (UL L 105, 3.5.2000, str. 36).

( 6 ) UL L 265, 8.11.1995, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 234, 1.9.2001, str. 55).

( 7 ) UL L 170, 3.8.1970, str. 1.

( 8 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

( 9 ) UL L 270, 14.12.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2205/2001 (UL L 297, 15.11.2001, str. 3).

( 10 ) UL L 86, 6.4.1979, str. 30. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/2/ES (UL L 63, 6.3.2002, str. 23).

( 11 ) UL L 340, 9.12.1976, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2000/57/ES (UL L 244, 29.9.2000, str. 76).

( 12 ) UL L 221, 7.8.1986, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2002/23/ES (UL L 64, 7.3.2002, str. 13).

( 13 ) UL L 221, 7.8.1986, str. 43. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/23/ES.

( 14 ) UL L 350, 14.12.1990, str. 71. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/23/ES.

( 15 ) UL L 213, 21.7.1982, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/20/ES (UL L 80, 25.3.1999, str. 20).

( 16 ) UL L 237, 22.9.1993, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/29/ES (UL L 115, 4.5.1999, str. 32).

( 17 ) UL L 170, 3.8.1970, str. 1.

( 18 ) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o splošnih načelih in zahtevah prehranske zakonodaje, o ustanovitvi Evropskega organa za varnost živil in o postopkih pri zadevah v zvezi z varnostjo živil (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

Top