31.7.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 209/1

---

SKLEP SVETA

z dne 14. oktobra 2004

o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih

(2006/507/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih in svetovnih okoljskih problemov je eden od ciljev okoljske politike Skupnosti, v skladu s členom 174 Pogodbe.

(2)	Svet je leta 1998 Komisijo pooblastil, da v imenu Skupnosti sodeluje na pogajanjih glede Konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih pod pokroviteljstvom Programa Združenih narodov za okolje. Komisija je skupaj z državami članicami sodelovala na teh pogajanjih.

(3)	Konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih („Konvencija“) je bila sprejeta v Stockholmu 22. maja 2001.

(4)

Konvencija zagotavlja okvir, temelječ na previdnostnem načelu, za odpravo proizvodnje, uporabe, uvoza in izvoza prvih dvanajstih prednostnih obstojnih organskih onesnaževal, varno ravnanje z njimi in njihovo odlaganje ter za odpravo ali zmanjšanje izpustov nekaterih nenamernih obstojnih organskih onesnaževal. Poleg tega Konvencija določa pravila za popis novih kemikalij v Konvenciji.

(5)	Skupnost, 15 takratnih držav članic in osem novih držav članic je podpisalo Konvencijo na Konferenci pooblaščencev v Stockholmu, ki je potekala med 22. in 23. majem 2001.

(6)	Konvencija je na voljo državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje za ratifikacijo, sprejem ali odobritev.

(7)	V skladu s pogoji Konvencije morajo regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje v svoji listini o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu navesti, kakšen je obseg njihovih pristojnosti v zadevah, ki jih ureja Konvencija.

(8)

Skupnost je že sprejela instrumente za zadeve, ki jih ureja Konvencija, vključno z Uredbo (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (3), Uredbo (ES) št. 304/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (4) ter Direktivo Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) (5).

(9)	Konvencija prispeva k doseganju ciljev okoljske politike Skupnosti. Zato je primerno, da Skupnost čimprej odobri to konvencijo.

(10)

Če bi se sprejela sprememba prilog A, B ali C ali dodatnih prilog h Konvenciji, mora Komisija predvideti njeno izvajanje v okviru Uredbe (ES) št. 850/2004 ali druge ustrezne zakonodaje Skupnosti. Če se katera od sprememb ne prične izvajati v roku enega leta od datuma sporočila depozitarja o sprejetju spremembe in v izogib neizpolnjevanju, mora Komisija o tem uradno obvestiti depozitarja –

SKLENIL:

Člen 1

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih, v nadaljevanju „Konvencija“, se v imenu Skupnosti odobri.

Besedilo Konvencije je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

1.   Kadar koli se sprememba Prilog A, B ali C ali dodatnih prilog h Konvenciji ne izvede v Prilogah k Uredbi (ES) št. 850/2004 ali drugi ustrezni zakonodaji Skupnosti v roku enega leta od datuma sporočila depozitarja o sprejetju spremembe, Komisija o tem uradno obvesti depozitarja, v skladu s členom 22 Konvencije.

2.   V primeru, da se sprememba Prilog A, B ali C ali dodatnih prilog h Konvenciji izvede po uradnem obvestilu iz odstavka 1, Komisija takoj umakne uradno obvestilo.

Člen 3

1.   Predsednik Sveta je pristojen za imenovanje oseb, ki so v imenu Evropske skupnosti pooblaščene za deponiranje listine o odobritvi pri generalnemu sekretarju Združenih narodov v skladu s členom 25(1) Konvencije.

2.   Predsednik Sveta je pristojen za imenovanje oseb, ki so v imenu Evropske skupnosti pooblaščene za deponiranje izjave o pristojnosti, določene v tej prilogi tega sklepa, v skladu s členom 25(3) Konvencije.

---

(1)  UL C 87 E, 7.4.2004, str. 495.

(2)  UL C 32, 5.2.2004, str. 45.

(3)  UL L 158, 30.4.2004, str. 7.

(4)  UL L 63, 6.3.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 777/2006 (UL L 136, 24.5.2006, str. 9).

(5)  UL L 243, 24.9.1996, str. 31.

---

PRILOGA

Izjava Skupnosti V skladu S členom 25(3) Konvencije

Skupnost izjavlja, da je v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175 Pogodbe pristojna za sklepanje mednarodnih okoljskih sporazumov in za izvajanje iz tega izhajajočih obveznosti, ki prispevajo k doseganju naslednjih ciljev:

—	ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja,

—	varovanje zdravja ljudi,

—	skrbna in preudarna raba naravnih virov,

—	spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali svetovnih okoljskih problemov.

Poleg tega Skupnost izjavlja, da je že sprejela pravne instrumente, zavezujoče za njene države članice, za zadeve, ki jih ureja ta konvencija, in bo predložila ter po potrebi dopolnila seznam teh pravnih instrumentov h Konferenci pogodbenic v skladu s členom 15(1) Konvencije.

Skupnost je odgovorna za izvajanje tistih obveznosti, izhajajočih iz Konvencije, ki jih zajema veljavna zakonodaja Skupnosti.

Izvajanje pristojnosti Skupnosti je zaradi svoje narave izpostavljeno nenehnemu razvoju.

---

31.7.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 209/3

---

PREVOD

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih

POGODBENICE TE KONVENCIJE, KI

SE ZAVEDAJO, da imajo obstojna organska onesnaževala toksične lastnosti, so težko razgradljiva, se koncentrirajo z bioakumulacijo in se prenašajo po zraku, po vodi in s selitvenimi vrstami čez mednarodne meje in se odlagajo daleč od kraja izpusta, kjer se akumulirajo v kopenskih in vodnih ekosistemih,

SE ZAVEDAJO zdravstvenih težav, zlasti v državah v razvoju, ki so posledica lokalne izpostavljenosti obstojnim organskim onesnaževalom, in zlasti učinkov na ženske ter prek njih na prihodnje generacije,

PRIZNAVAJO, da so zlasti ogroženi arktični ekosistemi in revne skupnosti zaradi biomagnifikacije obstojnih organskih onesnaževal in da je onesnaženje njihove tradicionalne hrane vprašanje javnega zdravja,

SE ZAVEDAJO potrebe po globalnih ukrepih v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali,

SO POZORNE NA odločbo 19/13 C z dne 7. februarja 1997 upravnega sveta Programa Združenih narodov za okolje, po kateri naj bi vpeljali mednarodno akcijo za zaščito zdravja ljudi in okolja z ukrepi, s katerimi bi zmanjšali in/ali odpravili emisije in izpuste obstojnih organskih onesnaževal,

OPOZARJAJO na ustrezne določbe pomembnih mednarodnih konvencij o okolju, zlasti Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini ter Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, vključno z regionalnimi sporazumi, sprejetimi v okviru 11. člena omenjene konvencije,

OPOZARJAJO tudi na ustrezne določbe Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju ter Agende 21,

PRIZNAVAJO, da je podlaga za sodelovanje pogodbenic previdnost, ki je vključena v to konvencijo,

SE ZAVEDAJO, da se ta konvencija in drugi mednarodni sporazumi s področja trgovine in okolja medsebojno dopolnjujejo,

POTRJUJEJO, da imajo države v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in načeli mednarodnega prava suvereno pravico do izrabe lastnih virov v skladu s svojimi okoljskimi in razvojnimi politikami ter da morajo zagotavljati, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ali nadzorom ne škodijo okolju drugih držav ali območjem zunaj meja državne jurisdikcije,

UPOŠTEVAJO okoliščine in posebne zahteve držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih, in držav z gospodarstvi v prehodu, še posebej potrebo po krepitvi zmožnosti teh držav za ravnanje s kemikalijami, tudi s pomočjo prenosa tehnologije, zagotavljanjem finančne in strokovne pomoči in s spodbujanjem sodelovanja med pogodbenicami,

POPOLNOMA UPOŠTEVAJO akcijski program trajnostnega razvoja malih otoških držav v razvoju, sprejet na Barbadosu 6. maja 1994,

UPOŠTEVAJO zmožnosti razvitih držav in držav v razvoju ter skupne, vendar diferencirane obveznosti držav, kot je določeno v 7. načelu Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju,

PRIZNAVAJO, da lahko zasebni sektor in nevladne organizacije pomembno prispevajo k zmanjšanju in/ali odpravi emisij in izpustov obstojnih organskih onesnaževal,

POUDARJAJO pomen dejstva, da proizvajalci obstojnih organskih onesnaževal prevzamejo odgovornost za zmanjšanje škodljivih učinkov, ki jih povzročajo njihovi proizvodi, in za zagotavljanje informacij o nevarnih lastnostih teh kemikalij uporabnikom, vladam in javnosti,

SE ZAVEDAJO potrebe po izvajanju ukrepov za preprečevanje škodljivih učinkov, ki jih obstojna organska onesnaževala povzročajo v vseh fazah svojega obstoja,

PONOVNO POTRJUJEJO 16. načelo Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju, ki navaja, da si morajo organi oblasti v posameznih državah prizadevati za internacionalizacijo stroškov za varstvo okolja in za uporabo ekonomskih instrumentov, ob upoštevanju načela, naj onesnaževalec praviloma krije stroške onesnaževanja, in z upoštevanjem javnega interesa ter brez čezmernih posegov v mednarodno trgovino in vlaganja,

SPODBUJAJO POGODBENICE, ki nimajo ureditvenih in ocenjevalnih programov za pesticide in industrijske kemikalije, naj jih oblikujejo,

PRIZNAVAJO POMEN razvijanja in uporabe alternativnih procesov in kemikalij, ki bi bili sprejemljivi za okolje,

SO ODLOČENE, da bodo varovale zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi vplivi obstojnih organskih onesnaževal,

SO SE SPORAZUMELE O:

1. člen

Cilji

Zavedajoč se pomena previdnostnega pristopa, navedenega v 15. načelu Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju, je cilj te konvencije zaščititi zdravje ljudi in okolje pred obstojnimi organskimi onesnaževali.

2. člen

Opredelitve

V tej konvenciji:

(a)	„pogodbenica“ pomeni državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je privolila, da jo ta konvencija zavezuje, in za katero ta konvencija velja;

(b)

„organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje“ pomeni organizacijo, ki so jo ustanovile suverene države določene regije in na katero so njene države članice prenesle pristojnost za zadeve, ki jih ureja ta konvencija, ter jo v skladu z njenimi notranjimi postopki pravilno pooblastile, da to konvencijo podpiše, ratificira, sprejme, odobri ali k njej pristopi;

(c)	„pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo“ pomenijo pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti.

3. člen

Ukrepi za zmanjšanje ali odpravo izpustov, ki nastajajo pri namerni proizvodnji in uporabi

1.   Vsaka pogodbenica:

(a)	prepove oziroma sprejme potrebne zakonske in upravne ukrepe za odpravo: (i) lastne proizvodnje in uporabe kemikalij, uvrščenih v Prilogo A, za katere veljajo določbe te priloge; ter (ii) svojega uvoza in izvoza kemikalij, uvrščenih v Prilogo A, v skladu z določbami drugega odstavka; ter

(b)	omeji proizvodnjo in uporabo kemikalij, uvrščenih v Prilogo B, v skladu z določbami te priloge.

2.   Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi:

(a)	da se kemikalija, uvrščena v Prilogo A ali Prilogo B, uvaža le: (i) za namene okolju primernega odstranjevanja, kot je določeno v pododstavku (d) prvega odstavka 6. člena; ali (ii) za uporabo ali namen, ki je po Prilogi A ali Prilogi B dovoljen za to pogodbenico;

(b)

da se ob upoštevanju ustreznih predpisov obstoječih mednarodnih listin o postopku soglasja po predhodnem obveščanju kemikalija, uvrščena v Prilogo A in za katero velja posebna izjema v zvezi s proizvodnjo ali uporabo, ali da se kemikalija, uvrščena v Prilogo B in za katero velja posebna izjema v zvezi s proizvodnjo ali uporabo ali sprejemljivim namenom, izvaža le: (i) za namene okolju primernega odstranjevanja, kot je določeno v pododstavku (d) prvega odstavka 6. člena; (ii) pogodbenici, ki ima dovoljenje za uporabo te kemikalije v skladu s Prilogo A ali Prilogo B; ali (iii) državi, ki ni pogodbenica te konvencije, ki je pogodbenici, ki izvaža, dala letno potrdilo. V takem potrdilu se natančno navede načrtovana uporaba kemikalije ter vključi izjava, da se država uvoznica v zvezi s kemikalijo zavezuje, da: (a) bo varovala zdravje ljudi in okolje s sprejetjem potrebnih ukrepov, s katerimi bi se čim bolj zmanjšali izpusti ali se preprečili; (b) se bo ravnala v skladu z določbami prvega odstavka 6. člena in (c) da se bo, kadar je to ustrezno, ravnala v skladu z določbami drugega odstavka II. dela Priloge B; Letno potrdilo naj zajema tudi vso ustrezno dodatno dokumentacijo, kot so zakonodaja, ureditveni instrumenti ali upravne smernice ali strateške usmeritve. Država izvoznica mora predati letno potrdilo sekretariatu v šestdesetih dneh od prejema.

(c)	da se kemikalija, uvrščena v Prilogo A, za katero posebne izjeme v zvezi s proizvodnjo in uporabo ne veljajo več za nobeno pogodbenico, ne izvaža iz pogodbenice, razen za namene okolju primernega odstranjevanja oziroma uničenja, kot je določeno v pododstavku (d) prvega odstavka 6. člena;

(d)	po tem odstavku izraz „država, ki ni pogodbenica te konvencije“ v zvezi z določeno kemikalijo zajema državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki ni privolila, da jo ta konvencija zavezuje v zvezi s tako kemikalijo.

3.   Vsaka pogodbenica, ki ima enega ali več ureditvenih in ocenjevalnih programov za nove pesticide ali nove industrijske kemikalije, sprejme ukrepe za urejanje, katerih cilj je preprečevanje proizvodnje in uporabe novih pesticidov ali novih industrijskih kemikalij, ki imajo po merilih iz prvega odstavka Priloge D značilnosti obstojnih organskih onesnaževal.

4.   Vsaka pogodbenica, ki ima enega ali več ureditvenih in ocenjevalnih programov za pesticide ali industrijske kemikalije, kadar je to ustrezno, v okviru teh programov upošteva merila iz prvega odstavka Priloge D pri ocenjevanju pesticidov in industrijskih kemikalij, ki se uporabljajo.

5.   Če ni v tej konvenciji drugače določeno, se prvi in drugi odstavek ne uporabljata za tako količino kemikalije, kot se uporabi za laboratorijske raziskave ali kot referenčni standard.

6.   Vsaka pogodbenica, za katero velja posebna izjema v skladu s Prilogo A ali posebna izjema ali sprejemljiv namen v skladu s Prilogo B, sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da vsaka proizvodnja ali uporaba v skladu s tako izjemo ali namenom poteka tako, da se preprečita ali čim bolj zmanjšata izpostavljenost ljudi in izpust v okolje. Pri dovoljeni izjemni uporabi kemikalije ali sprejemljivem namenu, pri katerem pride do namernega izpusta v okolje pri normalnih pogojih uporabe, je izpust dovoljen le do najmanjše potrebne mere, in to ob upoštevanju vseh ustreznih standardov in smernic.

4. člen

Register posebnih izjem

1.   Uvede se register, v katerem se navedejo pogodbenice, za katere veljajo posebne izjeme, navedene v Prilogi A ali Prilogi B. V registru se ne navedejo pogodbenice, ki uporabljajo določbe Priloge A ali Priloge B, ki jih smejo uporabljati vse pogodbenice. Register, ki ga vodi Sekretariat, je na voljo javnosti.

2.   V register so vključeni:

(a)	seznam izjemnih uporab in namenov obstojnih organskih onesnaževal iz Priloge A in Priloge B;

(b)	seznam pogodbenic, za katere velja posebna izjema po Prilogi A ali Prilogi B, in

(c)	seznam z datumi prenehanja veljavnosti za vsako registrirano posebno izjemo.

3.   Vsaka država, ki postane pogodbenica, lahko s pisnim uradnim obvestilom Sekretariatu zaprosi za registracijo ene ali več vrst posebnih izjem, ki so navedene v Prilogi A ali Prilogi B.

4.   Če pogodbenica v registru ni navedla zgodnejšega datuma ali če ni odobreno podaljšanje veljavnosti posebne izjeme v skladu s sedmim odstavkom, veljavnost vseh registriranih posebnih izjem preneha pet let po začetku veljavnosti te konvencije za določeno kemikalijo.

5.   Na svojem prvem zasedanju Konferenca pogodbenic določi, kakšen bo postopek za pregled vpisov v register.

6.   Pred pregledom vpisov v register pogodbenica predloži poročilo Sekretariatu, v katerem upraviči potrebo po tem, da izjema še naprej ostane registrirana. Sekretariat pošlje tako poročilo vsem pogodbenicam. Pregled vpisa se opravi na podlagi vseh razpoložljivih podatkov. Potem lahko Konferenca pogodbenic omenjeni pogodbenici da taka priporočila, kot se ji zdijo ustrezna.

7.   Konferenca pogodbenic lahko na zahtevo prizadete pogodbenice odloči, da bo podaljšala rok veljavnosti posebne izjeme za dobo do pet let. Pri odločanju Konferenca pogodbenic upošteva posebne okoliščine držav pogodbenic v razvoju in držav pogodbenic z gospodarstvi v prehodu.

8.   Pogodbenica lahko kadar koli prekliče vpis posebne izjeme v registru, če o tem pisno obvesti Sekretariat. Preklic začne veljati na dan, določen v uradnem obvestilu.

9.   Ko za določeno vrsto posebne izjeme ni registrirana nobena država več, ni mogoče zahtevati novih registracij za to izjemo.

5. člen

Ukrepi za zmanjšanje ali odpravo izpustov iz nenamerne proizvodnje

Vsaka pogodbenica mora sprejeti vsaj naslednje ukrepe za zmanjšanje celotnih izpustov iz antropogenih virov za vsako od kemikalij, uvrščeno v Prilogo C, da bi se čim bolj zmanjšali celotni izpusti in se, kadar je to mogoče, dokončno odpravili:

(a)

v dveh letih od začetka veljavnosti te konvencije za to pogodbenico oblikovati akcijski načrt, ali če je to ustrezno, regionalni ali podregionalni akcijski načrt in ga pozneje izvajati kot del svojega načrta za izvajanje, opisanega v 7. členu, oblikovanega za ugotovitev, označitev in obravnavo izpusta kemikalij, uvrščenih v Prilogo C, ter za lažje izvajanje pododstavkov (b) do (e). Akcijski načrt mora vsebovati vsaj naslednje ukrepe: (i) oceno sedanjih in načrtovanih izpustov, vključno z uvedbo in vodenjem popisov virov onesnaževalcev in ocen velikosti izpustov, ob upoštevanju kategorij virov, določenih v Prilogi C; (ii) oceno učinkovitosti zakonov in politik pogodbenice, ki obravnavajo upravljanje izpustov; (iii) strategije za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka ob upoštevanju ocen iz točk (i) in (ii); (iv) ukrepe za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja v zvezi s takimi strategijami ter ukrepe za ozaveščanje o strategijah; (v) vsakih pet let revizijo strategij in njihove uspešnosti pri izpolnjevanju obveznosti iz tega odstavka; te revizije se vključijo v poročila, ki se predložijo v skladu s 15. členom; (vi) časovni razpored izvajanja akcijskega načrta, vključno s strategijami in ukrepi, določenimi v akcijskem načrtu;

(b)	spodbujati uporabo razpoložljivih, izvedljivih in praktičnih ukrepov, s katerimi se lahko hitro doseže realna in velika stopnja zmanjšanja izpustov ali odprava virov onesnaževalcev;

(c)

spodbujati razvoj, in če pogodbenica meni, da je to ustrezno, zahtevati uporabo nadomestnih ali spremenjenih materialov, proizvodov in procesov, s katerimi se preprečujeta nastajanje in izpust kemikalij, uvrščenih v Prilogo C, ob upoštevanju splošnih navodil o ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje izpustov iz Priloge C ter smernic, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic;

(d)

spodbujati in v skladu s časovnim razporedom izvajanja akcijskega načrta zahtevati uporabo najboljših razpoložljivih tehnik v zvezi z novimi viri znotraj kategorij virov, za katere se po akcijskem načrtu zahtevajo taki ukrepi, ter s posebnim začetnim poudarkom na kategorijah virov, ki jih je pogodbenica označila v II. delu Priloge C. V vsakem primeru se začne takoj, ko je to izvedljivo, postopno zahtevati uporaba najboljših razpoložljivih tehnik v zvezi z novimi viri v kategorijah s seznama v II. delu Priloge C, vendar najpozneje v štirih letih po začetku veljavnosti konvencije za pogodbenico. Pogodbenice za kategorije, ki so jih označile, spodbujajo uporabo najboljših okoljskih praks. Pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks morajo pogodbenice upoštevati splošna navodila iz Priloge C o ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje izpustov ter smernice o najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic;

(e)

v skladu s svojim akcijskim načrtom spodbujati uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks: (i) pri obstoječih virih: v okviru kategorij virov, navedenih v II. delu Priloge C, in v okviru kategorij virov, kot so tiste iz III. dela te priloge; ter (ii) pri novih virih: v okviru kategorij, kot so tiste iz III. dela Priloge C, ki jih pogodbenica ni navedla v pododstavku (d). Pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks morajo pogodbenice upoštevati splošna navodila iz Priloge C o ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje izpustov ter smernice o najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic;

(f)

v tem odstavku in v Prilogi C: (i) „najboljše razpoložljive tehnike“ pomenijo najučinkovitejšo in najnaprednejšo stopnjo v razvoju dejavnosti in njihovih metod delovanja, kar označuje praktično primernost določenih tehnik, da v načelu zagotavljajo podlago za omejitve izpustov, namenjene preprečevanju, in če to ni izvedljivo, splošnemu zmanjšanju izpustov kemikalij iz I. dela Priloge C in njihovega vpliva na okolje kot celoto. V zvezi s tem: (ii) „tehnike“ zajemajo uporabljeno tehnologijo in način projektiranja, gradnje, vzdrževanja, delovanja in razgradnje objekta; (iii) „razpoložljive“ tehnike pomenijo take tehnike, ki so na voljo operaterju in razvite v obsegu, ki dovoljuje uporabo v ustreznem industrijskem sektorju pod ekonomsko in tehnično sprejemljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti; ter (iv) „najboljše“ pomeni najučinkovitejše pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote; (v) „najboljše okoljske prakse“ pomenijo uporabo najustreznejše kombinacije okoljskih ukrepov in strategij za nadzor; (vi) „nov vir“ pomeni vsak vir, pri katerem se začne gradnja ali pomembnejša sprememba vsaj eno leto po: (a.) začetku veljavnosti te konvencije za pogodbenico; ali (b.) začetku veljavnosti spremembe Priloge C, če za vir obstojnih organskih onesnaževal začnejo veljati določbe te konvencije le na podlagi take spremembe;

(g)	pogodbenica lahko pri izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami po tem odstavku uporabi mejne vrednosti izpustov ali standarde oziroma normative funkcionalnosti.

6. člen

Ukrepi za zmanjšanje ali odpravo izpustov iz zalog in odpadkov

1.   Da bi zagotovili, da se z zalogami, ki jih sestavljajo kemikalije ali ki vsebujejo kemikalije, uvrščene v Prilogo A ali Prilogo B, in z odpadki, vključno s proizvodi in predmeti, ki so tik pred tem, da bodo postali odpadki, in ki jih sestavljajo kemikalije ali ki vsebujejo kemikalije ali ki so onesnaženi s kemikalijami, uvrščenimi v Prilogo A, B ali C, ravna tako, da se zaščiti zdravje ljudi in okolje, mora vsaka pogodbenica:

(a)

razviti ustrezne strategije za ugotavljanje: (i) zalog, ki jih sestavljajo kemikalije ali vsebujejo kemikalije, uvrščene v Prilogo A ali Prilogo B; ter (ii) proizvodov in predmetov, ki se uporabljajo, ter odpadkov, ki jih sestavljajo kemikalije ali vsebujejo kemikalije ali so onesnaženi s kemikalijami, uvrščeni v Prilogo A, B ali C;

(b)	kolikor je to izvedljivo, ugotoviti zaloge, ki jih sestavljajo kemikalije ali vsebujejo kemikalije, uvrščene v Prilogo A ali Prilogo B, na podlagi strategij, omenjenih v pododstavku (a);

(c)

ustrezno ravnati z zalogami na varen, učinkovit in za okolje primeren način. Zaloge kemikalij, uvrščenih v Prilogo A ali Prilogo B, se po tem, ko jih ni več dovoljeno uporabljati v skladu s posebno izjemo, navedeno v Prilogi A, ali v skladu s posebno izjemo ali sprejemljivim namenom, navedenim v Prilogi B, razen zalog, katerih izvoz je dovoljen po drugem odstavku 3. člena, štejejo kot odpadki in se z njimi ravna po določbah pododstavka (d);

(d)

sprejeti ustrezne ukrepe za take odpadke, vključno s proizvodi in predmeti, ki so tik pred tem, da postanejo odpadki: (i) da se z njimi rokuje ter da se zbirajo, prevažajo in skladiščijo na okolju primeren način; (ii) da se odstranijo tako, da se vsebnost obstojnih organskih onesnaževal uniči ali ireverzibilno transformira, tako da ne izražajo lastnosti obstojnih organskih onesnaževal, ali da se odstranijo na kak drug okolju primeren način, če uničenje ali ireverzibilna transformacija ni za okolje najugodnejša možnost odstranitve ali če je vsebnost obstojnih organskih onesnaževal nizka, ob upoštevanju mednarodnih pravil, standardov in smernic, vključno s tistimi, ki se lahko oblikujejo v skladu z drugim odstavkom, ter ustreznih globalnih in regionalnih ureditev, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki; (iii) da ni dovoljeno, da se vključijo v postopke odstranjevanja, pri katerih lahko pride do predelave, recikliranja, obnavljanja, neposredne ponovne uporabe ali alternativnih vrst uporabe obstojnih organskih onesnaževal; in (iv) da se ne prevažajo čez mednarodne meje brez upoštevanja ustreznih mednarodnih pravil, standardov in smernic;

(e)	prizadevati si za oblikovanje ustreznih strategij, s katerimi se ugotovijo lokacije, onesnažene s kemikalijami, uvrščenimi v Prilogo A, B ali C; če se pogodbenica loti izboljševanja stanja lokacije, mora biti to izvedeno na okolju primeren način.

2.   Konferenca pogodbenic mora tesno sodelovati z ustreznimi telesi Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, da :

(a)	določi stopnjo uničenja in ireverzibilne transformacije, ki je potrebna za zagotavljanje, da se lastnosti obstojnih organskih onesnaževal, kot so opredeljene v prvem odstavku Priloge D, ne izrazijo;

(b)	opredeli metode, za katere meni, da spadajo v odstranjevanje na okolju primeren način, omenjen zgoraj; in

(c)	opredeli, kot je to ustrezno, koncentracije kemikalij, uvrščenih v Priloge A, B in C, da se določi v točki (ii) pododstavka (d) prvega odstavka omenjena nizka vsebnost obstojnih organskih onesnaževal.

7. člen

Izvedbeni načrti

1.   Vsaka pogodbenica:

(a)	oblikuje načrt za izpolnjevanje svojih obveznosti po tej konvenciji in si prizadeva za njegovo uresničevanje;

(b)	predloži svoj izvedbeni načrt za izvajanje Konferenci pogodbenic v dveh letih od datuma začetka veljavnosti konvencije za to pogodbenico; in

(c)	kot je to ustrezno, pregleduje in posodablja svoj izvedbeni načrt za izvajanje v rednih časovnih presledkih in tako, kot je to opredeljeno v sklepu Konference pogodbenic.

2.   Pogodbenice, kadar je to ustrezno, sodelujejo neposredno ali v globalnih, regionalnih in podregionalnih organizacijah ter se posvetujejo z interesnimi skupinami, vključno z ženskimi skupinami in skupinami, ki se ukvarjajo z zdravjem otrok, da se olajšajo in omogočijo oblikovanje, izvajanje in posodabljanje izvedbenih načrtov.

3.   Pogodbenice si morajo prizadevati za uporabo in po potrebi za opredelitev načinov, s katerimi bi se državni izvedbeni načrti v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali vključili v njihove strategije trajnostnega razvoja, če je to ustrezno.

8. člen

Uvrstitev kemikalij v Priloge A, B in C

1.   Pogodbenica da predlog Sekretariatu za uvrstitev kemikalije v Prilogo A, B in/ali C. Predlog vsebuje informacije, opredeljene v Prilogi D. Pri oblikovanju predloga lahko pogodbenici pomagajo druge pogodbenice ali Sekretariat.

2.   Sekretariat preveri, ali predlog vsebuje informacije, opredeljene v Prilogi D. Če Sekretariat odloči, da predlog vsebuje take informacije, ga preda Odboru za pregled obstojnih organskih onesnaževal.

3.   Odbor prouči predlog ter prilagodljivo in pregledno uporabi v Prilogi D opisana merila za pregled kemikalij, ob tem pa celovito in uravnoteženo upošteva vse predložene informacije.

4.   Če odbor odloči:

(a)	da je zadoščeno merilom za pregled kemikalij, potem prek Sekretariata pošlje predlog in oceno odbora vsem pogodbenicam in opazovalkam ter jih povabi, naj predložijo informacije, opredeljene v Prilogi E; ali

(b)	da merilom za pregled kemikalij ni zadoščeno, potem prek Sekretariata pošlje predlog in oceno odbora vsem pogodbenicam in opazovalkam, predlog pa zavrne.

5.   Vsaka pogodbenica lahko odboru ponovno da predlog, ki ga je odbor zavrnil v skladu s četrtim odstavkom. V ponovnem predlogu lahko pogodbenica razloži svojo zaskrbljenost in razloge, zaradi katerih prosi za ponovno obravnavo pred odborom. Če po tem postopku odbor ponovno zavrne predlog, se lahko pogodbenica pritoži zoper odločitev odbora, o zadevi pa na svojem naslednjem zasedanju odloča Konferenca pogodbenic. Konferenca pogodbenic lahko na podlagi meril za pregled kemikalij iz Priloge D in ob upoštevanju ocene odbora ter na podlagi vseh dodatnih informacij, ki jih predloži pogodbenica ali katera od opazovalk, odloči, da gre predlog v nadaljnjo obravnavo.

6.   Če je odbor odločil, da je zadoščeno merilom za pregled kemikalije, ali če je Konferenca pogodbenic odločila, da gre predlog v nadaljnjo obravnavo, odbor še naprej proučuje predlog ob upoštevanju vseh pomembnih dodatnih informacij in pripravi osnutek za opis tveganja v skladu s Prilogo E. Odbor prek Sekretariata pošlje osnutek vsem pogodbenicam in opazovalkam, zbere strokovne pripombe omenjenih in ob upoštevanju teh pripomb dopolni opis tveganja.

7.   Če odbor na podlagi opisa tveganja, sestavljenega v skladu s Prilogo E, odloči:

(a)

da je verjetno, da kemikalija zaradi svojega prenosa v okolju na velike razdalje tako škodi zdravju ljudi in/ali okolju, da je potrebno globalno delovanje, gre predlog v nadaljnjo obravnavo. Tudi če niso na voljo popolnoma gotove znanstvene ugotovitve, to ne more ustaviti predloga. Odbor prek Sekretariata zaprosi pogodbenice in opazovalke za informacije o vidikih, opredeljenih v Prilogi F. Odbor nato pripravi oceno obvladovanja tveganj, ki vključuje ukrepe za nadzor nad kemikalijo v skladu s to prilogo; ali

(b)	da se predlog zavrne, prek Sekretariata pošlje opis tveganja vsem pogodbenicam in opazovalkam ter zavrne predlog.

8.   Za vsak predlog, zavrnjen po pododstavku (b) sedmega odstavka, lahko pogodbenica zahteva, naj Konferenca pogodbenic prouči možnost, da zahteva, naj odbor od pogodbenice predlagateljice in od drugih pogodbenic zbere dodatne informacije v obdobju, ki ni daljše od enega leta. Po tem obdobju in na podlagi prejetih informacij odbor ponovno prouči predlog v skladu s šestim odstavkom in s prednostjo, ki jo določi Konferenca pogodbenic. Če odbor po tem postopku ponovno zavrne predlog, se lahko pogodbenica pritoži zoper odločitev odbora, zadevo pa obravnava Konferenca pogodbenic na svojem naslednjem zasedanju. Konferenca pogodbenic lahko na podlagi opisa tveganja, pripravljenega v skladu s Prilogo E, in ob upoštevanju ocene odbora ter vseh dodatnih informacij pogodbenic ali opazovalk odloči, da gre predlog v nadaljnjo obravnavo. Če Konferenca pogodbenic odloči, da gre predlog v nadaljnjo obravnavo, odbor pripravi oceno obvladovanja tveganj.

9.   Odbor na podlagi opisa tveganja, omenjenega v šestem odstavku, in na podlagi ocene obvladovanja tveganj pododstavka (a) sedmega odstavka ali osmega odstavka priporoči, ali naj Konferenca pogodbenic obravnava kemikalijo zaradi uvrstitve v Priloge A, B in/ali C. Konferenca pogodbenic ob ustreznem upoštevanju priporočil odbora skupaj z upoštevanjem negotovosti v znanosti odloči, upoštevajoč pri tem previdnostno načelo, ali se kemikalija uvrsti v Priloge A, B in/ali C in ali se opredelijo ukrepi za nadzor nad to kemikalijo.

9. člen

Izmenjava informacij

1.   Vsaka pogodbenica omogoča ali prevzame izmenjavo informacij, ki se nanašajo na:

(a)	zmanjšanje ali odpravo proizvodnje, uporabo in izpust obstojnih organskih onesnaževal; ter

(b)	alternative obstojnim organskim onesnaževalom, vključno z informacijami o njihovi tveganosti ter gospodarskih in socialnih stroških.

2.   Pogodbenice izmenjavajo informacije, omenjene v prvem odstavku, neposredno ali prek Sekretariata.

3.   Vsaka pogodbenica imenuje nacionalno točko za stike, kjer poteka izmenjava informacij.

4.   Sekretariat deluje kot mehanizem za posredovanje informacij o obstojnih organskih onesnaževalih, vključno z informacijami, ki jih pošljejo pogodbenice, medvladne organizacije in nevladne organizacije.

5.   Za to konvencijo se informacije o zdravju in varnosti ljudi ter okolja ne štejejo za zaupne. Pogodbenice, ki si izmenjavajo informacije na podlagi te konvencije, varujejo vsako zaupno informacijo skladno z medsebojnim dogovorom.

10. člen

Obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti

1.   Pogodbenica po svojih zmožnostih spodbuja in omogoča:

(a)	ozaveščanje tistih, ki sprejemajo politiko in odločitve v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali;

(b)	zagotavljanje vseh razpoložljivih informacij o obstojnih organskih onesnaževalih javnosti ob upoštevanju petega odstavka 9. člena;

(c)	razvoj in izvajanje programov izobraževanja in ozaveščanja javnosti, zlasti žensk, otrok in najmanj izobraženih, o obstojnih organskih onesnaževalih ter o zdravju ljudi, vplivu na okolje in o alternativah obstojnim organskim onesnaževalom;

(d)	sodelovanje javnosti pri obravnavi obstojnih organskih onesnaževal, učinkov na zdravje ljudi in na okolje ter pri oblikovanju ustreznih odzivov, vključno s priložnostmi za vložke na državni ravni v zvezi z izvajanjem te konvencije;

(e)	usposabljanje zaposlenih, znanstvenikov, izobraževalnega ter strokovno-tehničnega in upravnega osebja;

(f)	oblikovanje in izmenjavo gradiva za izobraževanje in ozaveščanje javnosti na državni in mednarodni ravni ter

(g)	oblikovanje in izvajanje programov izobraževanja in usposabljanja na državni in mednarodni ravni.

2.   Pogodbenica po svojih zmožnostih zagotavlja, da ima javnost dostop do javnih informacij, omenjenih v prvem odstavku, in da so informacije vedno posodobljene in dopolnjene.

3.   Pogodbenica po svojih zmožnostih spodbuja uporabnike v industriji in poklicne uporabnike, naj spodbujajo in omogočajo zagotavljanje informacij iz prvega odstavka na državni ravni, ter kot je to ustrezno, na podregionalni, regionalni in globalni ravni.

4.   Pri zagotavljanju informacij o obstojnih organskih onesnaževalih in alternativah zanje lahko pogodbenice uporabijo varnostne liste, poročila, množična občila in druga komunikacijska sredstva ter lahko ustanavljajo informacijske centre na državni in regionalni ravni.

5.   Pogodbenica z naklonjenostjo prouči nastajajoče in razvijajoče se mehanizme, na primer registre izpustov in prenosov onesnaževal, namenjene zbiranju in razširjanju informacij o ocenjenih letnih količinah izpuščenih ali odstranjenih kemikalij, uvrščenih v Prilogo A, B ali C.

11. člen

Raziskave, razvoj in spremljanje stanja

1.   Pogodbenice po svojih zmožnostih na državni in mednarodni ravni spodbujajo in/ali izvajajo ustrezne raziskave, razvoj, monitoring in sodelovanje v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali, in kadar je to ustrezno, v zvezi z alternativami zanje ter snovmi, ki so možna obstojna organska onesnaževala, vključno:

(a)	z viri in izpusti v okolje;

(b)	s prisotnostjo, vrednostmi, trendi teh snovi v človeškem organizmu in v okolju;

(c)	s prenosom v okolju, usodo v okolju in transformacijami;

(d)	z učinki na zdravje ljudi in na okolje;

(e)	s socialno-ekonomskimi in kulturnimi vplivi;

(f)	z zmanjšanjem in/ali odpravo izpustov; ter

(g)	z usklajenimi metodologijami za sestavo popisov virov teh snovi in analitskih metod za merjenje izpustov.

2.   Pri opravljanju dejavnosti iz prvega odstavka pogodbenice po svojih zmožnostih:

(a)	podpirajo in nadalje razvijajo, kot je to ustrezno, mednarodne programe, omrežja in organizacije, usmerjene v opredelitev, izvajanje, ocenjevanje in financiranje raziskav, zbiranje podatkov in monitoring, ob upoštevanju potrebe po zmanjšanju podvajanja dela;

(b)	podpirajo državna in mednarodna prizadevanja za krepitev zmogljivosti za znanstveno in tehnično raziskovanje posameznih držav, zlasti držav v razvoju in držav z gospodarstvi v prehodu, ter spodbujajo dostop do podatkov in analiz ter njihovo izmenjavo;

(c)	zlasti na področju finančnih in strokovnih virov upoštevajo zaskrbljenost in potrebe držav v razvoju in držav z gospodarstvi v prehodu ter sodelujejo pri izboljšanju zmožnosti teh držav za sodelovanje pri prizadevanjih iz pododstavkov (a) in (b);

(d)	izvajajo raziskave, usmerjene k zmanjšanju učinkov obstojnih organskih onesnaževal na reproduktivno zdravje in sposobnost;

(e)	javno, pravočasno in redno objavljajo izsledke raziskav, razvoja in monitoringa, omenjenih v tem odstavku; ter

(f)	spodbujajo sodelovanje in/ali sodelujejo pri shranjevanju in vzdrževanju informacij, ki se zbirajo pri raziskavah, razvoju in monitoringu.

12. člen

Strokovna pomoč

1.   Pogodbenice priznavajo, da je pravočasna in ustrezna strokovna pomoč kot odziv na prošnje držav pogodbenic v razvoju in držav pogodbenic z gospodarstvi v prehodu bistvena in nujna za uspešno izvajanje te konvencije.

2.   Pogodbenice sodelujejo pri zagotavljanju pravočasne in ustrezne strokovne pomoči državam pogodbenicam v razvoju in državam pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu, da bi jim ob upoštevanju posebnih potreb pomagale razviti in okrepiti sposobnost za izvajanje njihovih obveznosti po tej konvenciji.

3.   V zvezi s tem strokovna pomoč razvitih držav pogodbenic in drugih pogodbenic v skladu z njihovimi zmožnostmi zajema, kot je to ustrezno in medsebojno dogovorjeno, strokovno pomoč pri povečanju zmogljivosti za izvajanje obveznosti po tej konvenciji. Nadaljnja navodila v zvezi s tem določi Konferenca pogodbenic.

4.   Pogodbenice oblikujejo, kot je to primerno, postopke za zagotavljanje strokovne pomoči in za spodbujanje prenosa tehnologij državam pogodbenicam v razvoju in državam pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu v zvezi z izvajanjem te konvencije. Ukrepi zajemajo tudi regionalne in podregionalne centre za povečevanje zmogljivosti in prenos tehnologije, s čimer bi državam pogodbenicam v razvoju in državam pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu pomagali pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v zvezi z izvajanjem te konvencije. Nadaljnja navodila v zvezi s tem določi Konferenca pogodbenic.

5.   Pogodbenice v smislu tega člena pri zagotavljanju strokovne pomoči popolnoma upoštevajo posebne potrebe in poseben položaj najmanj razvitih držav in malih otoških držav v razvoju.

13. člen

Finančna sredstva in mehanizmi

1.   Pogodbenica se obveže, da po svojih zmožnostih zagotavlja finančno podporo in daje v skladu s svojimi nacionalnimi načrti, prednostnimi nalogami in programi pobude v zvezi s tistimi nacionalnimi dejavnostmi, ki so namenjene izpolnjevanju ciljev te konvencije.

2.   Razvite države pogodbenice zagotavljajo nova in dodatna finančna sredstva, s katerimi omogočajo državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu, da krijejo dogovorjene naraščajoče stroške izvajanja ukrepov, s katerimi izpolnijo svoje obveznosti iz te konvencije, kot je dogovorjeno med pogodbenico prejemnico in subjektom, ki sodeluje v mehanizmu, opisanem v šestem odstavku. Druge pogodbenice lahko taka finančna sredstva zagotavljajo prostovoljno in po svojih zmožnostih. Spodbuja se tudi pridobivanje prispevkov iz drugih virov. Pri izpolnjevanju teh obveznosti je treba upoštevati primernost, napovedljivost in pravočasen pretok sredstev ter pomen porazdelitve bremena med pogodbenice, ki prispevajo sredstva.

3.   Razvite države pogodbenice in druge pogodbenice lahko po svojih zmožnostih in v skladu s svojimi nacionalnimi načrti, prednostnimi nalogami in programi zagotavljajo finančna sredstva kot pomoč pri izvajanju te konvencije tudi iz drugih dvostranskih, regionalnih ali večstranskih virov ali kanalov; taka sredstva lahko izkoristijo države pogodbenice v razvoju in države pogodbenice z gospodarstvi v prehodu.

4.   Kako učinkovito bodo države pogodbenice v razvoju izpolnjevale svoje obveznosti po tej konvenciji, je odvisno od tega, kako učinkovito razvite države pogodbenice izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi s finančnimi sredstvi, strokovno pomočjo in prenosom tehnologije po tej konvenciji. Treba je v celoti upoštevati dejstvo, da sta glavni in prevladujoči nalogi držav pogodbenic v razvoju trajnostni gospodarski in socialni razvoj ter izkoreninjenje revščine, ob tem pa je treba ustrezno upoštevati potrebo po varovanju zdravja ljudi in okolja.

5.   Pogodbenice morajo pri financiranju v celoti upoštevati posebne potrebe in položaj najmanj razvitih držav in malih otoških držav v razvoju.

6.   Določi se mehanizem za zagotavljanje ustreznih in uravnoteženih finančnih sredstev za države pogodbenice v razvoju in za pogodbenice z gospodarstvi v prehodu na podlagi subvencij ali koncesij, s čimer se tem državam pomaga pri izvajanju konvencije. Mehanizem deluje pod pristojnostjo, in kot je to ustrezno, pod vodstvom Konference pogodbenic in ji je odgovoren. Za njegovo upravljanje je pooblaščen en ali več subjektov, vključno z mednarodnimi subjekti, kot lahko določi Konferenca pogodbenic. V mehanizem so lahko vključeni tudi drugi subjekti, ki zagotavljajo večstransko, regionalno in dvostransko finančno in strokovno pomoč. Prispevki za mehanizem pomenijo dodatne prispevke drugim finančnim prenosom državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu, kot je to opisano v drugem odstavku in v skladu z njim.

7.   V skladu s cilji te konvencije in šestim odstavkom Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju sprejme ustrezna navodila, potrebna za mehanizem, in se dogovori s subjektom ali subjekti, ki sodelujejo v finančnem mehanizmu, o ureditvah in ukrepih za njegovo izvajanje. Navodila se med drugim nanašajo na:

(a)	določitev prednostnih nalog v zvezi s politiko, strategijo in programi ter jasnih in podrobnih meril in smernic v zvezi z upravičenostjo do finančnih sredstev in njihove uporabe, vključno z monitoringom in rednim ocenjevanjem uporabe sredstev;

(b)	zagotavljanje rednih poročil subjekta ali subjektov Konferenci pogodbenic o primernosti in uravnoteženosti financiranja dejavnosti, pomembnih za izvajanje te konvencije;

(c)	zavzemanje za pristope, mehanizme in ukrepe financiranja iz več virov;

(d)

načine za določanje višine potrebnih in razpoložljivih sredstev za izvajanje te konvencije na način, ki ga je mogoče jasno napovedati in opredeliti, ob upoštevanju, da lahko postopno odpravljanje obstojnih organskih onesnaževal zahteva trajno financiranje, ter pogoje, pod katerimi se omenjena višina sredstev periodično prouči; ter

(e)	načine za zagotavljanje pomoči zainteresiranim pogodbenicam z oceno potreb, informacijami o razpoložljivih virih financiranja in vzorcih financiranja, s čimer se omogoči usklajevanje med njimi.

8.   Konferenca pogodbenic prouči najpozneje na svojem drugem zasedanju, pozneje pa redno, učinkovitost mehanizma, oblikovanega po določbah tega člena, sposobnost mehanizma za obravnavo spreminjajočih se potreb držav pogodbenic v razvoju in pogodbenic z gospodarstvi v prehodu, za obravnavo meril in navodil iz sedmega odstavka, raven financiranja ter učinkovitost delovne uspešnosti institucionalnih subjektov, ki so pooblaščeni za upravljanje finančnega mehanizma. Na podlagi take revizije, in če je to potrebno, sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti mehanizma, med drugim priporočila in navodila o ukrepih za zagotavljanje ustreznega in uravnoteženega financiranja, s katerim se zadovoljijo potrebe pogodbenic.

14. člen

Začasne finančne ureditve

Institucionalna struktura Sklada za svetovno okolje, ki se upravlja v skladu z Listino o oblikovanju prestrukturiranega Sklada za svetovno okolje, je začasno glavni subjekt, pooblaščen za delovanje finančnega mehanizma, omenjenega v 13. členu, za obdobje od začetka veljavnosti te konvencije do prvega zasedanja Konference pogodbenic ali do takrat, ko Konferenca pogodbenic odloči, katero institucionalno strukturo bo določila v skladu s 13. členom. Institucionalna struktura Sklada za svetovno okolje izpolnjuje svojo nalogo z operativnimi ukrepi, ki se posebej nanašajo na obstojna organska onesnaževala, ob upoštevanju, da bodo na tem področju morda potrebni novi ukrepi.

15. člen

Poročanje

1.   Pogodbenica poroča Konferenci pogodbenic o ukrepih, ki jih je sprejela za izvajanje določb te konvencije, in o učinkovitosti teh ukrepov pri izpolnjevanju ciljev konvencije.

2.   Vsaka pogodbenica sporoči Sekretariatu:

(a)	statistične podatke o skupni količini proizvodnje, uvozu in izvozu vsake od kemikalij, uvrščenih v Prilogo A in Prilogo B, ali utemeljeno ocenjeno vrednost za te podatke; ter

(b)	če je to izvedljivo, seznam držav, iz katerih je uvozila vsako tako snov, in držav, v katere je izvozila vsako tako snov.

3.   Pogodbenica poroča v rednih časovnih presledkih in na obrazcu, ki jih določi Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju.

16. člen

Ocenjevanje učinkovitosti

1.   Konferenca pogodbenic prvič oceni učinkovitost te konvencije štiri leta po začetku veljavnosti konvencije, nato pa v časovnih presledkih, ki jih določi Konferenca pogodbenic.

2.   Da bi se omogočilo tako ocenjevanje, Konferenca pogodbenic na prvem zasedanju da pobudo za oblikovanje ureditev in ukrepov, s katerimi si priskrbi primerljive podatke monitoringa o prisotnosti kemikalij, uvrščenih v Priloge A, B in C, ter o njihovem prenosu v regionalnem in globalnem okolju. Za te ureditve in ukrepe velja:

(a)	da jih izvajajo pogodbenice na regionalni podlagi, če je to ustrezno, v skladu s svojimi strokovnimi in finančnimi zmožnostmi in pri tem, kolikor je mogoče, uporabljajo obstoječe programe in mehanizme monitoringa ter spodbujajo usklajevanje pristopov;

(b)	da se lahko po potrebi zamenjajo ob upoštevanju razlik med regijami in njihovih zmožnosti za izvajanje monitoringa; ter

(c)	da vsebujejo poročila Konferenci pogodbenic o rezultatih monitoringa na regionalni in globalni ravni v časovnih presledkih, ki jih določi Konferenca pogodbenic.

3.   Ocenjevanje, opisano v prvem odstavku, se opravi na podlagi razpoložljivih znanstvenih, okoljskih, strokovnih in gospodarskih informacij, med katere spadajo tudi:

(a)	poročila in druge informacije, pridobljene z monitoringom, ki se zberejo v skladu z drugim odstavkom;

(b)	poročila držav, ki se predložijo v skladu s 15. členom, ter

(c)	informacije o neskladnosti, ki se predložijo po postopkih, predvidenih v 17. členu.

17. člen

Neskladnost

Konferenca pogodbenic takoj, ko je to mogoče, oblikuje in odobri postopke in institucionalne mehanizme za ugotavljanje neskladnosti z določbami te konvencije in za obravnavo pogodbenic, za katere se ugotovi, da ne ravnajo skladno s konvencijo.

18. člen

Reševanje sporov

1.   Pogodbenice rešujejo vse medsebojne spore v zvezi z razlago ali uporabo konvencije s pogajanji ali na kak drug miren način, ki ga same izberejo.

2.   Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi konvencije ali pristopu k njej ali kadar koli pozneje lahko pogodbenica, ki ni organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, pisno izjavi v listini, ki jo predloži depozitarju, da za vsak spor v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije priznava kot obveznega enega ali oba načina reševanja spora v odnosu do katere koli pogodbenice, ki sprejema enako obveznost:

(a)	arbitražo v skladu s postopki, ki jih mora, takoj ko je to izvedljivo, sprejeti Konferenca pogodbenic v prilogi;

(b)	predložitev spora Meddržavnemu sodišču.

3.   Pogodbenica, ki je organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, lahko da izjavo z enakim učinkom glede arbitraže v skladu s postopkom iz pododstavka (a) drugega odstavka.

4.   Izjava, dana v skladu z drugim ali tretjim odstavkom, velja, dokler ne preneha veljati v skladu s svojimi določili, ali do izteka treh mesecev po tem, ko je pogodbenica pri depozitarju deponirala pisno obvestilo o preklicu izjave.

5.   Iztek veljavnosti izjave, obvestilo o preklicu ali nova izjava nikakor ne vplivajo na postopke, ki potekajo pred arbitražnim sodiščem ali Meddržavnim sodiščem, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače.

6.   Če stranke v sporu niso sprejele enakega postopka ali katerega od postopkov po drugem odstavku in če niso mogle rešiti spora v dvanajstih mesecih od uradnega obvestila ene stranke drugi, da med njima obstaja spor, se spor na zahtevo katere koli stranke v sporu predloži spravni komisiji. Spravna komisija pripravi poročilo s priporočili. Dodatni postopki, ki se nanašajo na spravno komisijo, se vključijo v prilogo, ki jo sprejme Konferenca pogodbenic najpozneje na svojem drugem zasedanju.

19. člen

Konferenca pogodbenic

1.   Ustanovi se Konferenca pogodbenic.

2.   Prvo zasedanje Konference pogodbenic skliče izvršilni direktor Programa Združenih narodov za okolje najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Nato bodo redna zasedanja Konference pogodbenic v rednih presledkih, ki jih določi konferenca.

3.   Izredna zasedanja Konference pogodbenic so takrat, kadar Konferenca meni, da je to potrebno, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice pod pogojem, da jo podpira najmanj tretjina pogodbenic.

4.   Konferenca pogodbenic se na svojem prvem zasedanju s soglasjem dogovori in sprejme poslovnik in finančna pravila zase in za vse pomožne organe ter finančne določbe za delovanje Sekretariata.

5.   Konferenca pogodbenic stalno pregleduje in ocenjuje izvajanje konvencije. Opravlja naloge, ki so ji določene s to konvencijo, in v ta namen:

(a)	poleg organa, zahtevanega v šestem odstavku, ustanovi take pomožne organe, kot so po njenem mnenju potrebni za izvajanje konvencije;

(b)	sodeluje, kadar je to primerno, s pristojnimi mednarodnimi organizacijami ter z medvladnimi organi in nevladnimi organizacijami; in

(c)	redno pregleduje vse informacije, ki jih predložijo pogodbenice v skladu s 15. členom, vključno s proučitvijo učinkovitosti točke (iii) pododstavka (b) drugega odstavka 3. člena;

(d)	obravnava in izvede kakršen koli dodaten ukrep, ki bi bil morda potreben za doseganje ciljev konvencije.

6.   Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju ustanovi pomožni organ, imenovan Odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal, in to za opravljanje nalog, ki jih temu odboru nalaga konvencija. V ta namen:

(a)	Konferenca pogodbenic imenuje člane Odbora za pregled obstojnih organskih onesnaževal. Odbor sestavljajo strokovnjaki za oceno kemikalij ali za ravnanje s kemikalijami, ki jih imenujejo vlade pogodbenic. Člani odbora so imenovani na podlagi pravične zemljepisne porazdelitve;

(b)	Konferenca pogodbenic določi naloge in pooblastila, organiziranost in delovanje odbora; ter

(c)	odbor si po najboljših močeh prizadeva sprejeti svoja priporočila s soglasjem. Če so bila izčrpana vsa prizadevanja za soglasje in soglasja ni bilo mogoče doseči, se taka priporočila v skrajnem primeru sprejemajo z dvotretjinsko večino glasov članov, ki so prisotni in glasujejo.

7.   Konferenca pogodbenic na svojem tretjem zasedanju presodi, ali je še potreben postopek iz pododstavka (b) drugega odstavka 3. člena, in prouči njegovo učinkovitost.

8.   Združeni narodi, njihove specializirane agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo kakor tudi vsaka druga država nepogodbenica te konvencije so na zasedanjih konference lahko zastopani kot opazovalci. Kateri koli državni ali mednarodni, vladni ali nevladni organ ali agencija, ki se strokovno ukvarja z zadevami, ki jih ureja ta konvencija, in obvesti Sekretariat o svoji želji, da je zastopana na zasedanju Konference pogodbenic kot opazovalec, se zasedanja lahko udeleži, če temu ne nasprotuje najmanj ena tretjina na zasedanju prisotnih pogodbenic. Za udeležbo in sodelovanje opazovalcev velja poslovnik, ki ga sprejme Konferenca pogodbenic.

20. člen

Sekretariat

1.   Ustanovi se Sekretariat.

2.   Naloge Sekretariata so:

(a)	da pripravlja zasedanja Konference pogodbenic in njenih pomožnih organov in da zanje opravlja potrebne storitve;

(b)	da olajša pomoč pri izvajanju te konvencije pogodbenicam, ki to zahtevajo, zlasti pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvi v prehodu;

(c)	da zagotavlja potrebno usklajevanje s sekretariati drugih pomembnih mednarodnih organov;

(d)	da v rednih časovnih presledkih pripravlja in daje pogodbenicam poročila na podlagi informacij, ki jih prejme v skladu s 15. členom, ter druge razpoložljive informacije;

(e)	da po splošnih usmeritvah Konference pogodbenic sklepa take upravne in pogodbene dogovore, kot utegnejo biti potrebni za uspešno opravljanje njegovih nalog; in

(f)	da opravlja druge naloge Sekretariata, določene v tej konvenciji, in take druge naloge, kot mu jih lahko določi Konferenca pogodbenic.

3.   Naloge Sekretariata za to konvencijo opravlja izvršilni direktor Programa Združenih narodov za okolje, razen če Konferenca pogodbenic ne odloči s tričetrtinsko večino glasov prisotnih pogodbenic, ki so glasovale, da naloge Sekretariata zaupa eni ali več drugim mednarodnim organizacijam.

21. člen

Spremembe konvencije

1.   Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije.

2.   Spremembe konvencije se sprejmejo na zasedanju Konference pogodbenic. Besedilo katere koli predlagane spremembe Sekretariat pošlje pogodbenicam najmanj šest mesecev pred zasedanjem, na katerem naj bi bila sprememba sprejeta. Sekretariat pošlje predlagane spremembe tudi podpisnicam te konvencije in v vednost depozitarju.

3.   Pogodbenice si prizadevajo, da bi se o vsaki predlagani spremembi sporazumele s soglasjem. Če so bila izčrpana vsa prizadevanja za soglasje in dogovor ni bil dosežen, se sprememba v skrajnem primeru sprejme s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo.

4.   Depozitar pošlje spremembo vsem pogodbenicam v ratifikacijo, sprejetje ali odobritev.

5.   O ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe je treba pisno obvestiti depozitarja. Sprememba, ki je bila sprejeta v skladu s tretjim odstavkom, začne veljati za pogodbenice, ki so jo sprejele, devetdeseti dan po dnevu, ko je najmanj tri četrtine pogodbenic deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Pozneje začne sprememba veljati za vsako drugo pogodbenico devetdeseti dan po dnevu, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe.

22. člen

Sprejemanje in spreminjanje prilog

1.   Priloge k tej konvenciji so njen neločljivi sestavni del, in če ni izrecno drugače določeno, pomeni sklicevanje na to konvencijo hkrati tudi sklicevanje na vse njene priloge.

2.   Priloge so omejene na postopkovne, znanstvene, strokovne ali upravne zadeve.

3.   Za predlaganje, sprejemanje in začetek veljavnosti dodatnih prilog h konvenciji se uporablja ta postopek:

(a)	dodatne priloge se predlagajo in sprejmejo skladno s postopkom, ki je določen v prvem, drugem in tretjem odstavku 21. člena;

(b)

pogodbenica, ki ne more sprejeti dodatne priloge, o tem pisno uradno obvesti depozitarja v enem letu po dnevu, ko jo je depozitar seznanil, da je bila sprejeta dodatna priloga. Depozitar nemudoma uradno obvesti vse pogodbenice o takem prejetem uradnem obvestilu. Pogodbenica lahko kadar koli umakne prejšnje uradno obvestilo o nesprejetju dodatne priloge in nato začne za tako pogodbenico priloga veljati po pogojih iz pododstavka (c) ter

(c)	ob izteku enega leta od dneva, ko je depozitar seznanil pogodbenice, da je bila sprejeta dodatna priloga, začne ta dodatna priloga veljati za vse pogodbenice, ki niso predložile uradnega obvestila v skladu z določbami pododstavka (b).

4.   Za predlaganje, sprejemanje in začetek veljavnosti sprememb k Prilogi A, B ali C veljajo enaki postopki kot za predlaganje, sprejemanje in začetek veljavnosti dodatnih prilog k tej konvenciji, razen da sprememba k Prilogi A, B ali C ne začne veljati za pogodbenico, ki je dala izjavo o spremembi k tem prilogam skladno s četrtim odstavkom 25. člena. V takem primeru začne sprememba za tako pogodbenico veljati devetdeseti dan po dnevu, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi spremembe ali pristopu k njej.

5.   Za predlaganje, sprejemanje in začetek veljavnosti sprememb k Prilogi D, E ali F se uporablja ta postopek:

(a)	spremembe se predlagajo v skladu s postopkom iz prvega in drugega odstavka 21. člena;

(b)	pogodbenice sprejmejo odločitev o spremembi k Prilogi D, E ali F s soglasjem; in

(c)	odločitev o spremembi Priloge D, E ali F depozitar takoj sporoči pogodbenicam. Sprememba začne veljati za vse pogodbenice na dan, določen v odločitvi.

6.   Če je dodatna priloga ali sprememba kake priloge povezana s spremembo te konvencije, taka dodatna priloga ali sprememba ne začne veljati, dokler ne začne veljati sprememba konvencije.

23. člen

Pravica do glasovanja

1.   Vsaka pogodbenica konvencije ima en glas, razen kot je določeno v drugem odstavku.

2.   Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje lahko o zadevah, ki so v njeni pristojnosti, uresničuje pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Taka organizacija ne sme uveljavljati svoje pravice do glasovanja, če katera koli od njenih držav članic sama uresničuje svojo pravico do glasovanja, in obratno.

24. člen

Podpis

Ta konvencija je na voljo za podpis vsem državam in organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje v Stockholmu 23. maja 2001 in na sedežu Združenih narodov v New Yorku od 24. maja 2001 do 22. maja 2002.

25. člen

Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop

1.   To konvencijo morajo države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje ratificirati, sprejeti ali odobriti. Za pristop je državam in organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje na voljo od dneva, ko je končano podpisovanje konvencije. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se hranijo pri depozitarju.

2.   Vsako organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki postane pogodbenica te konvencije, ne da bi bila pogodbenica katera koli od njenih držav članic, obvezujejo vse obveznosti iz te konvencije. Kadar je pri takih organizacijah ena ali več njenih držav članic pogodbenica te konvencije, organizacija in njene države članice določijo ustrezno razmejitev odgovornosti za izpolnjevanje obveznosti po tej konvenciji. V teh primerih organizacija in države članice niso upravičene sočasno uresničevati pravic iz te konvencije.

3.   V svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje izjavi, kakšen je obseg njenih pristojnosti glede zadev, ki jih ureja ta konvencija. Vsaka taka organizacija tudi obvesti depozitarja o vsaki pomembni spremembi svoje pristojnosti, depozitar pa o tem obvesti pogodbenice.

4.   V svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica izjavi, da zanjo začne veljati sprememba Priloge A, B ali C šele po tem, ko pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi spremembe ali pristopu k njej.

26. člen

Začetek veljavnosti

1.   Ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po dnevu deponiranja petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2.   Za vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki ratificira, sprejme ali potrdi konvencijo ali k njej pristopi po deponiranju petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne konvencija veljati devetdeseti dan po tem, ko je ta država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

3.   Za namene prvega in drugega odstavka se nobena listina, ki jo je deponirala organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna listina k tistim, ki so jih deponirale države članice take organizacije.

27. člen

Pridržki

K tej konvenciji niso dopustni nobeni pridržki.

28. člen

Odpoved

1.   Pogodbenica lahko to konvencijo odpove kadar koli po treh letih od dneva, ko je ta konvencija za to pogodbenico začela veljati, tako da preda pisno uradno obvestilo depozitarju.

2.   Vsaka taka odpoved začne veljati po izteku enega leta od dneva, ko je depozitar prejel uradno obvestilo o odpovedi, ali pozneje na dan, ki je lahko določen v uradnem obvestilu o odpovedi.

29. člen

Depozitar

Depozitar te konvencije je generalni sekretar Združenih narodov.

30. člen

Verodostojna besedila

Izvirnik te konvencije, katere besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem besedilu so enako verodostojna, je deponiran pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

---

PRILOGA A

ODPRAVA

I. del

Kemikalija	Dejavnost	Posebna izjema
aldrin* CAS št.: 309-00-2	proizvodnja	ne obstaja
	uporaba	lokalni ektoparaziticid insekticid
klordan* CAS št.: 57-74-9	proizvodnja	kot je dovoljeno za pogodbenice, navedene v registru
	uporaba	lokalni ektoparaziticid insekticid termiticid termiticid v zgradbah in jezovih termiticid v cestah dodatek v lepilih za vezani les
dieldrin* CAS št.: 60-57-1	proizvodnja	ne obstaja
	uporaba	za kmetijske dejavnosti
endrin* CAS št.: 72-20-8	proizvodnja	ne obstaja
	uporaba	ne obstaja
heptaklor* CAS št.: 76-44-8	proizvodnja	ne obstaja
	uporaba	termiticid termiticid v konstrukcijah hiš termiticid (podzemni) obdelava lesa se uporablja v kanalih s kabli pod zemljo
heksaklorobenzen CAS št.: 118-74-1	proizvodnja	kot je dovoljeno za pogodbenice, navedene v registru
	uporaba	vmesni produkt topilo v pesticidih vmesni produkt v zaprtem sistemu, omejen na določeno lokacijo
mireks* CAS št.: 2385-85-5	proizvodnja	kot je dovoljeno za pogodbenice, navedene v registru
	uporaba	termiticid
toksafen* CAS št.: 8001-35-2	proizvodnja	ne obstaja
	uporaba	ne obstaja
poliklorirani bifenili (PCB)*	proizvodnja	ne obstaja
	uporaba	predmeti, ki se uporabljajo v skladu z določbami II. dela te priloge

Opombe:

(i)	Razen če ni v tej konvenciji drugače določeno, se kemikalija, ki se nenamerno pojavlja kot onesnaževalo v sledeh v proizvodih in predmetih, ne šteje kot kemikalija na seznamu v tej prilogi.

(ii)

Ta opomba se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo in uporabo za namene drugega odstavka 3. člena. Kemikalija, ki se pojavlja kot sestavni del predmetov, ki so bili izdelani ali so se uporabljali pred začetkom veljavnosti ustrezne obveznosti v zvezi s to kemikalijo, se ne šteje kot kemikalija na seznamu v tej prilogi, če je pogodbenica uradno obvestila Sekretariat, da se določena vrsta predmeta še naprej uporablja v tej pogodbenici. Sekretariat omogoči, da je tako obvestilo na voljo javnosti.

(iii)

Ta opomba, ki se ne uporablja za kemikalijo, katere imenu sledi zvezdica v stolpcu „kemikalija“ v I. delu te priloge, se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo in uporabo za namene drugega odstavka 3. člena. Glede na to, da ni pričakovati, da bi večje količine kemikalije prišle v stik z ljudmi in okoljem med nastajanjem in uporabo vmesnega produkta v zaprtem sistemu, ki je omejen na lokacijo, sme pogodbenica po obvestilu Sekretariata dovoliti proizvodnjo in uporabo količin kemikalije na seznamu te priloge kot vmesnega produkta v zaprtem sistemu, ki je omejena na lokacijo in ki se kemično transformira pri proizvodnji drugih kemikalij, ki ob upoštevanju meril prvega odstavka Priloge D ne kažejo značilnosti obstojnih organskih onesnaževal. V uradnem obvestilu je treba navesti informacije o skupni proizvodnji in uporabi take kemikalije ali razumno oceno obsega skupne proizvodnje in uporabe ter informacije o vrsti postopka v zaprtem sistemu, ki je omejen na lokacijo, vključno z obsegom onesnaženja končnega proizvoda z nespremenjeno vhodno kemikalijo – obstojnim organskim onesnaževalom ter z obsegom nenamernega onesnaženja v sledeh. Omenjeni postopek se uporablja, razen če ni v tej prilogi drugače določeno. Sekretariat omogoči, da so taka uradna obvestila na voljo Konferenci pogodbenic in javnosti. Taka proizvodnja ali uporaba se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo ali uporabo. Taka proizvodnja ali uporaba mora prenehati v desetih letih, razen če prizadeta pogodbenica Sekretariatu ne pošlje novega uradnega obvestila; v tem primeru se desetletno obdobje podaljša za dodatnih deset let, razen če Konferenca pogodbenic po pregledu proizvodnje in uporabe ne odloči drugače. Postopek uradnega obveščanja je mogoče ponoviti.

(iv)	Vse posebne izjeme v tej prilogi lahko uporabljajo pogodbenice, ki so zase registrirale izjeme v skladu s 4. členom, razen za uporabo polikloriranih bifenilov v predmetih, ki se uporabljajo skladno z določbami II. dela te priloge, ki je dovoljena vsem pogodbenicam.

II. del

Poliklorirani bifenili

Vsaka pogodbenica:

(a)

mora v skladu z revizijo Konference pogodbenic do leta 2025 pri odpravi uporabe polikloriranih bifenilov v opremi (na primer v transformatorjih, kondenzatorjih in drugih vsebnikih, ki vsebujejo zaloge tekočin) ukrepati v skladu z naslednjimi prednostnimi nalogami: (i) si odločno prizadevati za prepoznavanje, označevanje in odstranitev iz uporabe opreme, ki vsebuje več kot 10 odstotkov polikloriranih bifenilov, s prostornino, večjo od pet litrov; (ii) si odločno prizadevati za prepoznavanje, označevanje in odstranitev iz uporabe opreme, ki vsebuje več kot 0,05 odstotka polikloriranih bifenilov, s prostornino, večjo od pet litrov; (iii) si odločno prizadevati za prepoznavanje, označevanje in odstranitev iz uporabe opreme, ki vsebuje več kot 0,005 odstotka polikloriranih bifenilov, s prostornino, večjo od 0,05 litra;

(b)

mora skladno s prednostnimi nalogami iz pododstavka (a) spodbujati naslednje ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti in tveganja z nadzorom nad uporabo polikloriranih bifenilov: (i) jih uporabljati le v nepoškodovani opremi, ki ne pušča, in le na območjih, na katerih je mogoče tveganja zaradi izpusta v okolje čim bolj zmanjšati in stanje hitro popraviti; (ii) jih ne uporabljati v opremi na območjih, na katerih se prideluje ali predeluje hrana ali krma; (iii) pri uporabi na naseljenih območjih, vključno s šolami in bolnišnicami, uvesti vse upravičene ukrepe za zaščito pred izpadom električnega toka, ki bi lahko povzročil požar, ter redno pregledovati opremo, da ne bi puščala;

(c)	ne glede na določbe drugega odstavka 3. člena zagotavlja, da se oprema, ki vsebuje poliklorirane bifenile, kot je opisana v pododstavku (a), ne izvaža ali uvaža, razen za namene okolju primernega ravnanja z odpadki;

(d)	razen pri vzdrževanju in servisiranju ne dovoli predelave tekočin z večjo vsebnostjo polikloriranih bifenilov kot 0,005 odstotka za ponovno uporabo v drugi opremi;

(e)

si mora v skladu s prvim odstavkom 6. člena odločno prizadevati za čimprejšnje, najpozneje pa do 2028 okolju primerno ravnanje z odpadnimi tekočinami, ki vsebujejo poliklorirane bifenile, in z opremo, ki je onesnažena s polikloriranimi bifenili z vsebnostjo polikloriranih bifenilov, večjo od 0,005 odstotka, kar mora proučiti Konference pogodbenic;

(f)	namesto opombe (ii) v I. delu te priloge si mora prizadevati prepoznati druge predmete, ki vsebujejo več kot 0,005 odstotka polikloriranih bifenilov (na primer zaščitni zasloni, vulkanizirana smola in obarvani predmeti), ter ravnati z njimi skladno s prvim odstavkom 6. člena;

(g)	vsakih pet let pripravi poročilo o napredku pri odpravi polikloriranih bifenilov in ga predloži Konferenci pogodbenic skladno s 15. členom;

(h)

poročila, opisana v pododstavku (g), kot je ustrezno, obravnava Konferenca pogodbenic pri svojih pregledih v zvezi s polikloriranimi bifenili. Konferenca pogodbenic vsakih pet let ali v drugem časovnem presledku, kot je ustrezno, ob upoštevanju poročil prouči napredek pri odpravi polikloriranih bifenilov.

---

PRILOGA B

OMEJITEV

I. del

Kemikalija	Dejavnost	Sprejemljiv namen ali posebna izjema
DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis(4-klorofenil)etan) CAS št.: 50-29-3	proizvodnja	Sprejemljivi namen: nadzor nad prenašalci bolezni v skladu z II. delom te priloge Posebna izjema: vmesni produkt pri proizvodnji dikofola vmesni produkt
	uporaba	Sprejemljiv namen: nadzor nad prenašalci bolezni v skladu z II. delom te priloge Posebna izjema: proizvodnja dikofola vmesni produkt

Opombe:

(i)	Razen če ni v tej konvenciji drugače določeno, se kemikalija, ki se nenamerno pojavlja kot onesnaževalo v sledeh v proizvodih in predmetih, ne šteje kot kemikalija na seznamu v tej prilogi.

(ii)

Ta opomba se ne šteje kot sprejemljiv namen v zvezi s proizvodnjo in uporabo ali kot posebna izjema za namene drugega odstavka 3. člena. Kemikalija, ki se pojavlja kot sestavni deli predmetov, ki so bili izdelani ali so se uporabljali pred začetkom veljavnosti ustrezne obveznosti v zvezi s to kemikalijo, se ne šteje kot kemikalija na seznamu v tej prilogi, če je pogodbenica uradno obvestila Sekretariat, da se določena vrsta predmeta še naprej uporablja v tej pogodbenici. Sekretariat omogoči, da je tako obvestilo na voljo javnosti.

(iii)

Ta opomba se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo in uporabo za namene drugega odstavka 3. člena. Glede na to, da ni pričakovati, da bi večje količine kemikalije prišle v stik z ljudmi in okoljem med proizvodnjo in uporabo vmesnega produkta v zaprtem sistemu, ki je omejen na lokacijo, sme pogodbenica po obvestilu Sekretariata dovoliti proizvodnjo in uporabo količin kemikalije na seznamu te priloge kot vmesnega produkta v zaprtem sistemu, ki je omejena na lokacijo in se kemično transformira pri proizvodnji drugih kemikalij, ki ob upoštevanju meril prvega odstavka Priloge D ne kažejo značilnosti obstojnih organskih onesnaževal. V uradnem obvestilu je treba navesti informacije o skupni proizvodnji in uporabi take kemikalije ali razumno oceno obsega skupne proizvodnje in uporabe ter informacije o vrsti postopka v zaprtem sistemu, ki je omejen na lokacijo, vključno z obsegom onesnaženja končnega proizvoda z netransformirano vhodno kemikalijo – obstojnim organskim onesnaževalom ter z obsegom nenamernega onesnaženja v sledeh. Omenjeni postopek se uporablja, razen če ni v tej prilogi drugače določeno. Sekretariat omogoči, da so taka uradna obvestila na voljo Konferenci pogodbenic in javnosti. Taka proizvodnja ali uporaba se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo ali uporabo. Taka proizvodnja in uporaba morata prenehati v desetih letih, razen če prizadeta pogodbenica Sekretariatu ne pošlje novega uradnega obvestila; v tem primeru se desetletno obdobje podaljša za dodatnih deset let, razen če Konferenca pogodbenic po pregledu proizvodnje in uporabe ne odloči drugače. Postopek uradnega obveščanja je mogoče ponoviti.

(iv)	Vse posebne izjeme v tej prilogi lahko uporabljajo pogodbenice, ki so zase registrirale izjeme v skladu s 4. členom.

II. del:

DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis(4-klorofenil)etan)

1.	Odpravita se proizvodnja in uporaba DDT-ja, razen za pogodbenice, ki so uradno obvestile Sekretariat o svoji nameri, da bodo proizvajale in/ali uporabljale DDT. S tem se uvede register za DDT, ki je na voljo javnosti. Sekretariat vodi register za DDT.

2.

Vsaka pogodbenica, ki proizvaja in/ali uporablja DDT, mora omejiti tako proizvodnjo in/ali uporabo zaradi nadzora nad prenašalci bolezni v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in smernicami za uporabo DDT-ja ter kadar pogodbenici niso na voljo varna, učinkovita in cenovno dostopna druga sredstva.

3.	Če pogodbenica, ki ni vpisana v register za DDT, ugotovi, da potrebuje DDT za nadzor nad prenašalci bolezni, o tem čim prej obvesti Sekretariat, da bi se njeno ime dodalo v register za DDT. Obenem obvesti Svetovno zdravstveno organizacijo.

4.

Pogodbenica, ki uporablja DDT, vsaka tri leta pošlje Sekretariatu in Svetovni zdravstveni organizaciji informacije o uporabljeni količini, pogojih uporabe in o pomenu snovi za pogodbeničino strategijo obvladovanja bolezni v obliki, ki jo predpiše Konferenca pogodbenic po posvetu s Svetovno zdravstveno organizacijo.

5.

Zaradi zmanjšanja in končne odprave uporabe DDT-ja Konferenca pogodbenic spodbuja: (a) vsako pogodbenico, ki uporablja DDT, naj oblikuje in izvaja akcijski načrt kot del izvedbenega načrta, opisanega v 7. členu. Akcijski načrt vsebuje: (i) oblikovanje ureditvenih in drugih mehanizmov, s katerimi se zagotovi, da je uporaba DDT-ja omejena na nadzor nad prenašalci bolezni; (ii) uporabo ustreznih alternativnih proizvodov, metod in strategij, vključno s strategijami za obvladovanje odpornosti, s katerimi se zagotovi nadaljnja učinkovitost teh alternativ; (iii) ukrepe za krepitev zdravstvenega varstva in zmanjšanje pojavljanja bolezni. (b) pogodbenice, da v okviru svojih zmožnosti spodbujajo raziskave in razvoj varnih alternativnih kemičnih in nekemičnih proizvodov, metod in strategij za pogodbenice, ki uporabljajo DDT, kar mora ustrezati razmeram v teh državah in pri čemer se mora upoštevati cilj zmanjšanja zdravstvene in finančne obremenitve, ki jo povzroča bolezen. Pri izbiri alternativ ali kombinacij alternativ je treba predvsem upoštevati te dejavnike: tveganje za zdravje ljudi in učinke na okolje, ki jih povzročajo take alternative. Alternative, dejansko primerne za uporabo namesto DDT-ja, morajo pomeniti manjše tveganje za zdravje ljudi in za okolje, biti primerne za nadzor nad boleznijo v razmerah, ki so v prizadetih državah, ter morajo biti podprte s podatki, pridobljenimi z monitoringom.

6.

Na svojem prvem zasedanju in vsaj vsaka tri leta mora Konferenca pogodbenic v posvetovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo oceniti nadaljnjo potrebo po DDT-ju kot sredstvu za nadzor nad prenašalci bolezni na podlagi razpoložljivih znanstvenih, strokovnih, okoljskih in gospodarskih informacij, vključno z informacijami o: (a) proizvodnji in uporabi DDT-ja ter na podlagi pogojev, navedenih v drugem odstavku; (b) razpoložljivosti, primernosti in načinu izvajanja oziroma uporabe alternativ za DDT; ter (c) napredku pri povečevanju zmožnosti držav, da varno preidejo na široko uporabo takih alternativ.

7.	Vsaka pogodbenica lahko kadar koli umakne svoje ime iz registra za DDT s pisnim obvestilom Sekretariatu. Umik začne veljati na datum, določen v obvestilu.

---

PRILOGA C

NENAMERNO NASTAJANJE

I. del: Obstojna organska onesnaževala, za katera veljajo zahteve 5. člena

Določbe te priloge se uporabljajo za naslednja obstojna organska onesnaževala, ki nastajajo in se sproščajo nenamerno iz antropogenih virov:

Kemikalija

poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF) heksaklorobenzen (HCB) (CAS št.: 118-74-1) poliklorirani bifenili (PCB)

II. del: Vrste virov

Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani, heksaklorobenzen in poliklorirani bifenili nenamerno nastajajo in se sproščajo zaradi nepopolnega zgorevanja ali zaradi kemičnih reakcij pri termičnih procesih, v katere so vključeni organske snovi in klor. Navedene vrste industrijskih virov lahko tvorijo sorazmerno velike količine teh kemikalij in jih sproščajo v okolje:

(a)	sežigalnice odpadkov, vključno s sočasnim sežigom komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov ali usedlin komunalnih odplak;

(b)	peči v cementarnah, v katerih se sežigajo nevarni odpadki;

(c)	proizvodnja papirne kaše ob uporabi elementarnega klora ali kemikalij, iz katerih se sprošča elementarni klor za beljenje;

(d)	naslednji termični procesi v metalurgiji: (i) sekundarna proizvodnja bakra; (ii) peči za sintranje v železarstvu in jeklarstvu; (iii) sekundarna proizvodnja aluminija; (iv) sekundarna proizvodnja cinka.

III. del: Vrste virov

Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani, heksaklorobenzen in poliklorirani bifenili lahko nenamerno nastajajo in se sproščajo pri naslednjih vrstah virov, med katere spadajo tudi:

(a)	sežiganje odpadkov na prostem, vključno s sežiganjem na odlagališčih;

(b)	termični procesi v metalurgiji, ki niso omenjeni v II. delu;

(c)	drobna kurišča;

(d)	grelne naprave v gospodinjstvih in industriji, v katerih zgoreva fosilno gorivo;

(e)	peči, v katerih se kuri z lesom in drugimi gorivi iz biomase;

(f)	posebni kemični procesi, pri katerih nenamerno nastajajo obstojna organska onesnaževala, zlasti proizvodnja klorofenolov in kloranila;

(g)	krematoriji;

(h)	motorna vozila, zlasti tista, pri katerih se za pogon uporablja osvinčeni bencin;

(i)	uničevanje živalskih trupel;

(j)	barvanje tekstila in usnja (s kloranilom) ter finiširanje (bazna ekstrakcija);

(k)	obrati z drobilniki za izrabljena vozila;

(l)	vulkaniziranje bakrenih kablov;

(m)	rafinerije odpadnega olja.

IV. del: Opredelitve

1.

V tej prilogi: (a) „poliklorirani bifenili“ pomenijo aromatske spojine, ki nastanejo tako, da vodikove atome v molekuli bifenila (dva benzenova obroča, ki ju veže enojna vez ogljik-ogljik) nadomesti do deset atomov klora, ter (b) „poliklorirani dibenzo-p-dioksini“ pomenijo triciklične aromatske spojine, sestavljene iz dveh obročev benzena, ki ju povezujeta dva atoma kisika, in iz vodikovih atomov, ki jih lahko nadomesti do osem atomov klora. „Poliklorirani dibenzofurani“ pomenijo triciklične aromatske spojine, sestavljene iz dveh obročev benzena, ki ju povezujeta en atom kisika in ena vez ogljik-ogljik, ter iz vodikovih atomov, ki jih lahko nadomesti do osem atomov klora.

2.

V tej prilogi je strupenost polikloriranih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov izražena s pojmom toksične ekvivalentnosti, ki je mera za relativno toksično aktivnost raznih sorodnih snovi iz skupine polikloriranih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov ter koplanarnih polikloriranih bifenilov v primerjavi s toksično aktivnostjo 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-p-dioksina. Vrednosti faktorjev toksične ekvivalentnosti, ki se uporabljajo za namene te konvencije, so skladne s sprejetimi mednarodnimi standardi, vključno z vrednostmi faktorjev toksične ekvivalentnosti za sesalce Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1998 za poliklorirane dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane ter koplanarne poliklorirane bifenile. Koncentracije so izražene v toksičnih ekvivalentih.

V. del: Splošna navodila o najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah

V tem delu so splošna navodila pogodbenicam za preprečevanje ali zmanjšanje izpustov kemikalij, uvrščenih na seznam v I. delu.

A.   Splošni ukrepi za preprečevanje, ki se nanašajo na najboljše razpoložljive tehnike in najboljše okoljske prakse

Prednostno se obravnavajo pristopi za preprečevanje nastajanja in sproščanja kemikalij, uvrščenih na seznam v I. delu. Koristni ukrepi lahko vključujejo:

(a)	uporabo tehnologije, pri kateri nastaja malo odpadkov;

(b)	uporabo manj nevarnih snovi;

(c)	spodbujanje predelave in recikliranja odpadkov in snovi, ki nastajajo in se uporabljajo v procesu;

(d)	nadomeščanje vhodnih snovi, ki so obstojna organska onesnaževala, ali vhodnih snovi, pri katerih obstaja neposredna povezava med snovmi in izpustom obstojnih organskih onesnaževal iz vira;

(e)	dobro gospodarjenje in programe preventivnega vzdrževanja;

(f)

izboljšave pri ravnanju z odpadki, katerih namen je prenehanje sežiganja odpadkov na prostem in drugih nenadzorovanih načinov sežiganja, vključno s sežiganjem na odlagališčih. Pri obravnavi predlogov za gradnjo novih objektov za odstranjevanje odpadkov je treba pretehtati alternative, kot so dejavnosti za zmanjšanje nastajanja komunalnih in medicinskih odpadkov, vključno s predelavo virov, ponovno uporabo, recikliranjem, ločevanjem odpadkov in z zavzemanjem za proizvode, ki ustvarjajo manj odpadkov. Pri tem pristopu je treba skrbno proučiti vprašanje javnega zdravja;

(g)	zmanjšanje teh kemikalij kot onesnaževal v proizvodih na najmanjšo možno mero;

(h)	izogibanje elementarnemu kloru ali kemikalijam, pri katerih se sprošča elementarni klor za beljenje.

B.   Najboljše razpoložljive tehnike

Koncept najboljših razpoložljivih tehnik ni namenjen predpisovanju kake posebne tehnike ali tehnologije, temveč upoštevanju tehničnih značilnosti objekta oziroma naprave, njene geografske lokacije in razmer v lokalnem okolju. Ustrezne tehnike nadzora za zmanjšanje izpustov kemikalij, uvrščenih na seznam v I. delu, so v glavnem enake. Pri določanju najboljših razpoložljivih tehnik je treba na splošno in v posamičnih primerih posebej pretehtati naslednje dejavnike ter pri tem upoštevati verjetne stroške in koristi ukrepa ter načelo previdnosti in preprečevanja:

(a)

Splošni dejavniki: (i) vrsta, učinki in količina izpustov: tehnike se lahko razlikujejo glede na velikost vira; (ii) datum začetka obratovanja bodočih ali obstoječi objektov; (iii) čas, potreben za uvedbo najboljše razpoložljive tehnike; (iv) poraba in vrsta surovin, ki se uporabijo v procesu, ter energetska učinkovitost procesa; (v) potreba po preprečevanju ali zmanjšanju celotnega vpliva izpustov na okolje in nevarnosti za okolje najmanjšo možno mero; (vi) potreba po preprečevanju nesreč in zmanjšanju njihovih posledic za okolje; (vii) potreba po zagotavljanju zdravja in varstva pri delu; (viii) primerljivi postopki, objekti ali metode obratovanja, ki so bili uspešno preizkušeni v industrijskem obsegu; (ix) tehnološki napredek in spremembe v znanstvenih dognanjih.

(b)

Splošni ukrepi za zmanjšanje izpustov: pri obravnavi predlogov za gradnjo novih objektov ali za večje spremembe obstoječih objektov, v katerih se uporabljajo postopki, pri katerih se sproščajo kemikalije, uvrščene na seznama v tej prilogi, je treba predvsem pretehtati alternativne procese, tehnike ali prakse, ki so podobno koristne, vendar pri njih ne nastajajo in se ne sproščajo take kemikalije. Ob graditvi ali večji spremembi takih objektov bi se lahko pri ugotavljanju najboljših razpoložljivih tehnik poleg preventivnih ukrepov iz oddelka A V. dela upoštevali še ti ukrepi za zmanjšanje izpustov: (i) uporaba izboljšanih metod za čiščenje dimnih plinov, na primer termična ali katalitska oksidacija, odpraševanje ali adsorpcija; (ii) obdelava preostankov, odpadne vode, odpadkov in odpadnega blata s postopki, kot je na primer termična obdelava, ali postopki, pri katerih ti postanejo inertni, ali s kemičnimi procesi, ki jih razstrupljajo; (iii) sprememba procesov, s katerimi se doseže zmanjšanje ali odprava izpustov, na primer prenos v zaprte sisteme; (iv) sprememba zasnove procesov, s čimer se z nadzorom nad parametri, kot je temperatura sežiganja ali rezidenčni čas, izboljša zgorevanje in prepreči nastajanje kemikalij, uvrščenih na seznam v tej prilogi.

C.   Najboljše okoljske prakse

Konferenca pogodbenic lahko oblikuje navodila v zvezi z najboljšimi okoljskimi praksami.

---

PRILOGA D

ZAHTEVE GLEDE INFORMACIJ IN MERILA ZA PREGLED

1.

Pogodbenica, ki predlaga uvrstitev kemikalije na seznam Priloge A, B in/ali C, identificira kemikalijo, tako kot je opisano v pododstavku (a), ter kadar je to ustrezno, navede podatke o kemikaliji in produktih transformacije te kemikalije po merilih za pregled iz pododstavkov (b) do (e): (a) kemijska identiteta: (i) imena, vključno s trgovskim imenom ali imeni, tržnim imenom ali imeni in sinonimi, registrska številka po mednarodnem seznamu odkritih kemičnih snovi (CAS), ime po seznamu Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo (IUPAC); ter (ii) struktura, vključno z navedbo izomer, kadar je to ustrezno, ter struktura kemijskega razreda; (b) obstojnost: (i) dokazi, da je razpolovna doba kemikalije v vodi daljša od dveh mesecev ali da je razpolovna doba v prsti daljša od šestih mesecev ali da je razpolovna doba v usedlini daljša od šestih mesecev; ali (ii) dokazi, da je kemikalija drugače dovolj obstojna, kar upravičuje njeno obravnavo po tej konvenciji; (c) bioakumulacija: (i) dokazi, da je faktor biokoncentracije ali faktor bioakumulacije kemikalije v vodnih vrstah večji od 5 000, ali če ti podatki niso na voljo, da je log Kow večji od 5; (ii) dokazi, da kemikalija vzbuja skrb zaradi drugih razlogov, na primer zaradi visoke biokumulacije v drugih vrstah, zaradi velike strupenosti ali ekotoksičnosti; ali (iii) podatki monitoringa iz živalstva in rastlinstva, ki kažejo, da je bioakumulacijski potencial kemikalije dovolj velik, da je obravnava take kemikalije po tej konvenciji upravičena; (d) zmožnost za prenos v okolju na velike razdalje: (i) skrb vzbujajoče visoke izmerjene vrednosti kemikalije na lokacijah daleč stran od vira izpusta kemikalije; (ii) podatki monitoringa, ki kažejo, da se je lahko zgodil prenos kemikalije v okolju na velike razdalje po zraku, vodi ali s selitveno živalsko vrsto, z možnostjo za prehod v sprejemno okolje; ali (iii) lastnosti, ki vplivajo na usodo kemikalije v okolju, in/ali rezultati modela, ki kažejo, da ima kemikalija zmožnost za prenos v okolju na velike razdalje po zraku, vodi ali s selitveno živalsko vrsto, z možnostjo za prehod v sprejemno okolje daleč stran od virov izpusta kemikalije. Razpolovna življenjska doba kemikalije v zraku, ki močno migrira po zraku, mora biti večja kot dva dni; in (e) škodljivi učinki: (i) dokazi o škodljivih učinkih na zdravje ljudi ali na okolje, ki upravičujejo obravnavo kemikalije po tej konvenciji; ali (ii) podatki o strupenosti ali ekotoksičnosti, ki nakazujejo zmožnost škodovanja zdravju ljudi ali okolju.

2.

Pogodbenica predlagateljica, ki predlaga uvrstitev kemikalije na seznam, predloži izjavo z razlogi za zaskrbljenost glede kemikalije, v katero vključi, če je to mogoče, primerjavo podatkov o strupenosti ali ekotoksičnosti z izmerjenimi ali predvidenimi vrednostmi kemikalije, ki se pojavijo ali se predvidevajo zaradi prenosa v okolju na velike razdalje, ter predloži kratko izjavo o potrebi po globalnem nadzoru.

3.	Pogodbenica predlagateljica glede na možnosti in svoje sposobnosti predloži dodatne informacije, ki podpirajo proučitev predloga iz šestega odstavka 8. člena. Pri oblikovanju predloga sme pogodbenica črpati strokovne podatke iz katerega koli vira.

---

PRILOGA E

ZAHTEVE GLEDE INFORMACIJ ZA OPIS TVEGANJA

Namen pregleda je oceniti, ali je verjetno, da bo kemikalija zaradi prenosa v okolju na velike razdalje povzročila pomembnejše škodljive učinke na zdravje ljudi in/ali okolje, tako da bi bilo upravičeno globalno delovanje. V ta namen je treba pripraviti opis tveganja, ki mora zajemati natančnejše informacije iz Priloge D in oceno le-teh ter mora, če je mogoče, vsebovati naslednje vrste informacij:

(a)	vire, vključujoč, kot je to ustrezno: (i) podatke o proizvodnji, vključno s količino in lokacijo; (ii) načine uporabe; in (iii) sproščanje, na primer izpusti, izgube in emisije;

(b)	oceno nevarnih lastnosti za ciljni učinek ali ciljne učinke, ki vzbujajo skrb, vključno z upoštevanjem toksikoloških interakcij, pri katerih nastopa več kemikalij;

(c)

usodo v okolju, vključno s podatki in informacijami o kemičnih in fizikalnih lastnostih kemikalije, njeni obstojnosti ter o tem, kako so lastnosti kemikalije povezane z njenim prenosom znotraj segmentov okolja in med njimi, z degradacijo in s transformacijo v druge kemikalije. Navesti je treba ugotovljeno vrednost faktorja biokoncentracije ali faktorja bioakumulacije, razen če se oceni, da za to zadoščajo podatki monitoringa;

(d)	podatke monitoringa;

(e)	izpostavljenost na lokalnih območjih in še zlasti izpostavljenost zaradi prenosa v okolju na velike razdalje, vključno z informacijami o biološki raznovrstnosti;

(f)	vrednotenje tveganja, ocene tveganja ali opise tveganja na državni in mednarodni ravni ter informacije o označevanju in razvrstitvi nevarnosti, ki so na voljo, ter

(g)	status kemikalije po mednarodnih konvencijah.

---

PRILOGA F

INFORMACIJE O SOCIALNO-EKONOMSKIH VIDIKIH

Pripraviti je treba oceno v zvezi z možnimi ukrepi za nadzor nad kemikalijami, obravnavanimi zaradi možne vključitve v to konvencijo, ki mora zajemati najrazličnejše možnosti, tudi upravljanje in odpravo. V ta namen je treba priskrbeti ustrezne informacije v zvezi s socialno-ekonomskimi vidiki, ki so povezani z možnimi ukrepi za nadzor, kar Konferenci pogodbenic omogoča sprejemanje odločitev. V teh informacijah morajo biti upoštevani različne zmožnosti pogodbenic in njihove razmere ter naslednji okvirni seznam točk:

(a)	zmogljivost in učinkovitost možnih ukrepov za nadzor pri doseganju ciljev zmanjšanja tveganja: (i) tehnična izvedljivost; ter (ii) stroški, vključno z okoljskimi in zdravstvenimi stroški;

(b)	alternative (proizvodi in procesi): (i) tehnična izvedljivost; (ii) stroški, vključno z okoljskimi in zdravstvenimi stroški; (iii) zmogljivost in učinkovitost; (iv) tveganje; (v) razpoložljivost; in (vi) dostopnost;

(c)

pozitivni in/ali negativni vplivi izvajanja možnih nadzornih ukrepov na družbo: (i) zdravje, vključno z javnim zdravjem, zdravstveno ekologijo in zdravjem pri delu; (ii) kmetijstvo, vključno z akvakulturo in gozdarstvom; (iii) rastlinstvo in živalstvo (biotska raznovrstnost); (iv) gospodarski vidiki; (v) gibanje v smeri trajnostnega razvoja in (vi) socialni stroški;

(d)	posledice nastajanja in odstranjevanja odpadkov (zlasti starih zalog pesticidov in čiščenja onesnaženih lokacij): (i) tehnična izvedljivost; in (ii) stroški;

(e)	dostop do informacij in izobraževanje javnosti;

(f)	status zmogljivosti za nadzor in monitoring; ter

(g)	katere koli druge dejavnosti nadzora na državni ali regionalni ravni, vključno z informacijami o alternativah in drugimi pomembnimi informacijami o obvladovanju tveganja.