Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 01996R2223-20130701

Consolidated text: Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1996/2223/2013-07-01

1996R2223 — SL — 01.07.2013 — 012.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA SVETA (ES) št. 2223/96

z dne 25. junija 1996

o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti

(UL L 310, 30.11.1996, p.1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

UREDBA SVETA (ES) št. 448/98 z dne 16. februarja 1998

  L 58

1

27.2.1998

►M2

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1500/2000 z dne 10. julija 2000

  L 172

3

12.7.2000

 M3

UREDBA (ES) št. 2516/2000 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 7. novembra 2000

  L 290

1

17.11.2000

►M4

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 995/2001 z dne 22. maja 2001

  L 139

3

23.5.2001

►M5

UREDBA (ES) št. 2558/2001 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 3. decembra 2001

  L 344

1

28.12.2001

►M6

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 113/2002 z dne 23. januarja 2002

  L 21

3

24.1.2002

►M7

UREDBA (ES) št. 359/2002 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. februarja 2002

  L 58

1

28.2.2002

 M8

UREDBA (ES) št. 1267/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. junija 2003

  L 180

1

18.7.2003

►M9

UREDBA (ES) št. 1392/2007 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. novembra 2007

  L 324

1

10.12.2007

►M10

UREDBA (ES) št. 400/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009

  L 126

11

21.5.2009

►M11

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 715/2010 z dne 10. avgusta 2010

  L 210

1

11.8.2010

►M12

UREDBA SVETA (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013

  L 158

1

10.6.2013



Opomba: Ta konsolidirana različica vsebuje sklicevanja na evropsko obračunsko enoto in/ali eku, kar se od 1. januarja 1999 praviloma razume kot sklicevanje na euro – Uredba Sveta (EGS) št. 3308/80 (UL L 345, 20.12.1980, str. 1) in Uredba Sveta (ES) št. 1103/97 (UL L 162, 19.6.1997, str. 1).




▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 2223/96

z dne 25. junija 1996

o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti



SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 213 Pogodbe,

ob upoštevanju osnutka Uredbe, ki jo je predložila Komisija,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropskega monetarnega inštituta ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),

(1) ker so za izvajanje in nadzor ekonomske in monetarne unije potrebne primerljive, ažurne in zanesljive informacije o strukturi in razvoju gospodarskega stanja vsake države in/ali regije;

(2)

ker mora Komisija sodelovati pri upravljanju ekonomske in monetarne unije, zlasti poročati Svetu o doseženem napredku držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti za uspešnost ekonomske in monetarne unije;

(3)

ker so ekonomski računi osnovno orodje za analiziranje gospodarske situacije države in/ali regije, pod pogojem, da so narejeni na podlagi enotne celote načel, ki ne omogočajo različnih razlag;

(4)

ker mora Komisija za upravne in zlasti proračunske izračune Skupnosti uporabiti agregate nacionalnih računov;

(5)

ker je bil leta 1970 za področje, ki ga ureja ta uredba, objavljen upravni dokument z naslovom „Evropski sistem integriranih ekonomskih računov“ (ESR), ki ga je na svojo odgovornost pripravil Statistični urad Evropskih skupnosti; ker je bil ta dokument rezultat večletnega dela Statističnega urada Evropskih skupnosti, skupaj z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic, da bi začrtali sistem nacionalnih računov, ki bi ustrezal zahtevam ekonomske in socialne politike Evropskih skupnosti, in ker je v Skupnosti predstavljal različico Sistema nacionalnih računov Združenih narodov, ki jo je do tedaj uporabljala Skupnost;

(6)

ker je bila zaradi ažuriranja izvirnega besedila leta 1979 objavljena druga izdaja dokumenta (v nadaljnjem besedilu „druga izdaja ESR“) ( 4 );

(7)

ker je februarja 1993 Statistična komisija Združenih narodov sprejela nov Sistem nacionalnih računov (SNR), tako da bi morali biti rezultati v vseh državah članicah Združenih narodov mednarodno primerljivi;

(8)

ker bi morali biti v primeru okoljskih računov pozorni na sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 21. decembra 1994 z naslovom „Navodila za Evropsko Unijo o okoljskih kazalcih in okoljskem nacionalnem računovodstvu“;

(9)

ker za medsebojno korist Skupnost sodeluje s tretjimi državami, zlasti tistimi v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP);

(10)

ker mora biti Evropski sistem računov vzpostavljen za izpolnjevanje zahtev Ekonomske in monetarne unije ter ga bo treba uporabiti za izdelavo nacionalnih in regionalnih računov, predvidenih z zakonodajo Skupnosti;

(11)

ker mora Komisija na določene datume dati uporabnikom na voljo rezultate računov in tabel vseh držav članic, pripravljene na podlagi sistema, ki ga določa ta uredba, zlasti glede spremljanja gospodarske konvergence in doseganja čim večje usklajenosti ekonomskih politik držav članic;

(12)

ker naj bi s to uredbo vzpostavljeni sistem postopoma nadomestil vse druge sisteme, kot referenčni okvir skupnih standardov, opredelitev, klasifikacij in računovodskih pravil za izdelavo računov držav članic za potrebe Skupnosti, tako da bi lahko dobili podatke, primerljive med državami članicami;

(13)

ker morajo biti ti statistični podatki v skladu z načelom preglednosti dostopni državljanom;

(14)

ker mora s to uredbo vzpostavljeni sistem, ki predstavlja različico SNR, prilagojeno strukturam gospodarstev držav članic, upoštevati razporeditev SNR tako, da so podatki Skupnosti primerljivi s podatki, ki jih izračunavajo njeni glavni mednarodni partnerji;

(15)

ker morajo biti datumi razvrščeni glede na obsežno kategorijo računov in tabel ter ker morajo biti obdelane in sporočene Komisiji na določene datume samo tiste informacije, ki so bistvene za zahteve Skupnosti;

(16)

ker pa je glede na obseg in velikost zadevnih računov, na raven natančnosti in na geografsko zajetje, pa tudi glede na stanje v zvezi s tem v državah članicah, treba izjemoma in občasno omogočiti določena dodatna obdobja za posredovanje podatkov tistim državam članicam, ki objektivno ne morejo izpolniti skrajnih rokoviz te uredbe;

(17)

ker je treba pozneje sprejeti odločitev o tem, kako se bodo členile posredno merjene storitve finančnega posredništva (pmsfp);

(18)

ker je v skladu z načelom subsidiarnosti oblikovanje skupnih statističnih standardov za pripravo primerljivih informacij naloga, ki jo je mogoče učinkovito opraviti samo na ravni Skupnosti, in ker se bodo taki standardi izvajali v vsaki državi članici pod nadzorom organizacij in institucij, pristojnih za izračun uradnih statističnih podatkov;

(19)

ker je treba določiti postopek za prilagoditev in ažuriranje določb te uredbe, v sodelovanju s Statističnim programskim odborom (SPO) Evropske Skupnosti, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom ( 5 ); ker bo ta postopek prilagajanja omejen na spremembe, ki ne povečujejo lastnih virov;

(20)

ker sta se Odbor za statistični program in Odbor za monetarno in finančno statistiko ter statistiko plačilne bilance (OMFP), ustanovljen s Sklepom 91/115/EGS ( 6 ), odločila v korist osnutka te uredbe;

(21)

ker Direktiva Sveta 89/130/EGS, Euratom z dne 13. februarja 1989 o uskladitvi izračunavanja bruto nacionalnega proizvoda v tržnih cenah (BNPtc) ( 7 ) določa, da je BNPtc lahko primerljiv le, če se uporabijo opredelitve in računovodska pravila Evropskega sistema integriranih ekonomskih računov, in ker Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 z dne 29. maja 1989 o dokončnih enotnih ureditvah za zbiranje lastnih virov iz davka na dodano vrednost ( 8 ) določa, da se za izračun tehtane povprečne stopnje DDV obdavčljive transakcije razčlenijo s pomočjo nacionalnih računov, pripravljenih v skladu z Evropskim sistemom integriranih ekonomskih računov, ter ker bi bilo treba za tiste instrumente in v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ( 9 ), Sklepa Sveta 94/728/ES, Euratom, z dne 31. oktobra 1994 o sistemu lastnih virov Evropskih skupnosti ( 10 ) in Odločbe Sveta 94/729/ES z dne 31. oktobra 1994 o proračunski disciplini ( 11 ), zagotoviti prehodno obdobje za izvajanje sistema, določenega s to uredbo,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:



Člen 1

Namen

1.  Namen te uredbe je vzpostaviti Evropski sistem računov 1995, v nadaljnjem besedilu ESR 95, z zagotovitvijo:

(a) metodologije o skupnih standardih, opredelitvah, klasifikacijah in računovodskih pravilih, namenjenih izdelavi računov in tabel na primerljivih osnovah za namene Skupnosti, skupaj z rezultati, zahtevanimi v členu 3;

(b) programa za posredovanje računov in tabel, pripravljenih v skladu z ESR 95, na določene datume za namene Skupnosti.

2.  Ob upoštevanju členov 7 in 8 se ta uredba uporablja za vse akte Skupnosti, ki se sklicujejo na ESR ali njegove opredelitve.

3.  Ta uredba ne zavezuje nobene države članice, da uporablja ESR 95 pri izdelavi računov za lastne namene.

Člen 2

Metodologija

1.  Metodologija ESR 95 iz člena 1(1)(a) je določena v Prilogi A.

▼M10

2.  Spremembe metodologije ESR 95, ki so namenjene pojasnjevanju in izboljšanju njene vsebine, sprejme Komisija, če ne spremenijo njenih osnovnih konceptov, če niso potrebni dodatni viri za njihovo izvajanje in če ne povzročijo povečanja lastnih virov. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 4(2).

▼B

3.  V skladu z ustreznimi določbami Pogodbe Svet najpozneje 31. decembra 1997 odloči o uvedbi sistema za razčlenitev posredno merjenih storitev finančnega posredništva (pmsfp), opisanega v Prilogi I Priloge A, in sprejme po potrebi potrebne ukrepe za njegovo izvajanje.

Člen 3

Posredovanje Komisiji

▼M9

1.  Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) račune in tabele, določene v Prilogi B, v rokih, navedenih za vsako tabelo, ob upoštevanju odstopanj, določenih v navedeni Prilogi.

▼B

2.  Države članice posredujejo rezultate Priloge B, vključno s podatki, ki jih v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso o statistični zaupnosti podatkov označijo kot zaupne, na podlagi določb Uredbe Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 11. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti ( 12 ), ki ureja zaupno obravnavanje informacij.

▼M10

V okviru določb člena 2(2) Komisija sprejme vse spremembe podatkov (nove tabele, države in/ali regije), ki se zahtevajo od držav članic. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 4(2).

Člen 4

1.  Komisiji pomaga Odbor za statistični program (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼B

Člen 5

Naloge odbora

Na pobudo predsednika ali na zahtevo države članice odbor preuči vse zadeve v zvezi z uporabo te uredbe.

Člen 6

Sodelovanje z drugimi odbori

1.  O vseh zadevah, ki so v pristojnosti Odbora za monetarno in finančno statistiko ter statistiko plačilne bilance (OMFP), Komisija zahteva njegovo mnenje, v skladu s členom 2 Sklepa 91/115/EGS.

2.  Komisija sporoči Odboru za bruto nacionalni proizvod, ustanovljenemu z Direktivo 89/130/EGS, Euratom, vse informacije glede izvajanja te uredbe, ki so potrebne za izvajanje njegovih nalog.

Člen 7

Datum uporabe in datum prvega posredovanje podatkov

1.  ESR 95 se prvič uporabi za podatke, določene v skladu s Prilogo B, ki jih je treba posredovati v aprilu 1999.

2.  Podatki so posredovani Komisiji (Statističnemu uradu) v skladu z roki iz Priloge B.

3.  Do prvega prenosa na podlagi ESR 95, v skladu z odstavkom 1, države članice Komisiji (Statističnemu uradu) pošiljajo račune in tabele, pripravljene v skladu z drugo izdajo ESR.

4.  Brez poseganja v člen 19 Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1552/89 z dne 29. maja 1989 ( 13 ) o izvajanju Sklepa 88/376/EGS, Euratom o sistemu lastnih virov Skupnosti, Komisija in zadevne države članice preverijo uporabo te uredbe in predložijo rezultat teh preverjanj odboru, predvidenem v členu 4(1) te uredbe.

Člen 8

Prehodne določbe

1.  Za namene proračuna in lastnih virov ter z odstopanjem od člena 1(2) in člena 7 je veljavni Evropski sistem integriranih ekonomskih računov v smislu člena 1(1) Direktive 89/130/EGS, Euratom in z njo povezanih pravnih aktov, zlasti Uredb (EGS, Euratom) št. 1552/89 in št. 1553/89 ter Sklepov 94/728/ES, Euratom in 94/729/ES, druga izdaja ESR, dokler Sklep 94/728/ES ostane v veljavi.

▼M7

1a.  Za namen določanja lastnih sredstev iz naslova DDV in z izjemo odstavka 1 lahko države članice uporabijo podatke, ki temeljijo na novem evropskem sistemu integriranih gospodarskih računov (ESA 95), dokler še velja Sklep 94/728/ES, Euratom.

▼B

2.  Za namene poročanja držav članic Komisiji glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, določenem v Uredbi (ES) št. 3605/93, je Evropski sistem integriranih ekonomskih računov druga izdaja ESR do 1.septembra 1999.

3.  Uporaba druge izdaje ESR, kakor je določeno v odstavkih 1 in 2 tega člena, se zagotovi s prilagoditvijo podatkov na podlagi ESR 95, prejetih na osnovi člena 7(1), da bi se upoštevale spremembe, nastale zaradi razlik v konceptih, opredelitvah ali nomenklaturah med drugo izdajo ESR in ESR 95.

Izvajanje tega načela je potrebno uvesti po postopku iz člena 6 Direktive Sveta 89/130/EGS, Euratom najpozneje decembra 1996.

Člen 9

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA A

EVROPSKI SISTEM RAČUNOV

ESR 1995

VSEBINA

POGLAVJE 1:

SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

UPORABA ESR

Okvir za analizo in politiko

Osem znacilnosti konceptov ESR

ESR 1995 in SNR 1993

ESR 1995 in ESR 1970

ESR KOT SISTEM

Statisticne enote in njihovo združevanje

Institucionalne enote in sektorji

Lokalne enote enovrstne dejavnosti in dejavnosti

Rezidencne in nerezidencne enote; celotno gospodarstvo in tujina

Tokovi in stanja

Tokovi

Transakcije

Lastnosti transakcij

Transakcije med enotami in transakcije znotraj enot

Denarne ter nedenarne transakcije

Transakcije z nasprotnimi transakcijami in brez njih

Preurejanje transakcij

Preusmeritev

Razcepitev

Prepoznavanje glavnega udeleženca v transakciji

Mejni primeri

Druge spremembe sredstev

Druge spremembe obsega sredstev in obveznosti

Dobicki in izgube iz lastnine

Stanja

Sistem racunov in agregati

Racunovodska pravila

Izrazoslovje za dve strani racunov

Dvojno knjiženje/cetverno knjiženje

Vrednotenje

Posebna vrednotenja proizvodov

Vrednotenje v stalnih cenah

Cas zajemanja

Konsolidacija in neto izkazovanje

Konsolidacija

Neto izkazovanje

Racuni, izravnalne postavke in agregati

Zaporedje racunov

Racun blaga in storitev

Racun tujine

Izravnalne postavke

Agregati

Input-output okvir

POGLAVJE 2:

ENOTE IN ZDRUŽEVANJE ENOT

MEJE NACIONALNEGA GOSPODARSTVA

INSTITUCIONALNE ENOTE

INSTITUCIONALNI SEKTORJI

Nefinancne družbe (S.11)

Podsektor: Javne nefinancne družbe (S.11001)

Podsektor: Nacionalne zasebne nefinancne družbe (S.11002)

Podsektor: Nefinancne družbe pod tujim nadzorom (S.11003)

Financne družbe (S.12)

Podsektor: Centralna banka (S.121)

Podsektor: Druge denarne financne institucije (S.122)

Podsektor: Drugi financni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.123)

Podsektor: Izvajalci pomožnih financnih dejavnosti (S.124)

Podsektor: Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Država (S.13)

Podsektor: Centralna država (S.1311)

Podsektor: Federalna država (S.1312)

Podsektor: Lokalna država (S.1313)

Podsektor: Skladi socialne varnosti (S.1314)

Gospodinjstva (S.14)

Podsektor: Samozaposleni (delodajalci in samozaposleni brez placanih zaposlenih) (S.141 + S.142)

Podsektor: Zaposleni (S.143)

Podsektor: Prejemniki dohodkov od lastnine (S.1441)

Podsektor: Prejemniki pokojnin (S.1442)

Podsektor: Prejemniki drugih transfernih dohodkov (S.1443)

Podsektor: Druga gospodinjstva (S.145)

Nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (NPISG) (S.15)

Tujina (S.2)

Sektorska klasifikacija proizvodnih enot po glavnih standardnih pravnih oblikah lastništva

LOKALNE ENOTE ENOVRSTNE DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI

Lokalna enota enovrstne dejavnosti

Dejavnost

KLASIFIKACIJA DEJAVNOSTI

ENOTE HOMOGENE PROIZVODNJE IN HOMOGENE PANOGE

Enota homogene proizvodnje

Homogena panoga

KLASIFIKACIJA HOMOGENIH PANOG

POGLAVJE 3:

TRANSAKCIJE S PROIZVODI

PROIZVODNJA KOT DEJAVNOST IN PROIZVODNJA KOT REZULTAT DEJAVNOSTI

Glavne, stranske in pomožne dejavnosti

Proizvodnja (P.1)

Cas zajemanja in vrednotenje proizvodnje

VMESNA POTROŠNJA (P.2)

Cas zajemanja in vrednotenje vmesne potrošnje

KONCNA POTROŠNJA (P.3, P.4)

Izdatki za koncno potrošnjo (P.3)

Dejanska koncna potrošnja (P.4)

Cas zajemanja in vrednotenje izdatkov za koncno potrošnjo

Cas zajemanja in vrednotenje dejanske koncne potrošnje

BRUTO INVESTICIJE (P.5)

Bruto investicije v osnovna sredstva (P.51)

Cas zajemanja in vrednotenje bruto investicij v osnovna sredstva

Spremembe zalog (P.52)

Cas zajemanja in vrednotenje sprememb zalog

Pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov (P.53)

UVOZ IN IZVOZ BLAGA IN STORITEV (P.6 in P.7)

Uvoz in izvoz blaga (P.61 in P.71)

Uvoz in izvoz storitev (P.62 in P.72)

TRANSAKCIJE Z OBSTOJECIM BLAGOM

POGLAVJE 4:

RAZDELITVENE TRANSAKCIJE

SREDSTVA ZA ZAPOSLENE (D.1)

Place (D.11)

Place v denarju

Place v naravi

Socialni prispevki delodajalcev (D.12)

Dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.121)

Pripisani socialni prispevki delodajalcev (D.122)

DAVKI NA PROIZVODJO IN UVOZ (D.2)

Davki na proizvode (D.21)

Davki tipa davka na dodano vrednost (D.211)

Davki in dajatve na uvoz razen DDV (D.212)

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov (D.214)

Drugi davki na proizvodnjo (D.29)

Davki na proizvodnjo in uvoz, placani institucijam Evropske unije

SUBVENCIJE (D.3)

Subvencije na proizvode (D.31)

Uvozne subvencije (D.311)

Druge subvencije na proizvode (D.319)

Druge subvencije na proizvodnjo (D.39)

DOHODEK OD LASTNINE (D.4)

Obresti (D.41)

Obresti na vloge, posojila ter terjatve in obveznosti

Obresti na vrednostne papirje

Obresti na menice in podobne kratkorocne instrumente

Obresti na obveznice in zadolžnice

Obrestne zamenjave in navadni terminski posli

Obresti na financni najem

Druge obresti

Cas zajemanja

Razdeljeni dohodek družb (D.42)

Dividende (D.421)

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb (D.422)

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D.43)

Dohodek od lastnine, pripisan imetnikom zavarovalnih polic (D.44)

Najemnine (D.45)

Najemnine od zemljišc

Najemnine od podzemnih sredstev

TEKOCI DAVKI NA DOHODEK, PREMOŽENJE ITD. (D.5)

Davki na dohodek (D.51)

Drugi tekoci davki (D.59)

SOCIALNI PRISPEVKI IN PREJEMKI (D.6)

Socialni prispevki (D.61)

Dejanski socialni prispevki (D.611)

Pripisani socialni prispevki (D.612)

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi (D.62)

Prejemki socialne varnosti v denarju (D.621)

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi (D.622)

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov (D.623)

Prejemki socialnega varstva v denarju (D.624)

Socialni transferji v naravi (D.63)

Socialni prejemki v naravi (D.631)

Prejemki socialne varnosti, povracila (D.6311)

Drugi prejemki socialne varnosti v naravi (D.6312)

Prejemki socialnega varstva v naravi (D.6313)

Transferji individualnega netržnega blaga ali storitev (D.632)

DRUGI TEKOCI TRANSFERJI (D.7)

Neto premije neživljenjskega zavarovanja (D.71)

Škodni zahtevki iz neživljenjskega zavarovanja (D.72)

Tekoci transferji v okviru države (D.73)

Tekoce mednarodno sodelovanje (D.74)

Raznovrstni tekoci transferji (D.75)

Tekoci transferji NPISG

Tekoci transferji med gospodinjstvi

Denarne kazni in penali

Loterije in igre na sreco

Placila odškodnin

Na BNP temeljeci cetrti lastni vir

Drugo

POPRAVEK ZA SPREMEMBO NETO LASTNIŠKEGA KAPITALA GOSPODINJSTEV V REZERVACIJAH POKOJNINSKIH SKLADOV (D.8)

KAPITALSKI TRANSFERJI (D.9)

Davki na kapital (D.91)

Investicijske podpore (D.92)

Drugi kapitalski transferji (D.99)

POGLAVJE 5:

FINANČNE TRANSAKCIJE

KLASIFIKACIJA FINANCNIH TRANSAKCIJ

Denarno zlato in posebne pravice crpanja (PPC) (F.1)

Denarno zlato (F.11)

Posebne pravice crpanja (PPC) (F.12)

Gotovina in vloge (F.2)

Gotovina (F.21)

Prenosljive vloge (F.22)

Druge vloge (F.29)

Vrednostni papirji razen delnic (F.3)

Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih financnih instrumentov (F.33)

Kratkorocni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih financnih instrumentov (F.331)

Dolgorocni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih financnih instrumentov (F.332)

IIzvedeni financni instrumenti (F.34)

Posojila (F.4)

Kratkorocna posojila (F.41)

Dolgorocna posojila (F.42)

Delnice in drug lastniški kapital (F.5)

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov (F.51)

Delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.511), ter delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.512)

Drug lastniški kapital (F.513)

Delnice vzajemnih skladov (F.52)

Zavarovalne tehnicne rezervacije (F.6)

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja ter v rezervacijah pokojninskih skladov (F.61)

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (F.611)

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (F.612)

Prenosne premije in škodne rezervacije (F.62)

Druge terjatve in obveznosti (F.7)

Komercialni krediti in predujmi (F.71)

Druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov (F.79)

Pojasnjevalna postavka: neposredne tuje naložbe (F.m)

RACUNOVODSKA PRAVILA ZA FINANCNE TRANSAKCIJE

Vrednotenje

Cas zajemanja

Izracun financnih transakcij iz sprememb v bilancah stanja

Priloga 5.1 Povezave z merami denarja

POGLAVJE 6:

DRUGI TOKOVI

POTROŠNJA STALNEGA KAPITALA

PRIDOBITVE MANJ ODSVOJITVE NEFINANCNIH NEPROIZVEDENIH SREDSTEV (K.2)

DRUGE SPREMEMBE SREDSTEV (K.13 — K.12)

DRUGE SPREMEMBE OBSEGA (K.3 — K.10 in K.12)

EKONOMSKI NASTANEK NEPROIZVEDENIH SREDSTEV (K.3)

EKONOMSKI NASTANEK PROIZVEDENIH SREDSTEV

NARAVNA RAST NEGOJENIH BIOLOŠKIH VIROV (K.5)

EKONOMSKO IZGINOTJE NEPROIZVEDENIH SREDSTEV (K.6)

IZGUBE ZARADI KATASTROF (K.7)

ZASEGI BREZ NADOMESTILA (K.8)

DRUGE SPREMEMBE OBSEGA NEFINANCNIH SREDSTEV, D.N.

DRUGE SPREMEMBE OBSEGA FINANCNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, D.N.

SPREMEMBE V KLASIFIKACIJAH IN STRUKTURI (K.12)

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi (K.21.1)

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti (K12.2)

NOMINALNI DOBICKI/IZGUBE IZ LASTNINE

Nevtralni dobicki/izgube iz lastnine (K.11.1)

Realni dobicki/izgube iz lastnine (K.11.2)

Dobicki iz lastnine po vrstah financnih sredstev

Gotovina in vloge (AF.2)

Posojila (AF.4) ter druge terjatve in obveznosti (AF.7)

Vrednostni papirji razen delnic (AF.3)

Delnice in drug lastniški kapital (AF.5)

Zavarovalne tehnicne rezervacije (AF.6)

Financna sredstva v tujih valutah

POGLAVJE 7:

BILANCE STANJA

VRSTE SREDSTEV

Nefinancna proizvedena sredstva (AN.1)

Nefinancna neproizvedena sredstva (AN.2)

Financna sredstva in obveznosti (AF.)

VREDNOTENJE VKNJIŽB V BILANCAH STANJA

Splošna nacela vrednotenja

NEFINANCNA SREDSTVA (AN.)

Proizvedena sredstva (AN.1)

Osnovna sredstva (AN.11)

Opredmetena osnovna sredstva (AN.111)

Neopredmetena osnovna sredstva (AN.112)

Zaloge (AN.12)

Vrednostni predmeti (AN.13)

Neproizvedena sredstva (AN.2)

Opredmetena neproizvedena sredstva (AN.21)

Zemljišca (AN.211)

Podzemna sredstva (AN.212)

Druga naravna sredstva (AN.213 in AN.214)

Neopredmetena neproizvedena sredstva (AN.22)

Financna sredstva in obveznosti (AF.)

Denarno zlato in posebne pravice crpanja (AF.1)

Gotovina in vloge (AF.2)

Vrednostni papirji razen delnic (AF.3)

Posojila (AF.4)

Delnice in drug lastniški kapital (AF.5)

Zavarovalne tehnicne rezervacije (AF.6)

Druge terjatve in obveznosti (AF.7)

Pojasnjevalni postavki

Trajno potrošno blago (AN.m)

Neposredne tuje naložbe (AF.m)

Financne bilance stanja

Priloga 7.1: Opredelitev skupin sredstev

Priloga 7.2: Preglednica vknjžb od zacetne do koncne bilance stanja

POGLAVJE 8:

ZAPOREDJE RAČUNOV IN IZRAVNALNE POSTAVKE

ZAPOREDJE RACUNOV

Tekoci racuni

Racun proizvodnje (I)

Racuni razdelitve in porabe dohodka (II)

Racuni primarne razdelitve dohodka (II.1)

Racun ustvarjanja dohodka (II.1.1)

Racun alokacije primarnega dohodka (II.1.2)

Racun podjetniškega dohodka (II.1.2.1)

Racun alokacije drugega primarnega dohodka (II.1.2.2)

Racun sekundarne razdelitve dohodka (II.2)

Racun prerazdelitve dohodka v naravi (II.3)

Racun porabe dohodka (II.4)

Racun porabe razpoložljivega dohodka (II.4.1)

Racun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka (II.4.2)

Racuni akumulacije (III)

Racun kapitala (III.1)

Racun sprememb neto vrednosti zaradi varcevanja in kapitalskih transferjev (III.1.1)

Racun pridobitev nefinancnih sredstev (III.1.2)

Financni racun (III.2)

Racun drugih sprememb sredstev (III.3)

Racun drugih sprememb obsega sredstev (III.3.1)

Racun revalorizacije (III.3.2)

Racun nevtralnih dobickov in izgub iz lastnine (III.3.2.1)

Racun realnih dobickov in izgub iz lastnine (III.3.2.2)

Bilance stanja (IV)

Zacetna bilanca stanja (IV.1)

Spremembe bilance stanja (IV.2)

Koncna bilanca stanja (IV.3)

RACUNI TUJINE

Tekoci racuni

Zunanji racun blaga in storitev (V.I)

Zunanji racun primarnih dohodkov in tekocih transferjev (V.II)

Racun zunanje akumulacije (V.III)

Racun kapitala (V.III.1)

Financni racun (V.III.2)

Racun drugih sprememb sredstev (V.III.3)

Bilance stanja (V.IV)

RACUN BLAGA IN STORITEV (0)

INTEGRIRANI EKONOMSKI RACUNI

AGREGATI

Bruto domaci proizvod v tržnih cenah (BDP)

Poslovni presežek celotnega gospodarstva

Raznovrstni dohodek celotnega gospodarstva

Podjetniški dohodek celotnega gospodarstva

Nacionalni dohodek (v tržnih cenah)

Nacionalni razpoložljivi dohodek

Varcevanje

Saldo tekocih transakcij s tujino

Neto posojanje (+) ali izposojanje (-) celotnega gospodarstva

Neto vrednost celotnega gospodarstva

IZDATKI IN PRIHODKI DRŽAVE

MATRICNI PRIKAZ

Matricni prikaz racunov ESR

Lastnosti matrik racunov

Prilagoditev matrike manjšega formata posameznim vrstam analiz

POGLAVJE 9:

INPUT-OUTPUT OKVIR

TABELE PONUDBE IN PORABE

TABELE, KI POVEZUJEJO TABELE PONUDBE IN PORABE S SEKTORSKIMI RACUNI

SIMETRICNE INPUT-OUTPUT TABELE

POGLAVJE 10:

MERE CEN IN OBSEGA

PODROCJE UPORABE INDEKSOV CEN IN OBSEGA V SISTEMU RACUNOV

Integrirani sistem indeksov cen in obsega

Indeksi cen in obsega za druge agregate

SPLOŠNA NACELA MERJENJA INDEKSOV CEN IN OBSEGA

Opredelitev cen in obsegov tržnih proizvodov

Razlike v kakovosti in razlike v ceni

Nacela za netržne storitve

Nacela za dodano vrednost in BDP

TEŽAVE PRI UPORABI NACEL

Splošna uporaba

Uporaba pri posameznih tokovih

Tokovi blaga in tržnih storitev

Tokovi netržnih storitev

Davki in subvencije na proizvode in uvoz

Potrošnja stalnega kapitala

Sredstva za zaposlene

Stanje proizvedenih osnovnih sredstev in zaloge

Mere realnega dohodka za celotno gospodarstvo

IZBIRA OBRAZCA INDEKSNEGA ŠTEVILA IN BAZNEGA LETA

MEDPROSTORSKI INDEKSI CEN IN OBSEGA

POGLAVJE 11:

PREBIVALSTVO IN INPUTI DELA

CELOTNO PREBIVALSTVO

EKONOMSKO AKTIVNO PREBIVALSTVO

ZAPOSLENOST

Zaposleni

Samozaposlene osebe

Zaposlenost in rezidencnost

BREZPOSELNOST

DELOVNA MESTA

Delovna mesta in rezidencnost

SKUPAJ OPRAVLJENE URE

EKVIVALENT POLNEGA DELOVNEGA CASA

INPUTI DELA ZAPOSLENIH V STALNEM NADOMESTILU

POGLAVJE 12:

ČETRTLETNI EKONOMSKI RAČUNI

POGLAVJE 13:

REGIONALNI RAČUNI

REGIONALNO OZEMLJE

ENOTE IN REZIDENCNOST

METODE REGIONALIZACIJE

AGREGATI PO DEJAVNOSTIH

RACUNI GOSPODINJSTEV

PRILOGE

I. POSREDNO MERJENE STORITVE FINANCNEGA POSREDNIŠTVA

Spremembe v poglavjih ESR, če se razporedi FISIM

II. LEASING IN NAKUP TRAJNEGA BLAGA NA OBROKE

Opredelitve

Leasing

Operativni leasing

Financni leasing

Nakup na obroke

Obravnava v racunih

Operativni leasing

Financni leasing

Nakup na obroke

III. ZAVAROVANJE

Uvod

Opredelitve

Socialno zavarovanje

Sheme socialne varnosti države

Zasebne sheme socialnega zavarovanja s skladi

Sheme socialnega zavarovanja brez skladov, ki jih upravljajo delodajalci

Druga zavarovanja

Druga življenjska zavarovanje

Druga neživljenjska zavarovanja

Pozavarovanje

Izvajalci pomožnih zavarovalnih dejavnosti

Obravnava v racunih

Socialno zavarovanje

Sheme socialne varnosti države

Zasebne sheme socialnega zavarovanja s skladi

Sheme socialnega zavarovanja brez skladov, ki jih upravljajo delodajalci

Druga zavarovanja

Druga življenjska zavarovanja

Druga neživljenjska zavarovanja

Pozavarovanje

Izvajalci pomožnih zavarovalnih dejavnosti

Primeri knjiženja

IV. KLASIFIKACIJE IN RACUNI

Klasifikacije

Klasifikacija institucionalnih sektorjev (S)

Klasifikacija transakcij in drugih tokov

Klasifikacija izravnalnih postavk (B)

Klasifikacija sredstev (A)

Prerazvrstitve in šifriranje dejavnosti (A*), proizvodov (P*) in osnovnih sredstev (investicij v osnovna sredstva (AN)

Klasifikacija individualne potrošnje po namenu (COICOP)

Klasifikacija funkcij države (COFOG)

Klasifikacija nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, po namenu (COPNI)

Racuni

V. OPREDELITEV JAVNO-FINANČNEGA PRIMANJKLJAJA ZA NAMENE POSTOPKA V ZVEZI S ČEZMERNIM PRIMANJKLJAJEM

Tabele

2.1

Sektorji in podsektorji

2.2

Vrste proizvajalcev, glavne dejavnosti in funkcije po sektorjih

2.3

Sektorska klasifikacija proizvodnih enot po glavnih standardnih pravnih oblikah lastništva

3.1

Razmejevanje med tržnimi proizvajalci, proizvajalci za lastno koncno porabo in drugimi netržnimi proizvajalci pri institucionalnih enotah

3.2

Institucionalne enote, lokalne EED in proizvodnja ter razmejevanje med tržnim, za lastno koncno porabo in drugim netržnim

3.3

Razlikovanje tržnim, za lastno koncno porabo in drugim netržnim pri lokalnih EED in njihovi proizvodnji

3.4

Obravnava transporta izvoženega blaga

3.5

Obravnava transporta uvoženega blaga

5.1

Klasifikacija financnih transakcij

8.1

Pregledni prikaz racunov, izravnalnih postavk in temeljnih agregatov

8.2

Racun I: Racun proizvodnje

8.3

Racun II.1.1: Racun ustvarjanja dohodka

8.4

Racun II.1.2: Racun alokacije primarnega dohodka

8.5

Racun II.1.2.1: Racun podjetniškega dohodka in racun: II.1.2.2 Racun alokacije drugega primarnega dohodka

8.6

Racun II.2: Racun sekundarne razdelitve dohodka

8.7

Racun II.3: Racun prerazdelitve dohodka v naravi

8.8

Racun II.4.1: Racun porabe razpoložljivega dohodka

8.9

Racun II.4.2: Racun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka

8.10

Racun III.1.1: Racun sprememb neto vrednosti zaradi varcevanja in kapitalskih transferjev

8.11

Racun III.1.2: Racun pridobitev nefinancnih sredstev

8.12

Racun III.2: Financni racun

8.13

Racun III.3.1: Racun drugih sprememb obsega sredstev

8.14

Racun III.3.2: Racun revalorizacije

8.15

Racun IV: Bilance stanja

8.16

Zaporedje vseh racunov za tujino (racun zunanjih transakcij)

8.17

Racun 0: Racun blaga in storitev

8.18

Integrirani ekonomski racuni

8.19

Matricni prikaz zaporedja vseh racunov in izravnalnih postavk za celotno gospodarstvo

8.20

Shematicni prikaz matrike družbenih racunov

8.21

Primer bolj podrobne matrike družbenih racunov

8.22

Primer bolj podrobne podmatrike: neto dodana vrednost (osnovne cene)

9.1

Poenostavljena tabela ponudbe

9.2

Poenostavljena tabela porabe

9.3

Poenostavljena združena tabela ponudbe in porabe

9.4

Poenostavljena simetricna input-output tabela (proizvod po proizvodu)

9.5

Tabela ponudbe v osnovnih cenah, skupaj s pretvorbo v kupceve cene

9.6

Tabela porabe v kupcevih cenah

9.7

Poenostavljena tabela trgovskih in transportnih marž

9.8

Poenostavljena tabela davkov minus subvencij na proizvode

9.9

Tabela porabe uvoza

9.10

Tabela porabe domace proizvodnje v osnovnih cenah

9.11

Tabela, ki povezuje tabele ponudbe in porabe s sektorskimi racuni

9.12

Simetricna input-output tabela v osnovnih cenah (proizvod po proizvodu)

9.13

Simetricna input-output tabela za domaco proizvodnjo (proizvod po proizvodu)

A.I.1

Učinki alokacije FISIM po institucionalnih sektorjih, vključno s spremembami za netržne proizvajalce

A.I.2

Učinki alokacije FISIM izključno nominalnemu sektorju

A.III.1

Sheme socialne varnosti, ki jih organizira država

A.III.2

Zasebne sheme socialnega zavarovanja s skladi

A.III.3

Sheme brez skladov, ki jih upravljajo delodajalci

A.III.4

Druga življenjska zavarovanja

A.III.5

Druga neživljenjska zavarovanja

A.IV.1

Racun 0: Racun blaga in storitev

A.IV.2

Zaporedje vseh racunov za celotno gospodarstvo

A.IV.3

Zaporedje vseh racunov za nefinacne družbe

A.IV.4

Zaporedje vseh racunov za financne družbe

A.IV.5

Zaporedje vseh racunov za državo

A.IV.6

Zaporedje vseh racunov za gospodinjstva

A.IV.7

Zaporedje vseh racunov za neprofitne izvajalce storitev za gospodinjstva

POGLAVJE 1

SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

1.01

Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR 1995 ali enostavno ESR) je mednarodno primerljiv računovodski okvir za sistematično in podrobno opisovanje celotnega gospodarstva (regij, držav ali skupine držav), njegovih sestavnih delov in odnosov z drugimi gospodarstvi.

ESR 1995 nadomešča Evropski sistem integriranih ekonomskih računov, objavljen leta 1970 (ESR 1970; druga, nekoliko spremenjena izdaja je bila objavljena leta 1978).

ESR 1995 je popolnoma usklajen z revidiranimi priporočili nacionalnega računovodstva, ki veljajo po vsem svetu, s Sistemom nacionalnih računov (SNR 1993 ali enostavno SNR; priporočila so bila izdelana pod skupno odgovornostjo Združenih narodov, MDS, Komisije Evropskih skupnosti, OECD in Svetovne banke). Seveda je ESR osredotočen na razmere in potrebe po podatkih v Evropski uniji. Podobno kakor SNR je ESR usklajen s koncepti in klasifikacijami, ki se uporabljajo v mnogih drugih socialnih in ekonomskih statistikah. Značilni primeri so statistike zaposlenosti, predelovalnih dejavnosti in zunanje trgovine. ESR je zato lahko osrednji referenčni okvir za socialne in ekonomske statistike Evropske unije in njenih držav članic.

1.02

Okvir ESR sestavljata dve glavni skupini tabel:

(a) sektorski računi ( 14 );

(b) input-output okvir ( 15 ) in računi po dejavnostih (15) .

Sektorski računi zagotavljajo sistematični opis posameznih stopenj ekonomskega procesa po institucionalnih sektorjih: proizvodnje, ustvarjanja dohodka, razdelitve dohodka, prerazdelitve dohodka, porabe dohodka ter finančne in nefinančne akumulacije. Sektorski računi zajemajo tudi bilance stanja za prikaz stanja sredstev, obveznosti in neto vrednosti ob začetku in koncu obračunskega obdobja.

Input-output okvir in računi po dejavnostih podrobneje opisujejo proizvodni proces (stroškovno strukturo, ustvarjeni dohodek in zaposlenost) ter tokove blaga in storitev (proizvodnjo, uvoz, izvoz, končno potrošnjo, vmesno potrošnjo in investicije po skupinah proizvodov).

ESR vsebuje koncepta prebivalstvo in zaposlenost ( 16 ). Ta koncepta sta pomembna za sektorske račune, pa tudi za input-output okvir.

ESR ni omejen samo na letno nacionalno računovodstvo, ampak velja tudi za četrtletne ( 17 ) in regionalne račune ( 18 ).

Okvir za analizo in politiko

1.03

ESR omogoča analizo in ovrednotenje:

(a) strukture celotnega gospodarstva. Značilni primeri so:

1. dodana vrednost in zaposlenost po dejavnostih;

2. dodana vrednost in zaposlenost po regijah;

3. razdelitev dohodka po sektorjih;

4. uvoz in izvoz po skupinah proizvodov;

5. izdatki za končno potrošnjo po skupinah proizvodov;

6. investicije v osnovna sredstva in stanje osnovnih sredstev po dejavnostih;

7. struktura stanj in tokov finančnih sredstev po vrstah sredstev in po sektorjih.

(b) posebnih delov ali vidikov celotnega gospodarstva. Značilni primeri so:

1. bančništvo in finance v nacionalnem gospodarstvu;

2. vloga države;

3. gospodarstvo posamezne regije (v primerjavi s celotnim nacionalnim gospodarstvom).

(c) razvoja celotnega gospodarstva v času. Značilni primeri so:

1. analiza stopenj rasti BDP;

2. analiza inflacije;

3. analiza sezonskega gibanja izdatkov gospodinjstev na osnovi četrtletnih računov;

4. analiza spreminjanja pomena posameznih vrst finančnih inštrumentov v času, npr. naraščajoči pomen opcij;

5. primerjava strukture nacionalnega gospodarstva po dejavnostih v daljšem obdobju, npr. v obdobju 30 let.

(d) celotnega gospodarstva v primerjavi z drugimi celotnimi gospodarstvi. Značilni primeri so:

1. primerjava vloge države v državah članicah Evropske unije;

2. analiza medsebojnih odvisnosti gospodarstev Evropske unije;

3. analiza sestave in usmerjenosti izvoza Evropske unije;

4. primerjava stopenj rasti BDP ali razpoložljivega dohodka na prebivalca med Evropsko unijo, ZDA in Japonsko.

1.04

Za Evropsko unijo in njene države članice so značilnosti iz tega okvira glavna podlaga pri oblikovanju in nadziranju njihovih socialnih in ekonomskih politik.

Nadalje, je ESR zelo pomemben tudi za nekatere posebne naloge:

(a) za spremljanje in vodenje evropske monetarne politike: konvergenčna merila za Evropsko monetarno unijo so opredeljena na podlagi podatkov nacionalnih računov (javnofinančni primanjkljaj, javni dolg in BDP);

(b) za podeljevanje denarnih pomoči regijam Evropske unije: izdatki za strukturne sklade Evropske unije delno temeljijo na regionaliziranih podatkih nacionalnih računov;

(c) za določitev lastnih virov Evropske unije, ki so odvisni od podatkov nacionalnih računov na tri načine:

1. vsi viri Evropske unije so določeni v odstotku bruto nacionalnih proizvodov (BNP) držav članic;

2. tretji lastni vir Evropske unije je lastni vir iz DDV. Prispevki držav članic vanj so v veliki meri določeni s podatki nacionalnih računov, ker se ti uporabljajo za izračun povprečne stopnje DDV;

3. relativne velikosti prispevkov držav članic za četrti lastni vir Evropske unije temeljijo na njihovih bruto nacionalnih proizvodih.

Osem značilnosti konceptov ESR

1.05

Za zagotavljanje ravnovesja med potrebami po podatkih in možnostmi njihovega zagotavljanja imajo koncepti ESR osem pomembnih značilnosti. Te so:

(a) mednarodna primerljivost;

(b) usklajenost s koncepti drugih socialnih in ekonomskih statistik;

(c) konsistentnost;

(d) praktična uporabnost;

(e) različnost od večine upravnih konceptov;

(f) kakovostna zgradba in stalnost za daljše obdobje;

(g) poudarek na opisovanju gospodarskega dogajanja v denarnih in lahko opazljivih izrazih;

(h) prilagodljivost in večnamenska uporabnost.

1.06

Koncepti so mednarodno primerljivi, ker:

(a) je za države članice Evropske unije ESR standard za predložitev podatkov nacionalnih računov vsem mednarodnim organizacijam. Le v nacionalnih publikacijah dosledno upoštevanje standardov ESR ni obvezno;

(b) so koncepti ESR popolnoma konsistentni s priporočili nacionalnega računovodstva, ki veljajo po vsem svetu, tj. s SNR.

Mednarodna primerljivost konceptov je ključna za primerjave statistik med različnimi državami.

1.07

Koncepti so usklajeni s koncepti drugih socialnih in ekonomskih statistik, ker:

(a) ESR uporablja mnogo konceptov in klasifikacij (npr. ►M11  NACE Rev. 2 ◄ ), ki se uporabljajo tudi v drugih socialnih in ekonomskih statistikah držav članic Evropske unije, npr. v statistikah predelovalnih dejavnosti, zunanje trgovine in zaposlenosti; konceptualne razlike med njimi so zmanjšane na minimum. Koncepti in klasifikacije Evropske unije so prav tako usklajeni s koncepti in klasifikacijami Združenih narodov;

(b) podobno kakor pri SNR so koncepti ESR usklajeni tudi s koncepti najpomembnejših mednarodnih navodil za druge ekonomske statistike, zlasti s Priročnikom za plačilno bilanco (PPB) in Statistiko državnih financ (SDF) Mednarodnega denarnega sklada, Statistiko dohodkov OECD ter priporočili MOD o konceptih zaposlenosti, opravljenih urah in stroških dela.

Usklajenost z drugimi socialnimi in ekonomskimi statistikami veliko pripomore k povezljivosti in primerljivosti podatkov. Posledica je izdelava boljših ocen nacionalnih računov. Nadalje, informacije, ki jih te posebne statistike vsebujejo, se lahko bolje povezujejo s splošnimi statistikami o nacionalnem gospodarstvu, tj. s podatki nacionalnih računov, npr. z BNP ali dodano vrednostjo po dejavnostih in sektorjih.

1.08

Identitete v računovodskem okviru zagotavljajo konsistentnost konceptov, ki se uporabljajo za opis posameznih delov ekonomskega procesa (proizvodnje, delitve dohodka, porabe dohodka, akumulacije). Notranja konsistentnost omogoča medsebojno primerjavo statistik posameznih delov računovodskega okvira. To na primer omogoča izračun naslednjih razmerij:

(a) produktivnost, kot je dodana vrednost na opravljeno uro (podatek zahteva konsistentnost med konceptoma dodane vrednosti in opravljenih ur);

(b) nacionalni razpoložljivi dohodek na prebivalca (razmerje zahteva konsistentnost med konceptoma nacionalnega razpoložljivega dohodka in prebivalstva);

(c) investicije v odstotku od stanja osnovnih sredstev (razmerje zahteva konsistentnost med opredelitvami teh tokov in stanj);

(d) javnofinančni primanjkljaj in javni dolg v odstotku od bruto domačega proizvoda (podatka zahtevata konsistentnost med koncepti javnofinančnega primanjkljaja, javnega dolga in bruto domačega proizvoda).

Notranja konsistentnost konceptov tudi omogoča, da se nekatere ocene izračunajo kot razlike, npr. varčevanje se lahko oceni kot razlika med razpoložljivim dohodkom in izdatki za končno potrošnjo ( 19 ).

1.09

Da bi dosegli njihovo ustrezno merljivost, so koncepti ESR zasnovani kot uporabni koncepti. Uporabnost je razvidna na več načinov:

(a) nekatere dejavnosti ali postavke so prikazane le, če so dovolj pomembne. To se nanaša na primer na proizvodnjo blaga za lastne potrebe gospodinjstev: tkalstvo in lončarstvo v proizvodnji nista zajeta zaradi domneve, da sta za države Evropske unije nepomembna. Drug značilen primer so majhna poceni orodja in naprave, ki so v investicijah v osnovna sredstva zajeti le, če kupčevi izdatki zanje presegajo 500 ECU (v cenah iz leta 1995) za kos (ali kadar so kupljeni v velikih količinah, v znesku celotnega nakupa); dokler tovrstni izdatki ne presežejo tega praga, se obravnavajo kot vmesna potrošnja;

(b) nekaterim konceptom so priložena jasna navodila za ocenjevanje. Na primer za ocenjevanje potrošnje kapitala se priporoča linearna amortizacija, za ocenjevanje stanja osnovnih sredstev pa metoda stalne inventarizacije. Drug značilen primer je vrednotenje proizvodnje za lastne potrebe, ki naj bi bilo načeloma v osnovnih cenah, če pa to ni mogoče, se osnovne cene lahko približno ocenijo kot vsota različnih pripadajočih stroškov;

(c) sprejeti so bili nekateri poenostavljeni dogovori. Na primer vse kolektivne storitve, ki jih zagotavlja država, so po dogovoru izdatki za končno potrošnjo;

(d) koncepti so usklajeni s koncepti tistih socialnih in ekonomskih statistik, ki so vhodni podatki za sestavljanje nacionalnih računov.

1.10

Kljub temu pa koncepti niso vselej enostavno uporabljivi, ker se običajno v več lastnostih razlikujejo od konceptov upravnih virov podatkov. Značilni primeri so poslovni izkazi, podatki o različnih vrstah davkov (DDV, dohodnina, uvozne dajatve itd.), podatki socialne varnosti ter podatki nadzornih odborov bank in zavarovalnic. Ti upravni podatki so pogosto vhodni podatki za sestavljanje nacionalnih računov. Zato jih bo na splošno treba prilagoditi tako, da bodo usklajeni z ESR.

Koncepti ESR se običajno razlikujejo od konceptov upravnih virov, ker:

(a) se upravni koncepti med državami razlikujejo. Posledično mednarodne primerljivosti skozi upravne koncepte ni mogoče doseči;

(b) upravni koncepti se v času spreminjajo. Posledično časovne primerljivosti skozi upravne koncepte ni mogoče doseči;

(c) koncepti, na katerih temeljijo upravni viri podatkov, običajno med seboj niso konsistentni, povezovanje in primerjava podatkov, ki sta ključnega pomena za sestavljanje podatkov nacionalnih računov, pa sta mogoča le s konsistentno celoto konceptov;

(d) upravni koncepti na splošno niso najbolj uporabni za ekonomsko analizo in vrednotenje ekonomske politike.

Kljub temu pa upravni viri podatkov včasih ustrezajo potrebam nacionalnih računov in drugih statistik, ker:

(a) se koncepti in klasifikacije, ki so bili sprva namenjeni statističnim potrebam, lahko uporabljajo tudi za upravne namene, npr. klasifikacija državnih izdatkov po vrstah;

(b) lahko upravni viri podatkov izrecno upoštevajo (posebne) statistične potrebe po podatkih; to velja na primer za sistem Intrastat, ki zagotavlja informacije o pretoku blaga med državami članicami Evropske unije.

1.11

Temeljni koncepti ESR so kakovostno zgrajeni in stalni za daljše obdobje, ker:

(a) so bili odobreni kot mednarodni standard za naslednja desetletja;

(b) je bila v zaporedoma objavljenih mednarodnih navodilih nacionalnega računovodstva večina temeljnih konceptov le malo spremenjena.

Konceptualna kontinuiteta zmanjšuje potrebo po preračunavanju časovnih serij ter po uvajanju in prevzemanju novih konceptov. Še več, zmanjšuje občutljivost konceptov na nacionalne in mednarodne politične pritiske, zaradi česar podatki nacionalnih računov že desetletja služijo kot objektivna baza podatkov za ekonomsko politiko in analizo.

1.12

Koncepti ESR so osredotočeni na opisovanje ekonomskega procesa v denarnih in lahko opazljivih izrazih. Stanja in tokovi, ki jih ni možno brez težav meriti v denarnih izrazih ali nimajo nedvoumne denarne protipostavke, se v večini primerov ne upoštevajo.

To načelo se zaradi zahtev po konsistentnosti in potrebah po podatkih ne upošteva dosledno. Na primer konsistentnost zahteva, da je vrednost kolektivnih storitev, ki jih proizvede država, zajeta kot proizvodnja, ker so sredstva za zaposlene ter nakupi vseh vrst blaga in storitev s strani države brez težav merljivi v denarnih izrazih.

Še več, opisovanje kolektivnih storitev države v primerjavi s preostalim nacionalnim gospodarstvom za potrebe ekonomske analize in politike prav tako povečuje uporabnost nacionalnih računov kot celote.

1.13

Področje uporabe konceptov ESR je mogoče ponazoriti z upoštevanjem nekaj pomembnih mejnih primerov.

V meje proizvodnje ESR (glej odstavke od 3.07. do 3.09.) spadajo:

(a) proizvodnja individualnih in kolektivnih storitev države;

(b) proizvodnja stanovanjskih storitev za lastne potrebe gospodinjstev, ki bivajo v lastnih stanovanjih;

(c) proizvodnja blaga za lastno končno potrošnjo, npr. kmetijskih proizvodov;

(d) gradnja za lastne potrebe, vključno z gradnjo za lastne potrebe gospodinjstev;

(e) proizvodnja storitev plačanega gospodinjskega osebja;

(f) gojenje rib v ribogojnicah;

(g) zakonsko prepovedana proizvodnja, npr. prostitucija in proizvodnja drog;

(h) proizvodnja, kjer prihodki niso v celoti prijavljeni davčnim organom, npr. skrivna proizvodnja tekstila.

V meje proizvodnje ne spadajo:

(a) gospodinjske in osebne storitve, ki so proizvedene in potrošene znotraj istega gospodinjstva, npr. čiščenje, priprava hrane, nega bolnih in starejših;

(b) prostovoljne storitve, katerih rezultat ni blago, npr. hišniške storitve in čiščenje brez plačila;

(c) naravno razmnoževanje rib v odprtih morjih.

Na splošno ESR zajema vso proizvodnjo, ki izhaja iz dejavnosti proizvodnje znotraj meja proizvodnje. Posebni izjemi od tega pravila sta:

(a) proizvodnja pomožnih dejavnosti ni zajeta; vsi inputi, ki jih te dejavnosti potrošijo (material, delo, potrošnja stalnega kapitala itd.), so zajeti kot inputi v glavno ali stransko dejavnost, ki jo pomožna dejavnost podpira;

(b) proizvodnja, proizvedena za vmesno potrošnjo v isti lokalni enoti enovrstne dejavnosti (EED, glej odstavek 1.29.), ni zajeta; kot proizvodnja pa je zajeta vsa proizvodnja, ki je proizvedena za druge lokalne enote enovrstne dejavnosti, ki pripadajo isti institucionalni enoti.

Iz računovodske logike ESR izhaja, da so v primerih, ko so dejavnosti upoštevane kot proizvodnja in je rezultat njihove proizvodnje zajet, zajeti tudi sočasni dohodki, zaposlenost, končna potrošnja ipd. Na primer ker je proizvodnja stanovanjskih storitev za lastne potrebe zajeta kot proizvodnja, so zajeti tudi dohodek in izdatki za končno potrošnjo, ki jih proizvodnja za lastne potrebe ustvarja za ta gospodinjstva. Nasprotno velja, kadar dejavnosti niso zajete kot proizvodnja: gospodinjske storitve, proizvedene in potrošene znotraj istega gospodinjstva ne ustvarjajo dohodka in izdatkov za končno potrošnjo, zato v skladu s koncepti ESR tukaj zaposlenosti ni.

ESR vsebuje tudi številne posebne dogovore, npr.:

(a) vrednotenje proizvodnje države;

(b) vrednotenje proizvodnje zavarovalnih storitev in posredno merjenih storitev finančnega posredništva;

(c) uvrščanje vseh kolektivnih storitev, ki jih je proizvedla država, v izdatke za končno potrošnjo in nobenih v vmesno potrošnjo;

(d) prikazovanje porabe posredno merjenih storitev finančnega posredništva kot vmesne potrošnje nominalnega sektorja ali nominalne dejavnosti.

1.14

Koncepti ESR so večnamenski; za večino uporab so sicer sprejemljivi, v nekaterih primerih pa morajo biti dopolnjeni (glej odstavek 1.18.).

1.15

Podrobnosti v konceptualnem okviru ESR ponujajo možnosti za prožno uporabo: nekateri koncepti v ESR niso izrecno navedeni, vendar jih je mogoče brez težav izpeljati. Na primer dodana vrednost v stroških faktorjev se lahko izračuna z odštevanjem neto drugih davkov na proizvodnjo od dodane vrednosti v osnovnih cenah. Drug primer je ustvarjanje novih sektorjev s preurejanjem podsektorjev, ki so opredeljeni v ESR.

1.16

Prožno uporabo omogoča tudi uvajanje dodatnih meril, ki niso v nasprotju z logiko sistema. Ta merila so lahko na primer stopnje zaposlenosti po proizvodnih enotah ali velikost dohodkov gospodinjstev. Za zaposlenost je mogoče uvesti dodatno razčlenjevanje po stopnji izobrazbe, starosti in spolu.

1.17

To prožno uporabo je mogoče vgraditi v matriko družbenih računov (MDR). MDR je matrični prikaz, ki osvetljuje povezave med tabelami ponudbe in porabe ter sektorskimi računi (glej odstavke od 8.133. do 8.155.). MDR navadno zagotavlja dodatne informacije o ravni in strukturi (ne)zaposlenosti, in sicer preko razčlenitve sredstev za zaposlene po vrstah zaposlenih oseb. Ta razčlenitev velja za porabo dela po dejavnostih, kakor prikazuje tabela porabe, pa tudi za ponudbo dela po socialno-ekonomskih skupinah, kakor prikazuje račun alokacije primarnega dohodka za podsektorje sektorja gospodinjstev. Na ta način so viri in poraba različnih kategorij dela sistematično prikazani.

1.18

Za pridobitev nekaterih posebnih podatkov je treba izdelati satelitske račune. Značilni primeri so potrebe po podatkih za:

(a) analizo vloge turizma v nacionalnem gospodarstvu;

(b) analizo stroškov in financiranja zdravstvene oskrbe;

(c) analizo pomena raziskovanja in razvoja ter človeškega kapitala za nacionalno gospodarstvo;

(d) analizo dohodkov in izdatkov gospodinjstev na osnovi mikro konceptov dohodka in izdatkov;

(e) analizo povezanosti okolja in gospodarstva;

(f) analizo proizvodnje znotraj gospodinjstev;

(g) analizo sprememb blaginje;

(h) analizo razlik med podatki nacionalnih računov in podatki v poslovnih izkazih ter njihov vpliv na trg vrednostnih papirjev in devizni trg;

(i) ocenjevanje davčnih prihodkov.

1.19

Satelitski računi lahko zadovoljujejo takšne zahteve po podatkih s:

(a) podrobnejšim prikazovanjem, kjer je to potrebno, in izpuščanjem nepotrebnih podrobnosti;

(b) povečevanjem področja uporabe računovodskega okvira z dodajanjem nedenarnih informacij, npr. o onesnaženosti in okoljskih sredstvih;

(c) spreminjanjem nekaterih temeljnih konceptov, npr. z razširitvijo koncepta investicij z zneskom izdatkov za raziskovanje in razvoj ali z izdatki za izobraževanje.

1.20

Pomembna značilnost satelitskih računov je, da načeloma ohranjajo vse osnovne koncepte in klasifikacije standardnega okvira. Spremembe osnovnih konceptov uvedejo le, kadar jih posebni nameni satelitskih računov izrecno zahtevajo. V teh primerih morajo satelitski računi vsebovati tudi tabelo, ki prikazuje povezavo med glavnimi agregati v satelitskih računih in tistimi v standardnem okviru. S tem je ohranjena referenčna vloga standardnega okvira, hkrati pa je zadoščeno bolj specifičnim potrebam.

1.21

Standardni okvir v glavnem ne obravnava stanj in tokov, ki jih ni mogoče brez težav opazovati v denarnih izrazih (ali nimajo nedvoumne denarne protipostavke). Za analizo tovrstnih stanj in tokov zaradi njihove narave navadno povsem zadostuje statistična obdelava v nedenarnih izrazih, npr.:

(a) proizvodnjo znotraj gospodinjstev je najlažje opisati v urah, namenjenim alternativnim porabam;

(b) izobraževanje je možno opisati z vrstami izobrazbe, s številom učencev, povprečnim številom let do diplome itd.;

(c) učinki onesnaževanja so najbolj razvidno prikazani s spremembami števila še živečih vrst, zdravjem dreves v gozdovih, nakopičenostjo odpadkov, koncentracijo ogljikovega oksida, jakostjo radioaktivnega sevanja itd.

Satelitski računi omogočajo povezavo statistik v nedenarnih enotah s standardnim okvirom nacionalnih računov. Tovrstna povezava je mogoča z uporabo klasifikacij standardnega okvira, kolikor je možno, tudi za nedenarne statistike, npr. klasifikacija po vrstah gospodinjstev ali klasifikacija po dejavnostih. Na ta način je zgrajen konsistenten razširjen okvir, ki lahko služi kot podatkovna baza za analize in ovrednotenje vseh vrst povezanosti med spremenljivkami standardnega okvira in spremenljivkami razširjenega dela.

1.22

Standardni okvir in njegovi temeljni agregati ne opisujejo sprememb blaginje. Za ta namen se lahko izdelajo razširjeni računi, ki vsebujejo tudi pripisane denarne vrednosti npr.:

(a) gospodinjskih in osebnih storitev, proizvedenih in potrošenih znotraj istega gospodinjstva,

(b) sprememb v prostem času,

(c) prednosti in slabosti urbanega življenja,

(d) neenakost razdelitve dohodka med ljudmi.

Razširjeni računi lahko tudi prerazvrstijo končne izdatke za obžalovanja vredne potrebe (npr. za obrambo) v vmesno potrošnjo, s čimer ti izdatki ne prispevajo k blaginji. Podobno se v vmesno potrošnjo, tj. kot zmanjšanje (absolutne) blaginje, lahko uvrsti škoda, ki jo povzročijo poplave in druge naravne nesreče.

Na ta način je možno oblikovati grobe in zelo nepopolne kazalce sprememb blaginje. Ker pa ima blaginja mnogo razsežnosti, med katerimi je večino težko ovrednotiti v denarju, je boljši način njenega merjenja razsežnosti prilagojena uporaba posebnih kazalcev in enot merjenja. Takšni kazalci so lahko na primer umrljivost dojenčkov, pričakovana življenjska doba, pismenost odraslih in nacionalni dohodek na prebivalca. Te kazalce je mogoče vključiti v satelitski račun.

1.23

Za dosego konsistentnega, mednarodno primerljivega okvira, se upravni koncepti v ESR ne uporabljajo. Vendar pa so lahko podatki, pridobljeni na osnovi upravnih konceptov, zelo uporabni za vse vrste nacionalnih potreb. Na primer za ocenjevanje davčnih prihodkov je potrebna statistika obdavčljivih dohodkov. Te statistike je mogoče zagotoviti z nekaterimi spremembami statistike nacionalnih računov.

Podoben pristop je mogoč pri nekaterih konceptih, ki se uporabljajo pri nacionalni ekonomski politiki, npr.:

(a) koncept inflacije, ki se uporablja za povečevanje pokojnin, podpor brezposelnim ali sredstev za zaposlene državnih uradnikov;

(b) koncepti davkov, socialnih prispevkov, države in kolektivnega sektorja, ki se uporabljajo v razpravah o optimalni velikosti kolektivnega sektorja;

(c) koncept „strateških“ sektorjev/dejavnosti, ki se uporablja v nacionalni ekonomski politiki ali ekonomski politiki EU;

(d) koncept „poslovnih investicij“, ki se uporablja v nacionalni ekonomski politiki.

Satelitski računi ali preproste dodatne tabele lahko zadovoljijo take, navadno specifično nacionalne zahteve po podatkih.

ESR 1995 in SNR 1993

1.24

ESR 1995 je popolnoma konsistenten z revidiranim Sistemom nacionalnih računov (SNR 1993), ki zagotavlja navodila za nacionalno računovodstvo vsem državam sveta. Kljub temu pa med ESR 1995 in SNR 1993 obstajajo nekatere razlike:

(a) razlike v prikazovanju, npr:

1. v ESR so posebna poglavja o transakcijah s proizvodi, razdelitvenih transakcijah in finančnih transakcijah. V nasprotju s tem so v SNR te transakcije razložene v sedmih poglavjih, ki so urejena po računih, npr. poglavja o računu proizvodnje, računu primarne razdelitve dohodka, računu kapitala in računu tujine;

2. ESR opisuje koncept tako, da ga opredeli in navede, kaj je zajeto in kaj ni. SNR koncept navadno opiše bolj v splošnih pojmih in skuša pojasniti tudi načelo, ki je v ozadju sprejetega dogovora;

3. ESR vsebuje tudi poglavji o regionalnih in četrtletnih računih;

4. SNR vsebuje tudi poglavje o satelitskih računih;

(b) koncepti ESR so v več primerih bolj jasni in natančnejši kakor tisti v SNR, npr.:

1. SNR nima povsem natančne opredelitve o razliki med „tržnim“, „za lastno končno porabo“ in „drugim netržnim“ za institucionalne enote, lokalne EED in njihovo proizvodnjo. Zato vrednotenje proizvodnje in klasifikacija po sektorjih nista dovolj natančno opredeljena. ESR je zato uvedel dodatne razjasnitve in pri nekaterih posebnih primerih dodal pogoj, da morajo prodaje tržnega proizvajalca pokrivati vsaj 50 odstotkov proizvodnih stroškov (glej odstavke od 3.16. do 3.45. in tabelo 3.1);

2. ESR določa prag zajemanja, npr. za zajetje drobnega orodja in naprav v vmesno potrošnjo;

3. ESR predpostavlja, da nekatere vrste gospodinjske proizvodnje blaga, kot sta tkanje blaga in izdelava pohištva, v državah članicah Evropske unije niso pomembne in jih zato ni treba zajemati;

4. ESR se izrecno sklicuje na posebne institucionalne dogovore v Evropski uniji, kot sta sistem Intrastat za evidentiranje tokov blaga znotraj Evropske unije in prispevki držav članic Evropske unije;

5. ESR vsebuje posebne klasifikacije Evropske unije, npr.: CPA za proizvode in ►M11  NACE Rev. 2 ◄ za dejavnosti (posebne, vendar usklajene z ustreznimi klasifikacijami ZN);

6. ESR vsebuje dodatno klasifikacijo za vse zunanje transakcije: te se morajo deliti na transakcije med rezidenti Evropske unije in na transakcije z rezidenti zunaj Evropske unije.

ESR je lahko bolj natančen kot SNR, ker v prvi meri velja za države članice EU, za potrebe EU po podatkih pa tudi mora biti natančnejši.

ESR 1995 in ESR 1970

1.25

ESR 1995 se od ESR 1970 razlikuje po področju uporabe, pa tudi po konceptih. Večina razlik ustreza razlikam med SNR 1968 in SNR 1993. Nekatere glavne razlike na področju uporabe so:

(a) vključitev bilanc stanja;

(b) vključitev računov drugih sprememb sredstev, tj. uvedba konceptov drugih sprememb obsega, nominalnih dobičkov iz lastnine in realnih dobičkov iz lastnine;

(c) uvedba podsektorjev sektorja gospodinjstev;

(d) uvedba novega koncepta končne potrošnje: dejanske končne potrošnje;

(e) uvedba novega cenovno prilagojenega koncepta dohodka: realnega nacionalnega razpoložljivega dohodka;

(f) uvedba koncepta paritete kupne moči.

Nekatere glavne razlike v konceptih so:

(a) literarno-umetniško delo (pisanje knjig, skladanje glasbe) se zdaj obravnava kot proizvodnja; plačila za literarno-umetniška dela so torej plačila za storitve in ne dohodek od lastnine;

(b) v nekaterih pogledih se je spremenilo vrednotenje proizvodnje zavarovalnih storitev, npr. pri vrednotenju proizvodnje neživljenjskega zavarovanja se zdaj upoštevajo tudi prihodki od investiranja tehničnih rezervacij;

(c) podrobnejše obravnavanje trgovskih in transportnih marž;

(d) uvedba veriženja pri izračunu podatkov v stalnih cenah;

(e) uvedba koncepta finančnega leasinga (SNR 1968 in ESR 1970 sta vsebovala samo koncept operativnega leasinga);

(f) izdatki za raziskovanje rudišč in za računalniško programsko opremo so zdaj prikazani kot investicije (prej kot vmesna potrošnja);

(g) potrošnja kapitala mora biti prikazana tudi za infrastrukturna dela države (ceste, nasipe, jezove itd.);

(h) identifikacija novih finančnih instrumentov, kot so dogovori o ponovnem odkupu, in izvedeni finančni inštrumenti, kot so opcije.

Nekatere razlike med obema izdajama ESR niso povezane s spremembami SNR, npr.:

(a) uvedba tabel ponudbe in porabe (vključene so bile že v SNR 1968);

(b) uvedba nekaterih spodnjih meja za registracijo in sklicevanje na posebne institucionalne dogovore v Evropski uniji (glej odstavek 1.24.);

(c) jasna odločitev za vrednotenje proizvodnje v osnovnih cenah (ESR 1970, SNR 1968 in SNR 1993 dopuščajo tudi vrednotenje v proizvajalčevih cenah);

(d) uvedba konceptov ekonomsko aktivnega prebivalstva in brezposelnosti (teh konceptov v SNR 1968 in SNR 1993 ni).

1.26

Glavne značilnosti sistema so:

(a) statistične enote in njihovo združevanje;

(b) tokovi in stanja;

(c) sistem računov in agregati;

(d) input-output okvir.

1.27

Značilna lastnost sistema je uporaba dveh vrst enot in dveh načinov razčlenjevanja gospodarstva, ki so zelo različni in služijo različnim analitičnim namenom.

Za opisovanje dohodka, izdatkov, finančnih tokov in bilanc stanja sistem združuje institucionalne enote v sektorje na osnovi njihovih glavnih funkcij, obnašanja in ciljev.

Za opisovanje proizvodnega procesa in za input-output analizo sistem združuje lokalne enote enovrstne dejavnosti (lokalne EED) v dejavnosti na osnovi njihove vrste dejavnosti. Dejavnost opredeljujejo inputi proizvodov, proizvodni proces in outputi proizvodov.

1.28

Institucionalne enote so ekonomski subjekti, ki so zmožni imeti v lasti blago in sredstva, prevzemati obveznosti ter sodelovati v ekonomskih dejavnostih in transakcijah z drugimi enotami v lastnem imenu. Za potrebe sistema so institucionalne enote združene v pet neprekrivajočih se institucionalnih sektorjev, ki jih sestavljajo naslednje vrste enot:

(a) nefinančne družbe;

(b) finančne družbe;

(c) država;

(d) gospodinjstva;

(e) nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva.

Vseh pet sektorjev skupaj sestavlja celotno gospodarstvo. Vsak sektor se deli tudi na podsektorje. Sistem omogoča izdelavo celote računov tokov in bilanc stanja za vsak sektor (po potrebi tudi za vsak podsektor) in za celotno gospodarstvo.

1.29

Večina institucionalnih enot v vlogi proizvajalcev izvaja več kakor eno dejavnost; da bi poudarili tehnično-ekonomska razmerja, jih je treba razdeliti glede na vrsto dejavnosti.

Namen lokalnih enot enovrstne dejavnosti je, da z uporabnega vidika izpolnijo to zahtevo. Lokalna EED združuje vse dele institucionalne enote v vlogi proizvajalca, ki so na istem ali bližnjem prostoru in prispevajo k opravljanju dejavnosti na ravni razreda (štirimestna raven) klasifikacije ►M11  NACE Rev. 2 ◄ .

Načeloma mora biti prikazanih toliko lokalnih enot enovrstne dejavnosti, kolikor je stranskih dejavnosti; če pa računovodske listine, ki bi bile potrebne za opis teh dejavnosti niso na voljo, lahko lokalna enota enovrstne dejavnosti vključuje eno stransko dejavnost ali več.

Skupina vseh lokalnih EED, ki se ukvarjajo z isto ali podobno enovrstno dejavnostjo, sestavlja dejavnost.

Med institucionalnimi enotami in lokalnimi EED je hierarhično razmerje. Institucionalna enota zajema eno celotno lokalno EED ali več, vsaka lokalna EED pa pripada samo eni institucionalni enoti.

Za natančnejše analize proizvodnega procesa se uporablja analitična proizvodna enota. Ta enota, ki ni opazna (razen, kadar lokalna EED proizvaja samo eno vrsto proizvoda), je enota homogene proizvodnje, ki po opredelitvi ne opravlja stranskih dejavnosti. Skupine teh enot so homogene panoge.

1.30

Celotno gospodarstvo je opredeljeno z rezidenčnimi enotami. Enota je rezidenčna enota države, kadar ima središče ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju te države — tj. kadar na tem ozemlju daljše obdobje (eno leto ali več) opravlja ekonomske dejavnosti. Zgoraj navedeni institucionalni sektorji so skupine rezidenčnih institucionalnih enot.

Rezidenčne enote opravljajo transakcije z nerezidenčnimi enotami (tj. z enotami, ki so rezidenti drugih gospodarstev). Te transakcije so zunanje transakcije gospodarstva in so združene v računu tujine. V računovodski strukturi sistema ima tujina torej podobno vlogo kakor institucionalni sektorji, čeprav so nerezidenčne enote zajete le toliko, kolikor so udeležene v transakcijah z rezidenčnimi institucionalnimi enotami. Posledično je, kar zadeva šifriranje v klasifikacijah, na koncu klasifikacije sektorjev vključena posebna postavka za tujino.

Namišljene rezidenčne enote, ki se v sistemu obravnavajo kot institucionalne enote, so opredeljene kot:

(a) tisti deli nerezidenčnih enot, ki imajo središče ekonomskega interesa (v večini primerov to pomeni sodelovanje v ekonomskih transakcijah v razdobju enega leta ali več ali izvajanje gradbene dejavnosti v obdobju, krajšem od enega leta, če so rezultat te proizvodnje bruto investicije v osnovna sredstva) na ekonomskem ozemlju države;

(b) nerezidenčne enote v vlogi lastnikov zemljišč ali zgradb na ekonomskem ozemlju države, vendar le glede transakcij, ki vplivajo na ta zemljišča ali zgradbe.

1.31

Sistem prikazuje dve osnovni vrsti informacij: tokove in stanja. Tokovi se nanašajo na dejanja in na učinke dogodkov, ki se zgodijo v določenem časovnem obdobju, stanja pa na položaje v določeni časovni točki.

1.32

Tokovi odražajo ustvarjanje, preoblikovanje, zamenjavo, prenos ali prenehanje ekonomske vrednosti. Zajemajo spremembe vrednosti sredstev ali obveznosti institucionalne enote. Ekonomski tokovi so dveh vrst: transakcije in druge spremembe sredstev. Transakcije se pojavljajo v vseh računih in tabelah, v katerih se pojavljajo tokovi, razen računa drugih sprememb obsega sredstev in računa revalorizacije. Druge spremembe sredstev se pojavljajo samo v teh dveh računih.

Elementarnih transakcij in drugih tokov je nešteto. Sistem pa jih glede na njihovo naravo združuje v relativno majhno število vrst.

1.33

Transakcija je ekonomski tok, to je vzajemno delovanje med institucionalnimi enotami na osnovi medsebojnega dogovora ali dejanje znotraj institucionalne enote, ki ga je koristno obravnavati kot transakcijo, pogosto zato, ker enota deluje v dveh različnih vlogah. Transakcije se delijo v štiri glavne skupine:

(a) transakcije s proizvodi: opisujejo izvor (domača proizvodnja ali uvoz) in porabo (vmesna potrošnja, končna potrošnja, investicije ali izvoz) proizvodov ( 21 );

(b) razdelitvene transakcije: opisujejo, kako se dodana vrednost, ustvarjena s proizvodnjo, razdeljuje med delo, kapital in državo, ter prerazdelitev dohodka in premoženja (davki na dohodek in premoženje ter drugi transferji) ( 22 );

(c) finančne transakcije: opisujejo neto pridobitve finančnih sredstev in neto prevzeme obveznosti za vsako obliko finančnega instrumenta. Te transakcije se pogosto pojavljajo kot protipostavke nefinančnim transakcijam, lahko pa se pojavijo tudi kot transakcije, ki vključujejo samo finančne instrumente ( 23 );

(d) potrošnja stalnega kapitala in pridobitve manj odsvojitve neproizvedenih nefinančnih sredstev ( 24 ).

1.34

Transakcije so večinoma vzajemno delovanje med dvema institucionalnima enotama ali več, sistem pa kot transakcije prikazuje tudi nekatera dejanja znotraj institucionalnih enot. Namen zajemanja transakcij znotraj enote je dati bolj analitično koristno sliko proizvodnje, končnih porab in stroškov.

Potrošnja stalnega kapitala, ki jo sistem prikazuje kot strošek, je pomembna transakcija znotraj enote. Druge transakcije znotraj enote so večinoma transakcije s proizvodi, do katerih navadno pride, kadar se institucionalne enote, ki delujejo hkrati kot proizvajalci in končni potrošniki, odločijo potrošiti del lastne proizvodnje. Taki primeri so pogosti pri gospodinjstvih in državi.

1.35

Zajeta je celotna lastna proizvodnja, ki je porabljena za končno porabo znotraj iste institucionalne enote. Lastna proizvodnja, porabljena za vmesno potrošnjo znotraj iste institucionalne enote je zajeta le, kadar se proizvodnja in vmesna potrošnje zgodita v različnih lokalnih enotah enovrstne dejavnosti znotraj iste institucionalne enote. Proizvodnja, ki je proizvedena in porabljena kot vmesna potrošnja znotraj iste lokalne enote enovrstne dejavnosti, ni zajeta.

1.36

Večina v sistemu zajetih transakcij je denarnih transakcij, pri katerih udeležene enote plačujejo ali prejemajo plačila ali prevzemajo obveznosti ali prejemajo sredstva, izražena v denarnih enotah.

Transakcije, pri katerih se ne izmenja gotovina ali sredstva ali obveznosti, izražena v denarnih enotah, so nedenarne transakcije. Transakcije znotraj enote so navadno nedenarne transakcije. Nedenarne transakcije, v katerih sta udeleženi vsaj dve institucionalni enoti, se pojavljajo pri transakcijah s proizvodi (barter proizvodov), razdelitvenih transakcijah (nadomestila v naravi, transferji v naravi itd.) in drugih transakcijah (barter neproizvedenih nefinančnih sredstev).

Sistem prikazuje vse transakcije v denarnih izrazih. Vrednosti, ki ustrezajo nedenarnim transakcijam, je zato treba meriti posredno ali jih kako drugače oceniti.

1.37

Transakcije, v katerih sta udeleženi vsaj dve enoti, so bodisi transakcije „nekaj za nekaj“ bodisi „nekaj za nič“. Prve so zamenjave med institucionalnimi enotami, npr. zagotavljanje blaga, storitev ali sredstev v zameno za protipostavko, npr. denar. Druge so najpogosteje plačila ene institucionalne enote drugi institucionalni enoti v denarju ali naravi brez protipostavke. Transakcije „nekaj za nekaj“ se pojavljajo v vsaki izmed štirih skupin transakcij, transakcije „nekaj za nič“ pa v glavnem med razdelitvenimi transakcijami, na primer v oblikah davkov, prejemkov socialnega varstva ali daril.

1.38

Sistem večino transakcij obravnava na enostaven način; tj. transakcije se prikazujejo na enak način, kakor se pojavljajo v institucionalni enoti, ki je v njih udeležena. Vendar pa se nekatere transakcije za bolj jasen prikaz temeljnih ekonomskih razmerij preuredijo. Transakcije se lahko preurejajo na tri načine: s preusmeritvijo, z razcepitvijo in prepoznavanjem glavnega udeleženca v transakciji.

1.39

Transakcija, ki se pri udeleženima enotama A in C pojavlja, kakor da poteka neposredno med njima, se lahko prikaže, kakor da poteka posredno, preko tretje enote B. Torej se ena transakcija med A in C prikaže z dvema transakcijama: s transakcijo med A in B ter s transakcijo med B in C. V tem primeru je transakcija preusmerjena.

Dobro znan primer preusmeritve so socialni prispevki delodajalcev, ki jih delodajalci plačajo neposredno skladom socialnega zavarovanja. Sistem taka plačila prikazuje z dvema transakcijama: delodajalci plačajo socialne prispevke delodajalcev svojim zaposlenim, zaposleni pa iste prispevke plačajo skladom socialnega zavarovanja. Kot pri vseh preusmeritvah je namen preusmeritve socialnih prispevkov delodajalcev izraziti ekonomsko vsebino transakcije. V tem primeru to pomeni prikazati socialne prispevke delodajalcev kot prispevke, ki se plačajo v korist zaposlenih.

Druga vrsta preusmeritve je, da se transakcije prikažejo kot transakcije med dvema institucionalnima enotama ali več, čeprav, kar se tiče udeležencev, transakcije sploh ni. Primer je obravnava dohodkov od lastnine, zasluženih z nekaterimi zavarovalnimi skladi, ki jih zadržijo zavarovalnice. Sistem take dohodke od lastnine prikazuje, kakor da jih zavarovalnice izplačajo zavarovancem, ti pa jih potem v enakih zneskih plačajo zavarovalnicam nazaj v obliki premijskih dodatkov.

1.40

Kadar se transakcija, ki se pri udeležencih pojavlja kot ena sama transakcija, prikaže z dvema različno klasificiranima transakcijama ali več, je transakcija razcepljena. Razcepitev transakcije navadno ne pomeni vključitve dodatnih enot v transakcije.

Tipična razcepljena transakcija je plačilo premij neživljenjskega zavarovanja. Čeprav zavarovanci in zavarovatelji ta plačila obravnavajo kot eno transakcijo, jih sistem razdeli v dve popolnoma različni transakciji: plačila v zameno za nudeno storitev neživljenjskega zavarovanja in neto premije neživljenjskega zavarovanja. Drug pomemben primer razcepitve je prikazovanje trgovskih marž.

1.41

Kadar enota izvaja transakcijo v imenu druge enote, se transakcija prikaže izključno v računu glavnega udeleženca. To načelo pa se ne sme preseči in poskušati zaradi uporabe predpostavke, na pimer. davke ali subvencije alocirati končnim plačnikom ali končnim koristnikom.

1.42

Opredelitev transakcije določa, da sodelovanje med institucionalnimi enotami poteka na osnovi medsebojnega dogovora. Izvedba transakcije na osnovi medsebojnega dogovora pomeni predhodno poznavanje in strinjanje institucionalnih enot, vendar pa to ne pomeni, da vse enote v transakcijo nujno vstopijo prostovoljno, ker jih k nekaterim transakcijam zavezuje zakon. To v glavnem velja za nekatere razdelitvene transakcije, kot so plačila davkov, denarnih kazni in penalov. Vendar pa zaseg sredstev brez nadomestila ni transakcija, četudi je naložen z zakonom.

Ilegalna ekonomska dejanja so transakcije le takrat, kadar udeležene enote v ta dejanja vstopijo prostovoljno. Tako so nakupi, prodaje ali menjave nedovoljenih mamil ali ukradenega premoženja transakcije, tatvina pa ne.

1.43

Druge spremembe sredstev zajemajo spremembe, ki niso rezultat transakcij ( 25 ). Te so bodisi:

(a) druge spremembe obsega sredstev in obveznosti bodisi

(b) dobički in izgube iz lastnine.

1.44

Te spremembe se lahko v grobem razdelijo v tri glavne skupine:

(a) normalni nastanki in izginotja sredstev, ki niso posledice transakcij;

(b) spremembe sredstev in obveznostih zaradi izjemnih, nepričakovanih dogodkov;

(c) spremembe v klasifikaciji in strukturi.

1.45

Primeri sprememb znotraj skupine (a) so odkritja in izčrpanja podzemnih sredstev ter naravna rast negojenih bioloških virov. Kategorija (b) obsega spremembe (največkrat izgube) sredstev zaradi naravnih nesreč, vojn ali večjih kriminalnih dejanj ( 26 ). V skupino pa spadata tudi enostranski odpis dolgov in zaseg sredstev brez nadomestila. Kategorijo (c) sestavljajo spremembe, ki so posledice prerazvrstitev in reorganizacij institucionalnih enot ali sredstev in obveznosti.

1.46

Dobički in izgube iz lastnine so rezultat sprememb cen sredstev. Pojavljajo se pri vseh vrstah finančnih in nefinančnih sredstev ter obveznosti. Lastnikom sredstev in obveznosti nastanejo zgolj zaradi posedovanja sredstev ali obveznosti v določenem obdobju, ne da bi jih na kakršen koli način preoblikovali.

Dobički in izgube iz lastnine, ki se merijo na osnovi tekočih tržnih cen, se imenujejo nominalni dobički in izgube iz lastnine. Razčlenijo se lahko na nevtralne dobičke in izgube iz lastnine, ki odražajo spremembe splošne ravni cen, ter realne dobičke in izgube iz lastnine, ki odražajo spremembe v relativnih cenah sredstev.

1.47

Stanja so imetja sredstev in obveznosti v določeni časovni točki. Prikazujejo se na začetku in koncu vsakega obračunskega obdobja. Računi, ki kažejo stanja, se imenujejo bilance stanja ( 27 ).

Stanja se prikazujejo tudi za prebivalstvo in zaposlenost. Vendar pa se ta stanja prikazujejo kot srednje vrednosti obračunskega obdobja.

Stanja se prikazujejo za vsa sredstva znotraj meja sistema; to je za finančna sredstva in obveznosti ter za nefinančna proizvedena in neproizvedena sredstva. Vendar pa se zajetje omejuje na tista sredstva, ki se uporabljajo v ekonomski dejavnosti in ki so predmet lastninskih pravic. Stanja se torej ne prikazujejo za sredstva, kot so človeški kapital in naravni viri, ki niso v lasti.

Znotraj svojih meja je sistem izčrpen glede tokov, pa tudi stanj. To pomeni, da se lahko vse spremembe stanj popolnoma pojasnijo s prikazanimi tokovi.

Računovodska pravila

1.48

Račun za določen vidik ekonomskega življenja prikazuje porabe in vire ali spremembe sredstev in obveznostih v obračunskem obdobju ali stanje sredstev in obveznosti na začetku ali koncu tega obdobja.

1.49

Sistem uporablja izraz „viri“ za desno stran tekočih računov, kjer se pojavljajo transakcije, ki povečujejo znesek ekonomske vrednosti enote ali sektorja. Leva stran računov, ki se nanaša na transakcije, ki zmanjšujejo znesek ekonomske vrednosti enote ali sektorja, je poimenovana „porabe“.

Desna stran računov akumulacije se imenuje „spremembe obveznosti in neto vrednosti“, leva pa „spremembe sredstev“.

Bilance stanja so prikazane z „obveznostmi in neto vrednostjo“ (razlika med sredstvi in obveznostmi) na desni strani ter s „sredstvi“ na levi. Primerjava dveh zaporednih bilanc stanja kaže spremembe obveznosti in neto vrednosti ter spremembe sredstev.

1.50

Nacionalno računovodstvo za enoto ali sektor temelji na načelu dvojnega knjiženja. Vsaka transakcija mora biti prikazana dvakrat, enkrat kot vir (ali kot sprememba obveznosti) in enkrat kot poraba (ali kot sprememba sredstev). Celota transakcij, ki se prikažejo kot viri ali spremembe obveznosti, in celota transakcij, ki se prikažejo kot porabe ali spremembe sredstev, mora biti enaki, s čimer se lahko preverja konsistentnost računov.

V praksi nacionalni računi — z vsemi enotami in vsemi sektorji — temeljijo na načelu četvernega knjiženja, ker sta v večini transakcij udeleženi dve institucionalni enoti. Vsaka transakcija te vrste mora biti pri vsakem od udeleženih transaktorjev prikazana dvakrat. Na primer, socialni prejemki v denarju, ki jih enota države plača gospodinjstvu, so v računih države prikazani kot poraba v postavki transferji ter kot negativna pridobitev sredstev v postavki gotovina in vloge; v računih sektorja gospodinjstev so prikazani kot vir v postavki transferji ter kot pridobitev sredstev v postavki gotovina in vloge.

Po drugi strani transakcije znotraj ene enote (npr. potrošnja proizvodnje v enoti, ki jo je proizvedla) zahtevajo le dve vknjižbi, katerih vrednosti je potrebno oceniti.

1.51

Razen nekaterih spremenljivk, ki zadevajo prebivalstvo in delo, sistem vse tokove in stanja izkazuje v denarnih izrazih. Sistem ne skuša določati koristnosti tokov in stanj. Namesto tega se tokovi in stanja merijo upoštevaje njihovo menjalno vrednost, tj. vrednost, po kateri se dejansko zamenjujejo ali bi se lahko zamenjevali za gotovino. Tržne cene so torej v ESR temeljna referenca za vrednotenje.

1.52

V primeru denarnih transakcij, imetij v denarju in obveznosti so zahtevane vrednosti neposredno razpoložljive. V večini drugih primerov ima prednost metoda vrednotenja z uporabo tržnih cen podobnega blaga, storitev ali sredstev. Ta metoda se uporablja npr. za barter in za stanovanjske storitve za lastne potrebe. Kadar tržne cene za podobne proizvode niso na voljo, na primer v primeru netržnih storitev, ki jih proizvaja država, je treba vrednotiti z upoštevanjem proizvodnih stroškov. Če ni izvedljiva nobena od teh metod, se tokovi in stanja lahko vrednotijo po diskontirani sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih donosov. Zaradi velike negotovosti, ki je zvezana s to metodo, pa je njena uporaba priporočena le kot zadnja možnost.

1.53

Stanja je treba vrednotiti v tekočih cenah, ki so veljale na dan, na katero se bilanca stanja nanaša, in ne na dan proizvodnje ali pridobitve blaga ali sredstva, ki tvori stanje. Stanja je treba včasih vrednotiti po ocenjenih odpisanih tekočih vrednostih pridobitve ali po proizvodnih stroških.

1.54

Zaradi transportnih stroškov, trgovskih marž ter davkov minus subvencij na proizvode proizvajalec in porabnik proizvoda njegovo vrednost navadno dojemata različno. Da bi bil čim bliže pogledom transaktorjev, sistem vse porabe prikazuje v kupčevih cenah, ki vključujejo transportne stroške, trgovske marže in davke minus subvencije na proizvode, proizvodnjo pa v osnovnih cenah, ki teh elementov ne vključuje.

1.55

Uvoz in izvoz proizvodov sta prikazana po vrednostih na meji. Celotni uvoz in izvoz se vrednotita na carinski meji izvoznika ali franko ladja (f.o.b.). Tuje transportne in zavarovalne storitve med mejama držav izvoznika in uvoznika niso vključene v vrednost blaga, ampak so prikazane pri storitvah. Ker je mogoče, da f.o.b. vrednosti pri podrobnejši členitvi blaga niso na voljo, se v tabelah, ki podrobno prikazujejo zunanjo trgovino, uvoz prikazuje z vrednostmi na carinski meji uvoznika (c.i.f. vrednost). Tako so v vrednost uvoženega blaga vključene vse transportne in zavarovalne storitve do meje uvoznika. Če so te storitve domače storitve, se v tem prikazu naredi globalna prilagoditev f.o.b./c.i.f..

1.56

Vrednotenje v stalnih cenah pomeni vrednotenje tokov in stanj v obračunskem obdobju s cenami prejšnjega obdobja. Namen vrednotenja v stalnih cenah je razčleniti spremembe v vrednostih tokov in stanj, do katerih pride v določenem obdobju, na spremembe cen in spremembe obsega. Tokovi in stanja v stalnih cenah so izraženi v obsegu.

Številni tokovi in stanja, npr. dohodki, sicer nimajo lastne cenovne in količinske razsežnosti, vendar pa se lahko kupna moč teh spremenljivk izračuna z deflacioniranjem tekočih vrednosti s primernim indeksom cen, npr. z indeksom cen za končno nacionalno porabo, z izvzetjem sprememb zalog. Deflacionirani tokovi in stanja so izraženi v realnem izrazu. Primer je realni razpoložljivi dohodek.

1.57

Sistem zajema tokove po obračunskem načelu; tj. ko je ekonomska vrednost ustvarjena, se preoblikuje ali preneha, ali ko terjatve in obveznosti nastanejo, se preoblikujejo ali prenehajo.

Proizvodnja se torej zajame, ko je proizvedena, in ne takrat, ko jo kupec plača, prodaja sredstva pa je zajeta tedaj, ko sredstvo preide v druge roke in ne ob izvedbi ustreznega plačila. Obresti se zajamejo v tistem obračunskem obdobju, v katerem so obračunane, ne glede na to, ali so bile v tem obdobju dejansko plačane. Pravilo zajemanja po obračunskem načelu velja za vse tokove, za denarne in nedenarne, za tokove, ki potekajo znotraj enot in za tokove med enotami.

V nekaterih primerih je pri času zajemanja potrebna prilagodljivost. To se zlasti nanaša na davke in druge tokove, ki zadevajo državo, in ki se v računih države pogosto zajemajo v trenutku plačila. Včasih je natančno preoblikovanje teh tokov iz zajemanja v trenutku plačila na obračunsko načelo težko izvesti. V teh primerih je torej morda treba uporabiti približke. ►M4  Poleg te prilagodljivosti glede časa zajemanja je bilo iz praktičnih razlogov, povezanih s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem, nujno opredeliti posebno prikazovanje prihodkov države od davkov in socialnih prispevkov, tako da neto posojanje/izposojanje države (in nasprotnih sektorjev) ne vključuje zneskov davkov in socialnih prispevkov, ki verjetno ne bodo pobrani. Z odstopanjem od splošnega načela zajemanja transakcij se lahko prihodki države od davkov in socialnih prispevkov prikažejo brez dela, ki verjetno ne bo pobran, če pa je ta del vključen, se v istem obračunskem obdobju nevtralizira s kapitalskim transferjem države ustreznim sektorjem. ◄

Vsak tok je treba zajeti v isti časovni točki za vse udeležene institucionalne enote in v vseh ustreznih računih. To načelo morda izgleda enostavno, vendar njegovo izvajanje ni. Institucionalne enote ne uporabljajo vedno istih računovodskih pravil. Celo ko jih, lahko pri dejanskem zajemanju prihaja do razlik zaradi praktičnih razlogov, kot so zamude v komunikacijah. Posledično lahko udeleženi transaktorji transakcije zajemajo v različnih časovnih točkah. Ta razhajanja pa je treba odpraviti s prilagoditvami.

1.58

Konsolidacija pomeni izločitev iz porab in iz virov tistih transakcij, do katerih pride med enotami, ki tvorijo skupino, ter izločitev recipročnih finančnih sredstev in obveznosti.

Za podsektorje ali sektorje velja, da se tokovi in stanja med enotami, ki te sektorje ali podsektorje sestavljajo, načeloma ne konsolidirajo.

Vendar pa se konsolidirani računi lahko sestavljajo za dopolnilne prikaze in analize. Za določene vrste analiz so informacije o transakcijah (pod)sektorjev z drugimi sektorji in odgovarjajoči „zunanji“ finančni položaj pomembnejše od bruto podatkov.

Še več, računi in tabele, ki prikazujejo razmerja med upniki in dolžniki, nudijo podrobno sliko financiranja gospodarstva in veljajo kot zelo koristni za razumevanje kanalov, po katerih se finančni presežki prenašajo od končnih posojilodajalcev h končnim posojilojemalcem.

1.59

Posamezne enote ali sektorji imajo lahko isto vrsto transakcije kot porabo in kot vir (npr. plačujejo in prejemajo obresti) ter isto vrsto finančnega instrumenta kot sredstvo in kot obveznost.

Ne glede na stopnjo neto izkazovanja, ki je svojstvena samim klasifikacijam, sistem priporoča bruto izkazovanje.

Neto izkazovanje je dejansko implicitno prisotno v različnih kategorijah transakcij, med katerimi so najbolj izstopajoč primer „spremembe zalog“, ki bolj kot izkazovanje dnevnih povečevanj in zmanjševanj poudarjajo analitično pomemben vidik celotnih investicij.

Podobno, ob nekaterih izjemah, finančni račun in računi drugih sprememb sredstev prikazujejo povečanja sredstev in obveznosti na neto osnovi, tako da pokažejo končne posledice teh vrst tokov na koncu obračunskega obdobja.

1.60

Za enote (institucionalne enote, lokalne enote enovrstne dejavnosti) ali skupine enot (dejavnosti ter institucionalni sektorji in, z razširitvijo, tujina) posamezni podračuni prikazujejo transakcije ali druge tokove, ki so povezani z določenim posebnim vidikom ekonomskega življenja (npr. s proizvodnjo). Taka celota transakcij navadno ni izravnana; celotni zneski, prikazani kot terjatve in obveznosti se navadno razlikujejo, zato je treba vpeljati izravnalno postavko. Izravnalno postavko je navadno treba vpeljati tudi med celoto sredstev in celoto obveznosti institucionalne enote ali sektorja. Izravnalne postavke so same po sebi pomembne mere delovanja gospodarstva. Izračunane za celotno gospodarstvo predstavljajo pomembne agregate.

Zaporedje računov

1.61

Sistem je zgrajen kot zaporedje med seboj povezanih računov.

Zaporedje vseh računov za institucionalne enote in sektorje sestavljajo tekoči računi, računi akumulacije in bilance stanja.

Tekoči računi obravnavajo proizvodnjo, ustvarjanje, razdelitev in prerazdelitev dohodka ter porabo tega dohodka v obliki končne potrošnje. Računi akumulacije obravnavajo spremembe sredstev in obveznosti ter spremembe neto vrednosti (razlika med sredstvi in obveznostmi vsake institucionalne enote ali skupine enot). Bilance stanja izkazujejo stanja sredstev in obveznosti ter neto vrednost.

1.62

Za lokalno EED ni mogoče izdelati celote računov, vključno z bilancami stanja, ker si na splošno ti subjekti niso zmožni lastiti blaga ali sredstev v svojem lastnem imenu ali prejemati ali izplačevati dohodka. Zaporedje računov za lokalne enote enovrstne dejavnosti in dejavnosti je skrajšano na prva dva tekoča računa: račun proizvodnje in račun ustvarjanja dohodka, katerega izravnalna postavka je poslovni presežek.

Račun blaga in storitev

1.63

Račun blaga in storitev za celotno gospodarstvo ali za skupine proizvodov prikazuje celoto virov (proizvodnja in uvoz) in porab blaga in storitev (vmesna potrošnja, končna potrošnja, spremembe zalog, bruto investicije v osnovna sredstva, pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov in izvoz).

Račun tujine

1.64

Račun tujine zajema transakcije med rezidenčnimi in nerezidenčnimi institucionalnimi enotami ter po potrebi ustrezna stanja sredstev in obveznosti.

Glede na to, da ima račun tujine v računovodski strukturi podobno vlogo kakor institucionalni sektor, je postavljen z vidika tujine. Vir za tujino je poraba za celotno gospodarstvo in obratno. Če je izravnalna postavka pozitivna, to pomeni presežek tujine in primanjkljaj za celotno gospodarstvo, in obratno, če je izravnalna postavka negativna.

Izravnalne postavke

1.65

Izravnalna postavka je računovodski pojem, dobljen z odštevanjem celotne vrednosti postavk na eni strani računa od celotne vrednosti postavk na drugi. Ni je mogoče meriti neodvisno od drugih postavk; kot izvedena postavka odraža uporabo splošnih računovodskih pravil pri posameznih postavkah na obeh straneh računa.

Izravnalne postavke niso uvedene zgolj zaradi zagotovitve izravnave računov, ampak imajo tudi pomembno sporočilno vrednost in zajemajo nekatere od najpomembnejših postavk v računih: dodano vrednost, poslovni presežek, razpoložljivi dohodek, varčevanje, neto posojanje/neto izposojanje in neto vrednost.

Agregati

1.66

Agregati so sestavljene vrednosti, ki merijo rezultat dejavnosti celotnega gospodarstva z določenega vidika, na primer proizvodnja, dodana vrednost, razpoložljivi dohodek, končna potrošnja, varčevanje, investicije itd. Čeprav izračun agregatov ni niti edini niti glavni namen sistema, sistem priznava njihov pomen kot zbirnih kazalcev in ključnih veličin za makroekonomske analize ter primerjave v času in prostoru.

Agregati so dveh vrst:

(a) agregati, ki se nanašajo neposredno na transakcije v sistemu, kot so proizvodnja blaga in storitev, dejanska končna potrošnja, bruto investicije v osnovna sredstva, sredstva za zaposlene itd.;

(b) agregati, ki predstavljajo izravnalne postavke računov, kot so bruto domači proizvod v tržnih cenah (BDP), poslovni presežek celotnega gospodarstva, nacionalni dohodek, nacionalni razpoložljivi dohodek, varčevanje, saldo tekočih transakcij s tujino, neto vrednost celotnega gospodarstva (nacionalno bogastvo).

1.67

Koristnosti številnih podatkov nacionalnih računov je dodana še ena razsežnost z izračunavanjem teh podatkov na posameznika. Pri splošnih agregatih, kot so BDP, nacionalni dohodek ali končna potrošnja gospodinjstev, se kot imenovalec navadno uporablja celotno (rezidenčno) prebivalstvo. Pri podsektorizaciji računov ali dela računov za sektor gospodinjstev so potrebni tudi podatki o številu gospodinjstev in o številu oseb, ki pripadajo vsakemu podsektorju ( 31 ).

1.68

Input-output okvir sestavljajo tabele ponudbe in porabe po dejavnostih, tabele, ki tabele ponudbe in porabe povezujejo s sektorskimi računi, in simetrične input-output tabele po homogenih panogah (proizvodih).

1.69

Tabele ponudbe in porabe so matrike (vrstice proizvodov, stolpci dejavnosti), ki kažejo, kako se proizvodnja dejavnosti razčlenjuje po vrstah proizvodov ter kako se domača in uvožena ponudba blaga in storitev porazdeljujeta po različnih vrstah vmesnih in končnih porab, vključno z izvozom. Tabela porabe kaže tudi strukturo proizvodnih stroškov in ustvarjeni dohodek po dejavnostih.

Tabele ponudbe in porabe so povezovalni okvir za vse tabele po dejavnostih in (ali) po proizvodih, ki vključujejo podatke o inputih dela, bruto investicijah v osnovna sredstva, stanjih osnovnih sredstev, podrobnih indeksih cen in tako podrobno opisujejo stroškovno strukturo, ustvarjeni dohodek, zaposlenost, produktivnost dela in kapitalno intenzivnost.

1.70

Tabele ponudbe in porabe je mogoče povezati s sektorskimi računi z navzkrižnim klasificiranjem proizvodnje, vmesne potrošnje in elementov dodane vrednosti po sektorjih in dejavnostih.

POGLAVJE 2

ENOTE IN ZDRUŽEVANJE ENOT

2.01

Gospodarstvo države je rezultat dejavnosti zelo velikega števila enot, ki izvajajo številne in raznovrstne transakcije s področij proizvodnje, financ, zavarovanja, prerazdelitve in potrošnje.

2.02

Enote in združevanje enot morajo biti v nacionalnih računih opredeljene glede na vrsto ekonomskih analiz, ki so jim namenjene, in ne glede na vrste enot, ki se navadno uporabljajo v statističnih raziskavah. Te zadnje enote (podjetja, holdinške družbe, enote enovrstne dejavnosti, lokalne enote, enote države, nepridobitne institucije, gospodinjstva itd.) ne morejo vedno ustrezati namenom nacionalnih računov, ker v glavnem temeljijo na tradicionalnih merilih pravne, upravne ali računovodske narave.

Statistiki bi morali upoštevati opredelitve analitičnih enot, ki se uporabljajo v ESR, da bodo lahko v statistična raziskovanja, s katerimi se zbirajo dejanski podatki, postopoma uvedli vse tiste elemente informacij, ki omogočajo izračun podatkov na osnovi analitičnih enot, ki se uporabljajo v ESR.

2.03

Značilnost sistema je uporaba treh vrst enot, ki ustrezajo dvema zelo različnima načinoma členitve gospodarstva. Za analizo proizvodnega procesa je bistveno izbrati enote, ki odkrivajo razmerja tehnično-ekonomske narave; za analizo tokov, ki vplivajo na dohodek, kapitalske in finančne transakcije ter bilance stanja je bistveno izbrati enote, ki omogočajo preučevanje gospodarskih razmerij med ekonomskimi subjekti.

Ob upoštevanju obeh ciljev bodo institucionalne enote, ki so primerne za analizo ekonomskega obnašanja, ter lokalne enote enovrstne dejavnosti in enote homogene proizvodnje, ki so primerne za analiziranje tehnično-ekonomskih razmerij, opredeljene v nadaljevanju poglavja. V praksi se navedeni trije tipi enot oblikujejo s kombiniranjem ali členitvijo osnovnih enot statističnih raziskovanj, včasih pa so iz njih neposredno povzeti. Pred natančno opredelitvijo teh treh vrst enot, ki se uporabljajo v ESR, je treba opredeliti meje nacionalnega gospodarstva.

2.04

Enote, institucionalne enote, lokalne enote enovrstne dejavnosti ali enote homogene proizvodnje, ki sestavljajo gospodarstvo države in katerih transakcije so prikazane v ESR, so tiste enote, ki imajo na ekonomskem ozemlju države središče ekonomskega interesa. Te enote, znane kot rezidenčne enote, lahko imajo državljanstvo te ali druge države, lahko so pravne osebe ali ne in se v trenutku opravljanja transakcije lahko nahajajo na ekonomskem ozemlju države ali pa ne. Po opredelitvi mej nacionalnega gospodarstva z rezidenčnimi enotami je treba opredeliti dva pojma: ekonomsko ozemlje in središče ekonomskega interesa.

2.05

Ekonomsko ozemlje pomeni:

(a) geografsko ozemlje, ki ga upravlja država ter znotraj katerega se osebe, blago, storitve in kapital prosto gibljejo;

(b) vsa prosta območja, vključno s carinskimi skladišči in tovarnami pod carinskim nadzorom;

(c) zračni prostor, teritorialne vode in kontinentalna morska plitvina v mednarodnih vodah, nad katerimi ima država izključne pravice ( 33 );

(d) ozemeljske enklave (tj. geografska ozemlja v tujini, ki jih na osnovi mednarodnih sporazumov ali meddržavnih dogovorov uporabljajo domače agencije države (veleposlaništva, konzulati, vojaška oporišča, znanstvene postaje itd.);

(e) nahajališča nafte, zemeljskega plina itd. v mednarodnih vodah zunaj kontinentalne morske plitvine države, ki jih izkoriščajo enote, rezidenti na ozemlju, opredeljenem v prejšnjih pododstavkih.

2.06

V ekonomsko ozemlje države niso vključene izvenozemeljske enklave (tj. deli geografskega ozemlja države, ki jih na osnovi mednarodnih sporazumov ali meddržavnih dogovorov uporabljajo domače agencije drugih držav, institucije Evropske unije ali mednarodne organizacije ( 34 )).

2.07

Pojem središče ekonomskega interesa kaže na dejstvo, da znotraj ekonomskega ozemlja obstaja lokacija, na kateri ali s katere enota opravlja ekonomsko dejavnost in transakcije ter namerava s temi dejavnostmi in transakcijami nadaljevati v pomembnem obsegu, bodisi časovno nedoločeno bodisi časovno omejeno, vendar daljše obdobje (eno leto ali več). Iz tega izhaja, da ima enota, ki take transakcije izvaja na ekonomskih ozemljih več držav, središča ekonomskega interesa v vsaki izmed njih. Zgolj lastništvo zemljišč in zgradb na ekonomskem ozemlju zadostuje za ugotovitev, da ima lastnik na tem ozemlju središče ekonomskega interesa.

2.08

Na osnovi teh opredelitev se lahko enote, ki so rezidenti države, razdelijo na:

(a) enote, ki so v glavnem dejavne v proizvodnji, financah, zavarovanju ali prerazdelitvi, ob upoštevanju vseh njihovih transakcij, razen tistih, ki so v zvezi z lastništvom zemljišč in zgradb;

(b) enote, ki so v glavnem dejavne v potrošnji ( 35 ), ob upoštevanju vseh njihovih transakcij, razen tistih, ki so v zvezi z lastništvom zemljišč in zgradb;

(c) vse enote v vlogi lastnikov zemljišč in zgradb, razen lastnikov izvenozemeljskih enklav, ki so deli ekonomskih ozemelj drugih držav ali so države posebne vrste (glej odstavek 2.06.).

2.09

Pri enotah, ki so v glavnem dejavne v proizvodnji, financah, zavarovanju ali prerazdelitvi, upoštevaje vse njihove transakcije, razen tistih, ki so v zvezi z lastništvom zemljišč in zgradb, je mogoče razlikovati dva primera:

(a) dejavnost, ki se izvaja izključno na ekonomskem ozemlju države: enote, ki opravljajo takšno dejavnost, so rezidenčne enote države;

(b) dejavnost se v obdobju enega leta ali več izvaja na ekonomskih ozemljih več držav: rezidenčna enota je samo tisti del enote, ki ima središče ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju države. Ta enota je lahko:

1. bodisi institucionalna rezidenčna enota (glej odstavek 2.12.), katere dejavnosti, ki se v tujini izvajajo eno leto ali več, niso vključene in se obravnavajo posebej ( 36 ) bodisi

2. namišljena rezidenčna enota (glej odstavek 2.15.), ob upoštevanju dejavnosti, ki jo v državi eno leto ali več izvaja enota, ki je rezident druge države (36) .

2.10

Pri enotah, ki so v glavnem dejavne v potrošnji, razen tistih, ki so v zvezi z lastništvom zemljišč in zgradb, se gospodinjstva, ki imajo središče gospodarskega interesa v državi, štejejo za rezidenčne enote, četudi se določeno krajše obdobje (manj kakor eno leto) v tujini. Vključujejo zlasti:

(a) obmejne delavce, tj. ljudi, ki dnevno prečkajo mejo zaradi opravljanja dela v sosednji državi;

(b) sezonske delavce, tj. ljudi, ki za več mesecev, vendar manj kakor eno leto, zapustijo državo zaradi dela v drugi državi v sektorjih, v katerih se periodično pojavljajo potrebe po dodatni delovni sili;

(c) turiste, paciente, študente ( 37 ), funkcionarje na uradnih obiskih, poslovneže, prodajalce, umetnike in člane posadk na potovanjih v tujini;

(d) lokalno osebje, zaposleno v izvenozemeljskih enklavah državnih organov druge države;

(e) osebje institucij Evropske unije in civilnih ali vojaških mednarodnih organizacij, ki imajo sedeže v izvenozemeljskih enklavah;

(f) uradne, civilne ali vojaške predstavnike domačih organov države (skupaj z drugimi člani gospodinjstev, ki jim ti predstavniki pripadajo), ki imajo sedež v ozemeljskih enklavah.

2.11

Vse enote v vlogi lastnikov zemljišč in/ali zgradb, ki so deli ekonomskega ozemlja države, so rezidenčne enote ali namišljene rezidenčne enote (glej odstavek 2.15.) države, v kateri so ta zemljišča ali zgradbe.

2.12



Opredelitev:

Institucionalna enota je osnovno središče ekonomskega odločanja, za katero je značilna enoličnost vedenja in neodvisnost odločanja pri izvajanju glavne funkcije. Rezidenčna enota je institucionalna enota, če je pri izvajanju svoje glavne funkcije neodvisna pri odločanju in bodisi vodi celoto računov bodisi bi bilo celoto računov po potrebi z ekonomskega in s pravnega vidika mogoče in smiselno sestaviti.

Enota, za katero je mogoče reči, da je pri izvajanju svoje glavne funkcije neodvisna pri odločanju, mora imeti:

(a) pravico do lastništva blaga ali sredstev v lastnem imenu; zato bo sposobna v transakcijah z drugimi institucionalnimi enotami zamenjevati lastništvo blaga ali sredstev;

(b) sposobnost sprejemati ekonomske odločitve in se ukvarjati z ekonomskimi dejavnostmi, za katere je sama neposredno pravno odgovorna;

(c) sposobnost prevzemati obveznosti v lastnem imenu, sprejemati druge obveznosti ali dodatne obveze in sklepati pogodbe.

Enota, za katero je mogoče reči, da vodi celoto računov, mora voditi računovodsko dokumentacijo, ki zajema vse njene ekonomske in finančne transakcije, ki se opravijo v obračunskem obdobju, vključno z bilanco stanja sredstev in obveznosti.

2.13

Kadar ni popolnoma jasno, ali ima institucija obe značilnosti institucionalne enote, se uporabljajo naslednja načela:

(a) gospodinjstva so v zvezi s svojo glavno funkcijo vedno neodvisna pri odločanju in so institucionalne enote, četudi ne vodijo celote računov;

(b) enote, ki ne vodijo celote računov in za katere celote računov po potrebi ne bi bilo mogoče ali smiselno sestaviti, se združijo z institucionalnimi enotami, v katerih račune so vključeni njihovi delni računi;

(c) enote, ki sicer vodijo celoto računov, pri izvajanju glavne funkcije pa niso neodvisne pri odločanju, se združijo z enotami, ki jih nadzirajo;

(d) enote, ki ustrezajo opredelitvi institucionalnih enot, se kot take tudi obravnavajo, četudi svojih računov ne objavijo;

(e) enote, ki so del skupine enot, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ter vodijo celoto računov, se obravnavajo kot institucionalne enote, četudi odločanje deloma prenesejo na osrednje telo (holdinška družba), ki je odgovorno za splošno usmerjanje skupine. Holdinška družba je sama po sebi institucionalna enota, ločena od enot, ki jih nadzira, razen če se uporabi točka (b);

(f) neprave družbe vodijo celoto računov in nimajo neodvisnega pravnega statusa. Vendar pa se po svojem ekonomskem in finančnem vedenju razlikujejo od lastnikov in so podobne družbam. Zato se predpostavlja, da so neodvisne pri odločanju in so institucionalne enote.

2.14

Holdinške družbe so institucionalne enote, katerih glavna funkcija je nadziranje in usmerjanje skupine hčerinskih družb.

2.15

Namišljene rezidenčne enote so opredeljene kot:

(a) tisti deli nerezidenčnih enot, ki imajo središče ekonomskega interesa (v večini primerov so to tisti, ki so dejavni v ekonomskih transakcijah v razdobju enega leta ali več ali ki izvajajo gradbeno dejavnost v razdobju, krajšem od enega leta, če so rezultat proizvodnje bruto investicije v osnovna sredstva) na ekonomskem ozemlju države;

(b) nerezidenčne enote kot lastniki zemljišč ali zgradb na ekonomskem ozemlju države, vendar le glede transakcij, ki zadevajo ta zemljišča ali zgradbe.

Namišljene rezidenčne enote se obravnavajo kot institucionalne enote, četudi vodijo le del računov in tudi kadar morda niso neodvisne pri odločanju.

2.16

Institucionalne enote so torej:

(a) enote, ki vodijo celoto računov in so neodvisne pri odločanju:

1. zasebne in javne družbe;

2. zadruge ali partnerska podjetja, ki so priznane kot neodvisne pravne osebe;

3. javni proizvajalci, ki so na podlagi posebne zakonodaje priznani kot neodvisne pravne osebe;

4. nepridobitne institucije, ki so priznane kot neodvisne pravne osebe;

5. agencije države;

(b) enote, ki vodijo celoto računov in za katere se predpostavlja, da so neodvisne pri odločanju:

neprave družbe (glej odstavek 2.13.f);

(c) enote, ki vodijo celoto računov ali ne, ampak jim je po dogovoru priznana neodvisnost pri odločanju:

1. gospodinjstva;

2. namišljene rezidenčne enote (glej odstavek 2.15.).

2.17

Ker je ločeno opazovanje posameznih institucionalnih enot nemogoče, je enote treba združiti v skupine, imenovane institucionalni sektorji ali preprosto sektorji, od katerih se nekateri delijo na podsektorje.



Tabela 2.1 — Sektorji in podsektorji

Sektorji in podsektorji

Javni

Nacionalni zasebni

Pod tujim nadzorom

Nefinančne družbe

S.11

S.11001

S. 11002

S. 11003

Finančne družbe

S.12

 
 
 

Centralna banka

S.121

 
 
 

Druge denarne finančne institucije

S.122

S.12201

S. 12202

S. 12203

Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov

S.123

S.12301

S.12302

S.12303

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S.124

S.12401

S. 12402

S. 12403

Zavarovalniške družbe in pokojninski skladi

S.125

S.12501

S.12502

S.12503

Država

S.13

 
 
 

Centralna država

S.1311

 
 
 

Federalna država

S.1312

 
 
 

Lokalna država

S.1313

 
 
 

Skladi socialne varnosti

S.1314

 
 
 

Gospodinjstva

S.14

 
 
 

Samozaposleni (delodajalci in samozaposleni brez plačanih zaposlenih)

S.141 + S.142

 
 
 

Zaposleni

S.143

 
 
 

Prejemniki dohodkov od lastnine

S.1441

 
 
 

Prejemniki pokojnin

S.1442

 
 
 

Prejemniki drugih transfernih dohodkov

S.1443

 
 
 

Druga gospodinjstva

S.145

 
 
 

Nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva

S.15

 
 
 

Tujina

S.2

 
 
 

Evropska unija

S.21

 
 
 

Države članice EU

S.211

 
 
 

Institucije EU

S.212

 
 
 

Tretje države in mednarodne organizacije

S.22

 
 
 

2.18

Vsak sektor in podsektor združuje institucionalne enote s podobnim ekonomskim vedenjem.

Institucionalne enote se združujejo v sektorje glede na to, kakšna vrsta proizvajalcev so ter na osnovi svoje glavne dejavnosti in funkcije, ki kažeta vrsto njihovega ekonomskega vedenja.

Sektor se deli na podsektorje z uporabo merila, ki je ustrezno za sektor, kar omogoča natančnejši opis ekonomskega vedenja enot.

Računi za sektorje in podsektorje prikazujejo vse dejavnosti (glavne in stranske) institucionalnih enot, ki v te sektorje ali podsektorje spadajo.

Vsaka institucionalna enota pripada samo enemu sektorju ali podsektorju.

2.19

Kadar je glavna funkcija institucionalne enote proizvodnja blaga in storitev, je treba pri odločanju, v kateri sektor se naj razvrsti, najprej ugotoviti, kakšna vrsta proizvajalca je.

ESR razlikuje tri vrste proizvajalcev:

(a) zasebne in javne tržne proizvajalce (glej odstavek 3.24. in tabelo 3.1 poglavja 3);

(b) zasebne proizvajalce za lastno končno porabo (glej odstavek 3.25. in tabelo 3.1 poglavja 3);

(c) druge zasebne in javne netržne proizvajalce (glej odstavek 3.26. in tabelo 3.1 poglavja 3);

Institucionalne enote, ki so tržni proizvajalci, se razvrščajo v sektorje nefinančne družbe (S.11), finančne družbe (S.12) ali gospodinjstva (S.14).

Institucionalne enote, ki so zasebni proizvajalci za lastno končno porabo, se enako kakor nekorporativna podjetja v lasti gospodinjstev (glej odstavek 3.30) razvrščajo v sektor gospodinjstva (S.14).

Institucionalne enote, ki so drugi netržni proizvajalci, se razvrščajo v sektorja država (S.13) ali nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.15).

2.20

Tabela 2.2 kaže vrste proizvajalcev, glavne dejavnosti in funkcije, ki so značilne za posamezne sektorje.



Tabela 2.2 — Vrste proizvajalcev, glavne dejavnosti in funkcije po sektorjih

Sektor

Vrsta proizvajalca

Glavna dejavnost in funkcija

Nefinančne družbe (S.11)

(glej odstavek 2.21)

Tržni proizvajalec

Proizvodnja tržnega blaga in nefinančnih storitev

Finančne družbe (S.12)

(glej odstavek 2.32)

Tržni proizvajalec

Finančno posredovanje, skupaj z zavarovanjem

Pomožne finančne dejavnosti

Država (S.13)

(glej odstavek 2.68.)

Javni drugi netržni proizvajalec

Proizvodnja in ponudba druge netržne proizvodnje za kolektivno in individualno potrošnjo ter izvajanje transakcij z namenom prerazdelitve nacionalnega dohodka in bogastva

Gospodinjstva (S.14)

— kot potrošniki

 

Potrošnja

— kot podjetniki

(glej odstavek 2.75)

Tržni proizvajalec ali zasebni proizvajalec za lastno končno porabo

Proizvodnja tržne proizvodnje in proizvodnje za lastno končno porabo

Nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.15)

(glej odstavek 2.87)

Zasebni drugi netržni proizvajalec

Proizvodnja in ponudba druge netržne proizvodnje za individualno potrošnjo

Tujina (S.2) je skupina institucionalnih enot (glej odstavek 2.89.), za katere niso značilni podobni cilji in vrsta vedenja; ta sektor združuje nerezidenčne institucionalne enote, če izvajajo transakcije z rezidenčnimi institucionalnimi enotami.

2.21

Opredelitev : Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, katerih razdelitvene in finančne transakcije se razlikujejo od tistih, ki jih izvajajo njihovi lastniki, ki so tržni proizvajalci (glej odstavke 3.31., 3.32. in 3.37), njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev ( 38 ).

2.22

Sektor nefinančnih družb vključuje tudi nefinančne neprave družbe.

2.23

Izraz „nefinančne družbe“ označuje vse subjekte, priznane kot neodvisne pravne osebe, ki so tržni proizvajalci ter katerih glavna dejavnost je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev.

V sektorju so zajete naslednje institucionalne enote:

(a) zasebne in javne družbe, ki so tržne proizvajalke ter v glavnem dejavne v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev;

(b) zadruge in partnerska podjetja, priznane kot neodvisne pravne osebe, ki so tržni proizvajalci,v glavnem dejavni v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev;

(c) javni proizvajalci, na podlagi posebne zakonodaje priznani kot neodvisne pravne osebe, ki so tržni proizvajalci, v glavnem dejavni v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev;

(d) nepridobitne institucije in združenja, ki opravljajo storitve za nefinančne družbe, ki so priznani kot neodvisne pravne osebe in so tržni proizvajalci, v glavnem dejavni v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev ( 39 );

(e) holdinške družbe, ki nadzirajo (glej odstavek 2.26.) skupino družb, tržnih proizvajalk, če je pretežna vrsta dejavnosti skupine kot celote — po merilu dodane vrednosti — proizvodnja blaga in nefinančnih storitev;

(f) zasebne in javne neprave družbe, ki so tržne proizvajalke, v glavnem dejavne v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev.

2.24

Izraz „nefinančne neprave družbe“ označuje vse subjekte, ki nimajo neodvisnega pravnega statusa, so pa tržni proizvajalci in so v glavnem dejavni v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev ter izpolnjujejo pogoje, po katerih je enota neprava družba (glej odstavek 2.13. f).

Neprave družbe morajo voditi celoto računov in delujejo tako, kakor da bi bile družbe. Dejansko razmerje neprave družbe do njenega lastnika je enako razmerju med družbo in njenimi delničarji.

Nefinančne neprave družbe v lasti gospodinjstev, enot države ali nepridobitnih institucij se torej skupaj z nefinančnimi družbami uvrščajo v sektor nefinančne družbe.

Obstoj celote računov, vključno z bilancami stanja, ni zadosten pogoj, da bi bil tržni proizvajalec neprava družba. Zato partnerska podjetja in javni proizvajalci, razen tistih, ki so vključeni v 2.23. a, b, c in f, ter individualni lastniki — četudi vodijo celoto računov — v splošnem niso institucionalne enote, ker niso neodvisni pri odločanju, njihovo upravljanje pa nadzirajo gospodinjstva, nepridobitne institucije ali enote države, ki so njihovi lastniki.

2.25

Sektor nefinančne družbe vključuje tudi vse namišljene rezidenčne enote (glej odstavek 2.15.), ki se po dogovoru obravnavajo kot neprave družbe.

2.26

Nadzor nad družbo je opredeljen kot sposobnost določanja splošne politike družbe, po potrebi z izborom direktorjev.

Posamezna institucionalna enota (druga družba, gospodinjstvo ali enota države) zagotavlja nadzor nad družbo z lastništvom več kakor polovice glasovalnih pravic ali z drugačnim nadzorom več kakor polovice glasovalnih pravic delničarjev.

Država pa zagotavlja nadzor nad družbo tudi na podlagi posebne zakonodaje, ki ji omogoča, da določa politiko družbe ali imenuje direktorje.

Da bi institucionalna enota nadzorovala več kakor polovico glasovalnih pravic delničarjev, ni potrebno, da bi bila lastnica glasovalnih delnic. Družba C je lahko hčerinska družba druge družbe B, v kateri ima tretja družba A v lasti večino glasovalnih delnic.

Družba C je hčerinska družba družbe B, ko: bodisi družba B nadzira več kakor polovico glasovalnih pravic delničarjev v družbi C bodisi je družba B delničar v C s pravico imenovanja ali razrešitve večine direktorjev v C.

2.27

Sektor nefinančnih družb sestavljajo trije podsektorji:

(a) javne nefinančne družbe (S.11001);

(b) nacionalne zasebne nefinančne družbe (S.11002);

(c) nefinančne družbe pod tujim nadzorom (S.11003).

2.28



Opredelitev:

Podsektor javne nefinančne družbe sestavljajo vse nefinančne družbe in neprave družbe, ki jih nadzirajo (glej odstavek 2.26.) enote države.

2.29

Javne neprave družbe so neprave družbe, katerih neposredne lastnice so enote države.

2.30



Opredelitev:

Podsektor nacionalne zasebne nefinančne družbe sestavljajo vse nefinančne družbe in neprave družbe, ki jih ne nadzirajo država ali nerezidenčne institucionalne enote. Ta podsektor vključuje vse nepridobitne institucije, ki so vključene v sektor nefinančne družbe (glej odstavek 2.23.d).

V podsektor so vključena tista podjetja in neprava podjetja z neposrednimi tujimi naložbami (glej odstavek 4.65), ki niso razvrščena v podsektor nefinančne družbe pod tujim nadzorom (S.11003).

2.31



Opredelitev:

Podsektor nefinančne družbe pod tujim nadzorom sestavljajo vse nefinančne družbe in neprave družbe, ki jih nadzirajo (glej odstavek 2.26.) nerezidenčne institucionalne enote.

Podsektor vključuje:

(a) vse hčerinske družbe nerezidenčnih družb;

(b) vse družbe, ki jih nadzirajo nerezidenčne institucionalne enote, ki same niso družbe: na primer družba, ki jo nadzira tuja država; vključene so tudi družbe, ki jih nadzira skupina nerezidenčnih enot, ki delujejo sporazumno;

(c) vse podružnice in druge nekorporativne agencije nerezidenčnih družb ali nekorporativnih proizvajalcev, ki so namišljene rezidenčne enote in se obravnavajo kot nefinančne neprave družbe (glej odstavek 2.25.).

2.32

Opredelitev

:

Sektor finančne družbe (S.12) sestavljajo vse družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnem posredništvom (finančni posredniki) in/ali pomožnimi finančnimi dejavnostmi (izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti) ( 40 ).

Finančno posredništvo je dejavnost, v kateri institucionalna enota pridobiva finančna sredstva in hkrati prevzema obveznosti (glej odstavek 2.34) za svoj račun (glej odstavek 2.33) z izvajanjem finančnih transakcij na trgu (glej odstavka 2.37 in 2.38). Sredstva in obveznosti finančnih posrednikov imajo različne značilnosti, v procesu finančnega posredovanja pa se sredstva spreminjajo in preoblikujejo glede na zapadlost, obseg, tveganje ipd.

Pomožne finančne dejavnosti so dejavnosti, ki so tesno povezane s finančnim posredništvom, same pa niso finančno posredništvo (glej odstavek 2.39).

2.33

Pri finančnem posredovanju se sredstva prelivajo od strank s presežki na eni strani k strankam s primanjkljaji sredstev na drugi. Finančni posrednik ne deluje le kot zastopnik drugih institucionalnih enot, temveč s pridobivanjem finančnih sredstev in prevzemanjem obveznosti za svoj račun tudi sebe izpostavlja tveganju.

2.34

V procesu finančnega posredovanja se lahko pojavljajo vse kategorije obveznosti, razen drugih obveznosti (AF.7).

Finančna sredstva, ki so vključena v procesu finančnega posredovanja, so lahko razvrščena v katero koli kategorijo, razen v kategorijo zavarovalnih tehničnih rezervacij (AF.6), vendar vključno s kategorijo drugih terjatev (faktoring). Finančni posredniki pa lahko svoja sredstva investirajo tudi v nefinančna sredstva, vključno z nepremičninami. Vendar pa mora družba, da bi bila finančni posrednik, poleg tega prevzemati tudi obveznosti na trgu in preoblikovati sredstva. Zato so družbe, ki poslujejo z nepremičninami ( ►M11  NACE Rev. 2 ◄ ►M11  oddelek 68 ◄ ), izvzete.

2.35

Glavna funkcija zavarovalnih družb in pokojninskih skladov je združevanje tveganj. Glavne obveznosti teh institucij so zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6). Nasprotna postavka rezervacijam so investicije zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, ki zato delujejo kot finančni posredniki.

2.36

Vzajemni skladi prevzemajo obveznosti v glavnem z izdajanjem delnic (AF.52). Ta sredstva preoblikujejo s pridobivanjem finančnih sredstev in/ali nepremičnin. Vzajemni skladi se zato uvrščajo med finančne posrednike. Tako kot pri drugih družbah se tudi pri vzajemnih skladih vsaka sprememba vrednosti njihovih sredstev in obveznosti, razen lastnih delnic, odraža v njihovih lastnih sredstvih (glej odstavek 7.05). Ker je vrednost lastnih sredstev vzajemnega sklada navadno enaka vrednosti njegovih delnic, se bo vsaka sprememba vrednosti sredstev in obveznosti vzajemnega sklada odrazila v tržni vrednosti teh delnic.

Finančni posredniki so tudi vzajemni skladi, ki investirajo samo v nepremičnine.

2.37

Finančno posredništvo je v splošnem omejeno na finančne transakcije na trgu. Z drugimi besedami, v pridobivanje sredstev in prevzemanje obveznosti mora biti vključena splošna javnost ali pa določene in razmeroma velike podskupine javnosti. Kadar je dejavnost omejena na majhne skupine oseb ali družin, v splošnem ne gre za finančno posredništvo. Zlasti ne gre za finančno posredništvo pri institucionalnih enotah, ki skupini podjetij zagotavljajo zakladniške storitve. Te institucionalne enote se razvrščajo v sektorje glede na najpomembnejšo funkcijo skupine podjetij na ekonomskem ozemlju. Kadar pa je institucionalna enota, ki zagotavlja zakladniške storitve, podvržena finančnemu nadzoru, se po dogovoru razvršča v sektor finančne družbe.

2.38

Za nekatere izjeme ne velja pravilo omejevanja finančnega posredništva na finančne transakcije na trgu. Primeri so komunalne kreditne banke in hranilnice, ki so močno oprte na lokalno javnost, ali družbe za finančni leasing, ki so pri pridobivanju ali investiranju sredstev odvisne od skupine matičnih družb. Vendar pa so take družbe uvrščene med finančne posrednike le, če je posojanje ali sprejemanje prihrankov neodvisno od lokalne javnosti ali od matične skupine.

2.39

Pomožne finančne dejavnosti obsegajo pomožne dejavnosti pri izvajanju transakcij s finančnimi sredstvi in obveznostmi ali pri preoblikovanju sredstev. Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti se ne izpostavljajo tveganju s pridobivanjem finančnih sredstev ali prevzemanjem obveznosti. Izvajalci samo lajšajo finančno posredovanje.

2.40

V sektor finančne družbe (S.12) so vključene naslednje institucionalne enote:

(a) zasebne in javne družbe, ki so v glavnem dejavne v finančnem posredništvu in/ali v pomožnih finančnih dejavnostih;

(b) zadruge in partnerska podjetja, priznani kot neodvisne pravne osebe, ki so v glavnem dejavni v finančnem posredništvu in/ali v pomožnih finančnih dejavnostih;

(c) javni proizvajalci, ki so na podlagi posebne zakonodaje priznani kot neodvisne pravne osebe in so v glavnem dejavni v finančnem posredništvu in/ali v pomožnih finančnih dejavnostih;

(d) nepridobitne institucije, priznane kot neodvisne pravne osebe, ki so v glavnem dejavne v finančnem posredništvu in/ali v pomožnih finančnih dejavnostih ali opravljajo storitve za finančne družbe;

(e) holdinške družbe (glej odstavek 2.14), če je skupina hčerinskih družb kot celota znotraj ekonomskega ozemlja v glavnem dejavna v finančnem posredništvu in/ali v pomožnih finančnih dejavnostih;

(f) nekorporativni vzajemni skladi, ki obsegajo investicijske portfelje v lasti skupine udeležencev, upravljajo pa jih v glavnem druge finančne družbe. Ti skladi so po dogovoru institucionalne enote, ločene od finančnih družb, ki jih upravljajo;

(g) finančne neprave družbe:

1. nekorporativne enote, v glavnem dejavne v finančnem posredništvu ter podvržene urejanju in nadzoru (večinoma se razvrščajo v podsektor druge denarne finančne institucije ali v podsektor zavarovalne družbe in pokojninski skladi), za katere se predpostavlja, da so neodvisne pri odločanju in neodvisne od lastnikov pri upravljanju. V ekonomskem in finančnem vedenju so podobne finančnim družbam. Zato se obravnavajo kot ločene institucionalne enote. Primeri so podružnice nerezidenčnih finančnih družb;

2. druge nekorporativne enote, v glavnem dejavne v finančnem posredništvu, ki niso podvržene urejanju in nadzoru, se štejejo kot finančne neprave družbe, če izpolnjujejo pogoje za nepravo družbo (glej odstavek 2.13.f);

3. nekorporativne enote, v glavnem dejavne v pomožnih finančnih dejavnostih, so finančne neprave družbe, če izpolnjujejo pogoje za nepravo družbo (glej odstavek 2.13.f).

2.41

Sektor finančne družbe se deli na pet podsektorjev:

(a) centralna banka (S.121);

(b) druge denarne finančne institucije (S.122);

(c) drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.123);

(d) izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124);

(e) zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125).

Podsektor druge denarne finančne institucije je enak podsektorju druge depozitarne družbe v SNR 1993 4.88-4.94. Medtem ko opredelitev podsektorja druge denarne finančne institucije (glej odstavek 2.48) zajema tiste finančne posrednike, preko katerih se učinki monetarne politike centralne banke prenašajo na druge subjekte gospodarstva, je podsektor druge depozitarne družbe v SNR 1993 opredeljen s sklicevanjem na širši denarni agregat. Podsektorja S.121 in S.122 skupaj se ujemata s skupino denarne finančne institucije za statistične namene, kakor jo opredeljuje EMI (glej odstavek 2.49).

2.42

Razen podsektorja S.121 se lahko vsak podsektor deli na:

(a) javne finančne družbe;

(b) nacionalne zasebne finančne družbe;

(c) finančne družbe pod tujim nadzorom.

Merila za to delitev so enaka kakor za nefinančne družbe (glej odstavke od 2.26 do 2.31).

2.43

Holdinške družbe, ki le nadzirajo in usmerjajo skupino hčerinskih družb, v glavnem dejavnih v finančnem posredništvu in/ali pomožnih finančnih dejavnostih, se uvrščajo v podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.123) ( 41 ). Vendar se holdinške družbe, ki so same finančne družbe, po podsektorjih razvrščajo glede na glavno vrsto finančne dejavnosti.

2.44

Nepridobitne institucije, priznane kot neodvisne pravne osebe, ki opravljajo storitve za finančne družbe, niso pa dejavne v finančnem posredništvu ali pomožnih finančnih dejavnostih, se razvrščajo v podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124).

2.45



Opredelitev:

Podsektor centralna banka (S.121) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, katerih glavna funkcija je izdajanje denarja, vzdrževanje notranje in zunanje vrednosti denarja in posedovanje celote ali dela mednarodnih rezerv države.

2.46

V podsektor S.121 se razvrščajo naslednji finančni posredniki:

(a) nacionalna centralna banka, tudi kadar je del evropskega sistema centralnih bank;

(b) centralne denarne agencije javnega izvora (npr. agencije, ki upravljajo z devizami ali izdajajo denar), ki vodijo celoto računov in so v odnosu do centralne države neodvisne pri odločanju. Te dejavnosti se večinoma izvajajo znotraj centralne države ali znotraj centralne banke. V teh primerih ločene institucionalne enote ne obstajajo.

2.47

Podsektor S.121 razen centralne banke ne zajema agencij in subjektov, ki uravnavajo ali nadzirajo finančne družbe ali finančne trge. Take enote so razvrščene v podsektor S.124 (glej odstavek 2.58.(g)) ( 42 ).

2.48



Opredelitev:

Podsektor druge denarne finančne institucije (S.122) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, razen tistih, ki se razvrščajo v podsektor centralna banka, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem in poslujejo tako, da od institucionalnih enot, ki niso denarne finančne institucije, sprejemajo vloge in/ali zelo podobne nadomestke za vloge, in da za svoj račun dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje.

2.49

Denarne finančne institucije (MFI) zajemajo podsektorja centralna banka (S.121) in druge denarne finančne institucije (S.122) ter sovpadajo z denarnimi finančnimi institucijami za statistične namene, kakor jih je opredelil EMI (glej odstavek 2.41).

2.50

Denarnih finančnih institucij (MFI) ni mogoče preprosto označiti za „banke“, ker je mogoče, da so med njimi finančne družbe, ki sebe ne imenujejo „banke“, in take, ki se v nekaterih državah tako ne smejo imenovati, pri čemer pa obstajajo tudi finančne družbe, ki se opredeljujejo za banke, pa dejansko niso denarne finančne institucije. V splošnem se v podsektor S.122 razvrščajo naslednji finančni posredniki:

(a) komercialne banke, „univerzalne“ banke in „vsenamenske“ banke;

(b) hranilnice (vključno z vzajemnimi hranilnicami ter hranilnimi in posojilnimi združenji);

(c) poštne žiro institucije, poštne banke, žiro banke;

(d) podeželske kreditne banke, kmečke kreditne banke;

(e) zadružne kreditne banke, kreditne zadruge;

(f) specializirane banke (npr. trgovske banke, emisijske hiše, zasebne banke).

2.51

V podsektor S.122 se lahko razvrstijo tudi naslednji finančni posredniki, če prejemajo vračljiva sredstva od javnosti, bodisi v obliki vlog bodisi v drugih oblikah, kot je neprekinjeno izdajanje obveznic in drugih primerljivih vrednostnih papirjev. V nasprotnih primerih se razvrstijo v podsektor S.123:

(a) družbe, ki dajejo hipotekarna posojila (vključno s stanovanjskimi bankami, hipotekarnimi bankami in hipotekarnimi kreditnimi institucijami);

(b) vzajemni skladi (vključno z naložbenimi skladi, vzajemnimi naložbenimi skladi in drugimi kolektivnimi investicijskimi shemami, npr. podjetja za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje);

(c) komunalne kreditne institucije.

2.52

Podsektor S.122 ne vključuje:

(a) holdinških družb, ki le nadzirajo in usmerjajo skupine, sestavljene v glavnem iz drugih denarnih finančnih institucij, same pa niso druge finančne institucije. Razvrščajo se v podsektor S.123 (glej odstavek 2.43);

(b) nepridobitnih institucij, priznanih kot neodvisne pravne osebe, ki opravljajo storitve za druge denarne finančne institucije, vendar se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem. Razvrščajo se v podsektor S.124 (glej odstavek 2.44).

2.53



Opredelitev:

Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.123) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, tako da prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, zavarovalne tehnične rezervacije, vloge in/ali zelo podobni nadomestki za vloge od institucionalnih enot, ki niso denarne finančne institucije.

2.54

Podsektor S.123 vključuje različne vrste finančnih posrednikov, zlasti tiste, ki se v glavnem ukvarjajo z dolgoročnim financiranjem. V večini primerov je ta prevladujoča dospelost osnova za razmejevanje od podsektorja druge denarne finančne institucije. Razmejevanje od podsektorja zavarovalne družbe in pokojninski skladi pa lahko temelji na osnovi neobstoja obveznosti v obliki zavarovalnih tehničnih rezervacij.

2.55

V podsektor S.123 se razvrščajo zlasti naslednje finančne družbe in neprave družbe, če le niso denarne finančne institucije:

(a) družbe, ki se ukvarjajo s finančnim leasingom;

(b) družbe, ki se ukvarjajo z nakupi na obroke ter nudenjem osebnih ali poslovnih financ;

(c) družbe, ki se ukvarjajo s faktoringom;

(d) posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (za lasten račun);

(e) specializirane finančne družbe, kot so družbe, ki upravljajo sklade tveganega kapitala in razvojne sklade, družbe za financiranje izvoza in uvoza;

(f) družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ki so ustanovljene, da bi bile imetnice listinjenih sredstev;

(g) finančni posredniki, ki sprejemajo vloge in/ali zelo podobne nadomestke za vloge le od denarnih finančnih institucij;

(h) holdinške družbe, ki le nadzirajo in usmerjajo skupino podružnic, v glavnem dejavnih v finančnem posredništvu in/ali pomožnih finančnih dejavnostih, same pa niso finančne družbe (glej odstavek 2.43).

2.56

Podsektor S.123 ne vključuje nepridobitnih institucij, priznanih kot neodvisne pravne osebe, ki opravljajo storitve za druge finančne posrednike razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, ki se same ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem. Uvrščajo se v podsektor S.124 (glej odstavek 2.44).

2.57



Opredelitev:

Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki so v glavnem dejavne v pomožnih finančnih dejavnostih, to je v dejavnostih, ki so tesno povezane s finančnim posredništvom, same pa niso finančno posredništvo (glej odstavek 2.39).

2.58

V podsektor S.124 se uvrščajo zlasti naslednje finančne družbe in neprave družbe:

(a) zavarovalni posredniki, upravitelji pri reševanju in havarijah, zavarovalni in pokojninski svetovalci itd.;

(b) posredniki pri posojilih in vrednostnih papirjih, svetovalci pri naložbah itd.;

(c) družbe, ki upravljajo izdajanje vrednostnih papirjev;

(d) družbe, katerih glavna dejavnost je jamčenje za menice in podobne instrumente z indosamenti;

(e) družbe, ki pripravljajo izvedene finančne instrumente in instrumente za zavarovanje pred tveganji, kot so zamenjalni (swap) posli, opcije in standardizirane terminske pogodbe (brez izdajanja teh instrumentov);

(f) družbe, ki zagotavljajo infrastrukturo za finančne trge;

(g) centralni nadzorni organi finančnih posrednikov in finančnih trgov, kadar so ločene institucionalne enote;

(h) upravljavci pokojninskih skladov, vzajemnih skladov itd.;

(i) družbe, ki upravljajo borze vrednostnih papirjev in zavarovalne borze,

(j) nepridobitne institucije, priznane kot neodvisne pravne osebe, ki opravljajo storitve za finančne družbe, vendar niso dejavne v finančnem posredništvu ali pomožnih finančnih dejavnostih (glej odstavek 2.44).

2.59

Podsektor S.124 ne vključuje holdinških družb, ki le nadzirajo in usmerjajo skupino hčerinskih družb, v glavnem dejavnih v pomožnih finančnih dejavnostih, same pa niso izvajalke pomožnih finančnih dejavnosti. Take holdinške družbe se uvrščajo v podsektor S.123 (glej odstavek 2.43).

2.60



Opredelitev:

Podsektor zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki so dejavne v glavnem v finančnem posredništvu, ki temelji na združevanju tveganj (glej odstavek 2.35).

2.61

Upravljanje zavarovalnih pogodb se lahko nanaša na posameznike in/ali skupine, pri čemer njihova udeležba v pogodbah je ali pa ni posledica splošne obveznosti, ki jo naloži država. Nadalje, pogodbe o socialnem zavarovanju (glej odstavke od 4.83 do 4.91) so včasih pomemben del upravljanih pogodb.

2.62

Podsektor S.125 vključuje tudi lastne zavarovalnice družb in pozavarovalne družbe.

2.63

Podsektor S.122 ne vključuje:

(a) institucionalnih enot, ki izpolnjujejo obe merili, navedeni v odstavku 2.74. Uvrščajo se v podsektor S.1314;

(b) holdinških družb, ki le nadzirajo in usmerjajo skupino, pretežno sestavljeno iz zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, same pa niso zavarovalne družbe ali pokojninski skladi. Uvrščajo se v podsektor S.123 (glej odstavek 2.43);

(c) nepridobitnih institucij, priznanih kot neodvisne pravne osebe, ki opravljajo storitve za zavarovalne družbe in pokojninske sklade, niso pa dejavne v finančnem posredništvu. Uvrščajo se v podsektor S.124 (glej odstavek 2.44).

2.64

Podsektor zavarovalne družbe in pokojninski skladi se lahko deli na:

(a) zavarovalne družbe,

(b) (avtonomne) pokojninske sklade.

Avtonomni pokojninski skladi so tisti pokojninski skladi, ki so neodvisni pri odločanju in vodijo celoto računov. Zato so institucionalne enote. Neavtonomni pokojninski skladi niso institucionalne enote, ampak so del institucionalne enote, ki jih je ustanovila.

2.65

Dejavnost zavarovalnih družb za življenjsko in neživljenjsko zavarovanje lahko zajema tveganja v zvezi s posamezniki ali skupinami. Nekatere zavarovalne družbe lahko svoje dejavnosti omejijo le na skupinske pogodbe. Takim družbam je dovoljeno zavarovati vsako skupino.

2.66

Pokojninski skladi so opredeljeni kot institucije, ki zavarujejo skupinska tveganja v zvezi s socialnimi tveganji in potrebami (glej odstavek 4.84) zavarovanih ljudi. Tipične skupine udeležencev v takih zavarovalnih policah so zaposleni v enem podjetju ali skupini podjetij, zaposleni v panogi ali dejavnosti in osebe z enakim poklicem. Prejemki, vključeni v zavarovalno pogodbo, so lahko prejemki, ki se po smrti zavarovane osebe izplačajo vdovi (vdovcu) ali otrokom (v glavnem v primeru smrti med opravljanjem poklica), prejemki, ki se izplačujejo po upokojitvi, in prejemki, ki se izplačujejo po nastopu invalidnosti.

2.67

V nekaterih državah lahko vse te vrste tveganj zavarujejo zavarovalne družbe za življenjsko zavarovanje in pokojninski skladi, v drugih pa se nekatere skupine tveganj lahko zavarujejo samo v družbah za življenjsko zavarovanje in so pokojninski skladi (z zakonom) omejeni na posebne skupine zaposlenih in samozaposlenih.

2.68



Opredelitev:

Sektor država (S.13) zajema vse institucionalne enote, ki so drugi netržni proizvajalci (glej odstavek 3.26), katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se v glavnem financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in/ali vse institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in bogastva.

2.69

V sektor S.13 so vključene naslednje institucionalne enote:

(a) subjekti države (razen javnih proizvajalcev, ki so organizirani kot javne družbe ali ki so po posebni zakonodaji priznani kot neodvisne pravne osebe ali neprave družbe, kadar so razvrščeni v sektor nefinančne ali finančne družbe), ki upravljajo in financirajo skupino dejavnosti, ki v glavnem zagotavljajo netržno blago in storitve v korist skupnosti ( 43 );

(b) nepridobitne institucije, priznane kot neodvisne pravne osebe, ki so druge netržne proizvajalke ter jih nadzira in v glavnem financira država;

(c) avtonomni pokojninski skladi, če sta izpolnjeni zahtevi iz odstavka 2.74.

2.70

Sektor država sestavljajo štirje podsektorji:

(a) centralna država (S.1311);

(b) federalna država (S.1312);

(c) lokalna država (S.1313);

(d) skladi socialne varnosti (S.1314).

2.71



Opredelitev:

Podsektor centralna država vključuje vse upravne organe države in druge centralne agencije, ki so navadno pristojni na celotnem ekonomskem ozemlju, razen skladov socialne varnosti.

V podsektor S.1311 so vključene tudi tiste nepridobitne institucije, ki jih nadzira in v glavnem financira centralna država in so pristojni na celotnem ekonomskem ozemlju.

2.72



Opredelitev:

Podsektor federalna država sestavljajo enote federalne države, ki so posebne institucionalne enote in izvajajo nekatere od funkcij države na ravni, ki je pod centralno državo in nad ravnjo državnih institucionalnih enot na lokalni ravni, razen skladov socialne varnosti.

V podsektor S.1312 so vključene tudi tiste nepridobitne institucije, ki jih nadzirajo in v glavnem financirajo federalne države in so pristojne na ekonomskih ozemljih teh enot.

2.73



Opredelitev:

V podsektor lokalna država so vključene tiste vrste enot javne uprave, ki so pristojne le na lokalnem delu ekonomskega ozemlja, razen lokalnih agencij skladov socialne varnosti.

V podsektor S.1313 so vključene tudi tiste nepridobitne institucije, ki jih nadzirajo in v glavnem financirajo lokalne države in katerih pristojnosti so omejene na ekonomska ozemlja teh enot.

2.74



Opredelitev:

Podsektor skladi socialne varnosti vključuje vse centralne, federalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov in ki izpolnjujejo obe naslednji merili:

(a)  nekatere skupine prebivalstva so na podlagi zakona ali predpisa dolžne sodelovati v shemi ali plačevati prispevke;

(b)  država je odgovorna za upravljanje institucij glede določanja ali dodeljevanja prispevkov in prejemkov neodvisno od svoje vloge nadzornika ali delodajalca (glej odstavek 4.89).

Med vrednostjo prispevka, ki ga posameznik plača, in tveganjem, ki mu je izpostavljen, navadno ni neposredne povezave.

2.75



Opredelitev:

Sektor gospodinjstva (S.14) zajema posameznike ali skupine posameznikov kot potrošnike, lahko pa tudi kot podjetnike, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če v slednjem primeru ne gre za dejavnosti subjektov, ki so neprave družbe. Sektor vključuje tudi posameznike ali skupine posameznikov kot proizvajalce blaga in nefinančnih storitev izključno za lastno končno porabo (glej odstavke 3.20, 3.25 in 3.30).

Gospodinjstva kot potrošniki so lahko opredeljeni kot majhne skupine oseb, ki so skupaj nastanjene, deloma ali v celoti združujejo svoje dohodke in premoženje ter skupaj trošijo določene vrste blaga in storitev, v glavnem stanovanjske storitve in hrano. Temu se lahko doda še merilo obstoja družinskih ali čustvenih vezi.

Glavni viri teh enot so sredstva za zaposlene, dohodki od lastnine, transferji iz drugih sektorjev, prejemki od prodaje tržnih proizvodov in pripisani prejemki iz proizvodnje proizvodov za lastno končno potrošnjo.

2.76

V sektor gospodinjstva so vključeni:

(a) posamezniki ali skupine posameznikov, katerih glavna funkcija je potrošnja;

(b) osebe, ki stalno živijo v ustanovah ter imajo v delovanju in odločanju o gospodarskih zadevah le malo samostojnosti ali je sploh nimajo (npr. člani verskih redov, ki živijo v samostanih; pacienti, daljši čas nastanjeni v bolnišnicah, zaporniki, ki prestajajo daljše zaporne kazni, starejše osebe, ki stalno živijo v domovih za upokojence). Taki ljudje se skupaj obravnavajo kot ena institucionalna enota, to je kot eno gospodinjstvo;

(c) posamezniki ali skupine posameznikov, katerih glavna funkcija je potrošnja in ki proizvajajo blago in nefinančne storitve izključno za lastno končno porabo. V sistem sta vključeni le dve kategoriji storitev, proizvedenih za lastno končno potrošnjo: stanovanjske storitve za lastne potrebe in gospodinjske storitve, ki jih proizvedejo plačani zaposleni;

(d) individualni lastniki in partnerska podjetja brez neodvisnega pravnega statusa, — razen tistih, ki so neprave družbe — ki so tržni proizvajalci;;

(e) nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki nimajo neodvisnega pravnega statusa, in tisti, ki neodvisen pravni status imajo, vendar so manj pomembni (glej odstavek 2.88).

2.77

Sektor gospodinjstva se deli na šest podsektorjev:

(a) samozaposleni (delodajalci in samozaposleni brez plačanih zaposlenih) (S.141 + S.142),

(b) zaposleni (S.143);

(c) prejemniki dohodkov od lastnine (S.1441);

(d) prejemniki pokojnin (S.1442);

(e) prejemniki drugih transfernih dohodkov (S.1443);

(f) druga gospodinjstva (S.145).

2.78

Gospodinjstva se po podsektorjih razporejajo glede na najpomembnejšo vrsto dohodka (dohodek delodajalca, sredstva za zaposlene itd.) gospodinjstva kot celote. Če gospodinjstvo prejema več kakor en dohodek iste vrste, se pri razvrstitvi gospodinjstva upošteva celoten dohodek te vrste.

2.79



Opredelitev:

Podsektor samozaposleni (delodajalci in samozaposleni brez plačanih zaposlenih) sestavljajo skupina gospodinjstev, katerih najpomembnejši vir dohodka gospodinjstva kot celote so (raznovrstni) dohodki (B.3), ki jih dobivajo lastniki nekorporativnih podjetij gospodinjstev (z zaposlenimi ali brez njih) od svoje dejavnosti proizvajanja tržnega blaga in storitev, četudi ta vir ne presega vedno polovice celotnega dohodka gospodinjstva.

2.80



Opredelitev:

Podsektor zaposleni sestavlja skupina gospodinjstev, katerih najpomembnejši vir dohodka za gospodinjstvo kot celoto so sredstva za zaposlene (D.1).

2.81



Opredelitev:

Podsektor prejemniki dohodkov od lastnine sestavlja skupina gospodinjstev, katerih najpomembnejši vir dohodka gospodinjstva kot celote so dohodki od lastnine (D.4).

2.82



Opredelitev:

Podsektor prejemniki pokojnin sestavlja skupina gospodinjstev, katerih najpomembnejši vir dohodka za gospodinjstvo kot celoto so pokojnine.

Upokojenska gospodinjstva so gospodinjstva, katerih najpomembnejši dohodki so starostne ali druge pokojnine, vključno s pokojninami od prejšnjih delodajalcev.

2.83



Opredelitev:

Podsektor prejemniki drugih transfernih dohodkov sestavlja skupina gospodinjstev, katerih najpomembnejši vir dohodka za gospodinjstvo kot celoto so drugi tekoči transferji.

Drugi tekoči transferji so vsi tekoči transferji, razen dohodkov od lastnine, pokojnin in dohodkov oseb, ki stalno živijo v ustanovah.

2.84



Opredelitev:

Podsektor druga gospodinjstva sestavljajo osebe, ki stalno živijo v ustanovah.

Osebe, ki stalno živijo v ustanovah, se razvrščajo v poseben sektor, ker jih na osnovi merila najpomembnejšega vira dohodka ni mogoče smiselno razvrstiti v enega od prej navedenih podsektorjev.

2.85

Če za razvrščanje po sektorjih ni na voljo glavnega vira dohodka gospodinjstva kot celote, se za razvrstitev kot druga najboljša možnost uporabi dohodek referenčne osebe. Referenčna oseba gospodinjstva je navadno oseba z najvišjim dohodkom. Če ta podatek ni na voljo, se lahko za razvrstitev gospodinjstva uporabi podatek o dohodku osebe, ki trdi, da je referenčna oseba.

2.86

Vendar pa so za različne vrste analiz ali za oblikovanje politik lahko primerna in potrebna tudi druga merila, npr. razvrstitev gospodinjstev kot podjetnikov po dejavnostih: kmetijska in nekmetijska gospodinjstva (dejavnosti, storitve).

2.87

Opredelitev : Sektor nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (NPISG) (S.15) sestavljajo nepridobitni izvajalci, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebne druge netržne proizvajalke (glej odstavek 3.32). Njihovi glavni viri so poleg prihodkov od občasnih prodaj prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države ( 44 ) in dohodki od lastnine.

2.88

Če ti izvajalci niso zelo pomembni, v ta sektor niso vključeni, njihove transakcije pa se združijo s transakcijami gospodinjstev (S.14).

V sektor so vključene naslednje glavne vrste NPISG, ki gospodinjstvom zagotavljajo netržno blago in storitve:

(a) sindikati, strokovna in znanstvena združenja, združenja potrošnikov, politične stranke, cerkvene in verske skupnosti (vključno s tistimi, ki jih država financira, vendar ne nadzira) ter družabni, kulturni, rekreacijski in športni klubi;

(b) dobrodelne ustanove, socialne ustanove in organizacije za nudenje pomoči, ki jih s prostovoljnimi transferji v denarju ali naravi financirajo druge institucionalne enote.

V sektor S.15 so vključene tudi dobrodelne ustanove, socialne ustanove ali organizacije za nudenje pomoči, ki opravljajo storitve za nerezidenčne enote, niso pa vključeni subjekti, če članstvo v njih daje pravico do vnaprej določenega blaga in storitev.

2.89

Opredelitev : Tujina (S.2) je skupina enot brez značilnih funkcij ali značilnih virov. Sestavljajo jo nerezidenčne enote ( 45 ), če so udeležene v transakcijah z rezidenčnimi institucionalnimi enotami ali imajo druge ekonomske povezave z njimi. Računi tujine zagotavljajo celoten pregled nad ekonomskimi povezavami med nacionalnim gospodarstvom in tujino.

2.90

Za sektor tujina ni treba voditi celote računov, čeprav je tujino pogosto primerno obravnavati tako, kakor da bi bila sektor. Sektorji se oblikujejo z razdruževanjem celotnega gospodarstva v bolj homogene skupine rezidenčnih institucionalnih enot, ki so si podobne v ekonomskem vedenju, ciljih in funkcijah. Za sektor tujina to ne velja: tu se zajemajo transakcije in drugi tokovi nefinančnih in finančnih družb, nepridobitnih institucij, gospodinjstev in države z nerezidenčnimi institucionalnimi enotami ter druge ekonomske povezave med rezidenti in nerezidenti, npr. terjatve rezidentov do nerezidentov.

2.91

Treba je navesti, da za pravilo, po katerem so v računih tujine zajete le transakcije med rezidenčnimi institucionalnimi enotami in nerezidenčnimi enotami, veljajo naslednje izjeme:

(a) prevozne storitve (do meje izvozne države), ki jih opravijo rezidenčne enote v zvezi z uvozom blaga, so v računih tujine prikazane z uvozom f.o.b., čeprav so te storitve opravile rezidenčne enote (glej odstavek 3.144);

(b) transakcije s tujimi sredstvi med rezidenti, ki pripadajo različnim sektorjem, so prikazane v podrobnih finančnih računih za tujino; čeprav transakcije s temi sredstvi ne vplivajo na finančni položaj države nasproti tujini, vplivajo na finančna razmerja med posameznimi sektorji in tujino;

(c) transakcije z obveznostmi države med nerezidenti, ki pripadajo različnim geografskim območjem, so prikazane v geografski razčlenitvi računov tujine. Čeprav te transakcije ne vplivajo na celoto obveznosti države do tujine, vplivajo na njene obveznosti do posameznih delov tujine.

2.92

Sektor tujina se deli na:

(a) Evropsko unijo (S.21):

1. države članice Evropske unije (S.211);

2. institucije Evropske unije (S.212);

(b) tretje države in mednarodne organizacije (S.22).

2.93

V tabeli 2.3 in v odstavkih od 2.94. do 2.101. so povzeta načela, po katerih se proizvodne enote razvrščajo v sektorje, z uporabo standardnega izrazoslovja za opisovanje glavnih vrst institucij.

2.94

Zasebne in javne družbe, ki so tržne proizvajalke, se razvrščajo na naslednji način:

(a) tiste, ki so v glavnem dejavne v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev: v sektor S.11 nefinančne družbe (glej odstavek 2.23. a);

(b) tiste, ki so v glavnem dejavne v finančnem posredništvu in pomožnih finančnih dejavnostih: v sektor S.12 finančne družbe (glej odstavka 2.40. a in 2.40. f).

2.95

Zadruge in partnerska podjetja, ki so priznani kot neodvisne pravne osebe in so tržni proizvajalci, se razvrščajo, kakor sledi:

(a) tisti, ki so v glavnem dejavni v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev: v sektor S.11 nefinančne družbe (glej odstavek 2.23. b);

(b) tisti, ki so v glavnem dejavni v finančnem posredništvu in pomožnih finančnih dejavnostih: v sektor S.12 finančne družbe (glej odstavek 2.40. b).



Tabela 2.3 — Sektorska klasifikacija proizvodnih enot po glavnih standardnih pravnih oblikah lastništva

Vrsta proizvajalcaStandardni pravni opis

Tržni proizvajalci, v glavnem dejavni v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev

Tržni proizvajalci, v glavnem dejavni v finančnem posredništvu

Drugi netržni proizvajalci

Javni proizvajalci

(glej odstavek 3.28)

Zasebni proizvajalci

(glej odstavek 3.29)

Standardni pravni opis

S.11 nefinančne družbe

(glej odstavek 2.23. a)

S.12 finančne družbe

(glej odstavek 2.40. a in f)

 
 

Zadruge in partnerska podjetja, ki so priznani kot neodvisne pravne osebe

S.11 nefinančne družbe

(glej odstavek 2.23. b)

S.12 finančne družbe

(glej odstavek 2.40. b)

 
 

Javni proizvajalci, ki so na podlagi posebne zakonodaje priznani kot neodvisne pravne osebe

S.11 nefinančne družbe

(glej odstavek 2.23. c)

S.12 finančne družbe

(glej odstavek 2.40. c)

 
 

Javni proizvajalci, ki niso priznani kot neodvisne pravne osebe

z značilnostmi nepravih družb

S.11 nefinančne družbe

(glej odstavek 2.23. f)

S.12 finančne družbe

(glej odstavek 2.40. g)

 
 

drugi

 
 

S.13 država

(glej odstavek 2.69. a)

 

Nepridobitne institucije, ki so priznane kot neodvisne pravne osebe

S.11 nefinančne družbe

(glej odstavek 2.23. d)

S.12 finančne družbe

(glej odstavek 2.40. d)

S.13 država

(glej odstavek 2.69. b)

S.15 nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstvaą (1)

(glej odstavek 2.87)

Partnerska podjetja, ki niso priznana kot neodvisne pravne osebe

Individualni lastniki

z značilnostmi nepravih družb

S.11 nefinančne družbe

(glej odstavek 2.23. f)

S.12 finančne družbe

(glej odstavek 2.40. g)

 
 

drugi

S.14 gospodinjstva

(glej odstavek 2.75)

S.14 gospodinjstva

(glej odstavek 2.75)

 
 

Holdinške družbe, katerih prevladujoča vrsta dejavnosti skupine družb, ki jih nadzirajo, je proizvodnja

blaga in nefinančnih storitev

S.11 nefinančne družbe

(glej odstavek 2.23. e)

 
 
 

finančnih storitev

 

S.12 finančne družbe

(glej odstavek 2.40. e)

 
 

(1)   Razen nepridobitnih institucij manjšega pomena (glej odstavek 2.88).

2.96

Javni proizvajalci, ki so na podlagi posebne zakonodaje priznani kot neodvisne pravne osebe in so tržni proizvajalci, se razvrščajo, kakor sledi:

(a) tisti, ki so v glavnem dejavni v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev: v sektor S.11 nefinančne družbe (glej odstavek 2.23. c);

(b) tisti, ki so v glavnem dejavni v finančnem posredništvu in pomožnih finančnih dejavnostih: v sektor S.12 finančne družbe (glej odstavek 2.40. c).

2.97

Javni proizvajalci, ki niso priznani kot neodvisne pravne osebe in so tržni proizvajalci, se razvrščajo, kakor sledi::

(a) če so neprave družbe (glej odstavek 2.13. f):

1. tisti, ki so v glavnem dejavni v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev: v sektor S.11 nefinančne družbe (glej odstavek 2.23. f)

2. tisti, ki so v glavnem dejavni v finančnem posredništvu in pomožnih finančnih dejavnostih: v sektor S.12 finančne družbe (glej odstavek 2.40. g);

(b) če niso neprave družbe: v sektor S.13 država, ker ostajajo sestavni del enot, ki jih nadzirajo (glej odstavek 2.69. a).

2.98

Nepridobitne institucije (združenja, ustanove), ki so priznane kot neodvisne pravne osebe, se razvrščajo, kakor sledi:

(a) tiste, ki so tržne proizvajalke ter so v glavnem dejavne v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev: v sektor S.11 nefinančne družbe (glej odstavek 2.23. d);

(b) tiste, ki so v glavnem dejavne v finančnem posredništvu in pomožnih finančnih dejavnostih: v sektor S.12 finančne družbe (glej odstavek 2.40. d);

(c) tiste, ki so netržne proizvajalke:

1. v sektor S.13 država, če so javni proizvajalci, ki jih nadzira in v glavnem financira država (glej odstavek 2.69. b);

2. v sektor S.15 nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva, če so zasebni proizvajalci (glej odstavek 2.87).

2.99

Individualni lastniki in partnerska podjetja, ki niso priznani kot neodvisne pravne osebe in so tržni proizvajalci, se razvrščajo, kakor sledi:

(a) če so neprave družbe (glej odstavek 2.13. f):

1. tisti, ki so v glavnem dejavni v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev: v sektor S.11 nefinančne družbe (glej odstavek 2.23. f);

2. tisti, ki so v glavnem dejavni v finančnem posredništvu in pomožnih finančnih dejavnostih: v sektor S.12 finančne družbe (glej odstavek 2.40. g).

(b) če niso neprave družbe, se razvrščajo v sektor S.14 gospodinjstva (glej odstavek 2.75).

2.100

Holdinške družbe (tj. družbe, ki usmerjajo skupino družb) se razvrščajo, kakor sledi:

(a) v sektor S.11 nefinančne družbe, če je pretežna vrsta dejavnosti skupine družb, ki so tržne proizvajalke, kot celote proizvodnja blaga in nefinančnih storitev (glej odstavek 2.23. e);

(b) v sektor S.12 finančne družbe, če je pretežna vrsta dejavnosti skupine družb kot celote finančno posredništvo (glej odstavek 2.40. e).

2.101

Tabela 2.3 pregledno prikazuje različne primere, ki so opisani zgoraj.

2.102

Večina institucionalnih enot, ki proizvajajo blago in storitve, se v praksi istočasno ukvarja z različnimi dejavnostmi. Lahko se ukvarjajo z glavno dejavnostjo, z eno stransko dejavnostjo ali več in z nekaterimi pomožnimi dejavnostmi (glej odstavke od 3.10 do 3.13).

2.103

Dejavnost se opravlja, ko kot rezultat kombinirane uporabe virov, kot so oprema, delo, proizvodne tehnike, informacijsko omrežje ali proizvodi, nastane določeno blago ali storitev. Dejavnost opredeljujejo inputi proizvodov (blago in storitve), proizvodni proces in output proizvodov.

Dejavnosti se lahko določijo s sklicevanjem na določeno raven ►M11  NACE Rev. 2 ◄  ( 46 ).

2.104

Če enota izvaja več dejavnosti, se vse dejavnosti, ki niso pomožne, razvrščajo po bruto dodani vrednosti. Glavna dejavnost se tako od stranskih lahko razloči na osnovi ustvarjene dodane vrednosti. Pomožne dejavnosti se ne izločajo v posebne enote in se ne ločujejo od glavne ali stranskih dejavnosti enot, ki jih pomožne podpirajo.

2.105

Za analizo tokov, ki nastajajo v proizvodnem procesu in pri porabi blaga in storitev, je treba enote izbrati tako, da bodo razvidna tehnično-ekonomska razmerja. Ta zahteva pomeni, da morajo biti institucionalne enote praviloma razdeljene na manjše in bolj homogene enote, ob upoštevanju vrste proizvodnje. Lokalna enota enovrstne dejavnosti izpolnjuje to zahtevo kot prvi, ampak praktično usmerjeni pristop.

2.106

Opredelitev : Lokalna enota enovrstne dejavnosti (lokalna EED) je del EED, ki ustreza lokalni enoti ( 47 ). EED združuje vse dele institucionalne enote v vlogi proizvajalke, ki prispevajo k opravljanju dejavnosti na ravni razreda (štirimestna raven) klasifikacije ►M11  NACE Rev. 2 ◄ in ustrezajo enemu pododdelku institucionalne enote ali več. Informacijski sistem institucionalne enote mora biti za vsako lokalno EED sposoben oceniti ali izračunati vsaj vrednost proizvodnje, vmesno potrošnjo, sredstva za zaposlene, poslovni presežek, zaposlenost in bruto investicije v osnovna sredstva.

Lokalna enota je institucionalna enota ali njen del, ki proizvaja blago in storitve in je na geografsko razpoznavnem mestu.

Lokalna EED lahko sovpada z institucionalno enoto v vlogi proizvajalke ali z delom institucionalne enote; po drugi strani pa nikoli ne more pripadati dvema institucionalnima enotama.

2.107

Če se v institucionalni enoti, ki proizvaja blago in storitve, izvajata glavna dejavnost in ena stranska ali več, jo je treba razdeliti v enako število EED, pri čemer je treba stranske dejavnosti razvrstiti v druge skupine klasifikacije kakor glavno dejavnost. Po drugi strani se pomožne dejavnosti ne ločujejo od glavne ali stranskih dejavnosti. Vendar pa EED, ki se uvrščajo v določene razrede klasifikacijskega sistema, lahko proizvajajo tudi proizvode izven homogenih skupin, in sicer kot stranske dejavnosti, ki jih na osnovi razpoložljivih računovodskih dokumentov ni mogoče ločeno identificirati. EED torej lahko izvaja eno stransko dejavnost ali več.

2.108



Opredelitev:

Dejavnost sestavlja skupina lokalnih EED, ki so dejavne v isti ali podobni vrsti dejavnosti. Na najbolj podrobni ravni členitve dejavnost sestavljajo vseh lokalne EED, ki spadajo v posamezen razred (štirimestna raven) ►M11  NACE Rev. 2 ◄ in so zato dejavne v isti dejavnosti, kakor je opredeljena v ►M11  NACE Rev. 2 ◄ .

Dejavnost zajema lokalne EED, ki proizvajajo tržno blago in storitve, in lokalne EED, ki proizvajajo netržno blago in storitve. Po opredelitvi dejavnost sestavlja skupina lokalnih EED, ki se ukvarjajo z isto vrsto proizvodne dejavnosti, ne glede na to, ali so institucionalne enote, katerim pripadajo, tržne ali netržne proizvajalke.

2.109

Dejavnosti se lahko razvrstijo v tri skupine:

(a) dejavnosti, ki proizvajajo tržno blago in storitve (tržne dejavnosti) ter blago in storitve za lastno končno porabo ( 48 );

(b) dejavnosti, ki proizvajajo netržno blago in državne storitve: netržne dejavnosti države;

(c) dejavnosti, ki proizvajajo netržno blago in storitve nepridobitnih izvajalcev storitev za gospodinjstva: netržne dejavnosti nepridobitnih izvajalcev storitev za gospodinjstva.

2.110

Za združevanje lokalnih EED v dejavnosti se uporablja klasifikacija ►M11  NACE Rev. 2 ◄ .

2.111

Lokalna EED le približno izpolnjuje zahteve analize proizvodnega procesa (glej odstavka 2.105 in 2.107). Optimalna enota za tovrstno analizo, tj. za input-output analizo, je enota homogene proizvodnje.

2.112



Opredelitev:

Razlikovalna značilnost enote homogene proizvodnje je edinstvena dejavnost, ki je opredeljena z inputi, s proizvodnim procesom in outputi. Proizvodi, ki tvorijo inpute in outpute, se ne razlikujejo samo po fizičnih značilnostih in obsegu, v katerem so vključeni v proces, ampak tudi po uporabljenih proizvodnih tehnikah: opredeljeni so lahko s sklicevanjem na klasifikacijo proizvodov (glej odstavek 2.118).

2.113

Če institucionalna enota, proizvajalka blaga in storitev, izvaja glavno in eno stransko dejavnost ali več, je razdeljena v enako število enot homogene proizvodnje. Pomožne dejavnosti se ne ločujejo od glavne ali stranskih dejavnosti. Podobno kakor lokalna EED lahko enota homogene proizvodnje sovpada z institucionalno enoto ali njenim delom; po drugi strani pa nikoli ne more pripadati dvema institucionalnima enotama.

2.114



Opredelitev:

Homogeno panogo sestavlja skupina enot homogene proizvodnje. Dejavnosti homogene panoge so opredeljene na osnovi klasifikacije proizvodov. Homogena panoga proizvaja tisto in samo tisto blago in storitve, ki so opredeljeni v klasifikaciji.

2.115

Homogene panoge so enote, namenjene ekonomski analizi. Navadno jih ni mogoče neposredno opazovati; podatke, zbrane od enot, ki se uporabljajo v statističnih raziskovanjih, je treba preurediti v podatke o homogenih panogah.

2.116

Homogene panoge se lahko razvrstijo v tri skupine:

(a) homogene panoge, ki proizvajajo tržno blago in storitve (tržne panoge) ter blago in storitve za lastno končno porabo ( 49 );

(b) homogene panoge, ki proizvajajo netržno blago in storitve države: netržne panoge države;

(c) homogene panoge, ki proizvajajo netržno blago in storitve nepridobitnih za gospodinjstva: netržne panoge nepridobitnih izvajalcev storitev za gospodinjstva.

2.117

Homogene panoge, ki proizvajajo tržno blago in storitve ter blago in storitve za lastno končno porabo, sestavljajo vse enote homogene proizvodnje katerega koli institucionalnega sektorja, ki se ukvarjajo izključno s proizvodnjo tržnega blaga in storitev ali blaga in storitev za lastno končno porabo. Proizvodnja tržnega blaga in storitev v sektorju država ali nepridobitni izvajalci (vključno s tisto, ki je namenjena njim samim) se obravnava kot enota homogene proizvodnje in se razvršča v ustrezne tržne panoge.

Netržne homogene panoge države, ki proizvajajo netržno blago in storitve, sestavljajo vse enote homogene proizvodnje v sektorju država, ki proizvajajo netržno blago in storitve.

Netržne homogene panoge nepridobitnih izvajalcev storitev za gospodinjstva sestavljajo vse enote homogene proizvodnje v sektorju nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki proizvajajo netržno blago in storitve.

2.118

Klasifikacija homogenih panog, ki se uporablja v input-output tabelah, temelji na Klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) ( 50 ) CPA je klasifikacija proizvodov, katere elementi so strukturirani po merilu izvora dejavnosti, opredeljenem v ►M11  NACE Rev. 2 ◄ .

POGLAVJE 3

TRANSAKCIJE S PROIZVODI

3.01



Opredelitev:

Proizvodi so vso blago in storitve, ki so ustvarjeni znotraj meja proizvodnje. Slednja je opredeljena v odstavku 3.07

3.02

ESR razločuje naslednje glavne kategorije transakcij s proizvodi:



Kategorija transakcije:

Oznaka

Proizvodnja

P.1

Vmesna potrošnja

P.2

Izdatki za končno potrošnjo

P.3

Dejanska končna potrošnja

P.4

Bruto investicije

P.5

Izvoz blaga in storitev

P.6

Uvoz blaga in storitev

P.7

3.03

Transakcije s proizvodi so prikazane v naslednjih računih:

(a) v računu blaga in storitev sta proizvodnja in uvoz prikazana kot vira, druge transakcije s proizvodi pa kot porabe;

(b) v računu proizvodnje je proizvodnja prikazana kot vir, vmesna potrošnja pa kot poraba;

(c) v računu porabe razpoložljivega dohodka so izdatki za končno potrošnjo prikazani kot poraba;

(d) v računu porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka je dejanska končna potrošnja prikazana kot poraba;

(e) v računu kapitala so bruto investicije prikazane kot poraba (sprememba sredstev);

(f) v zunanjem računu blaga in storitev je uvoz blaga in storitev prikazan kot vir, izvoz blaga in storitev pa kot poraba.

3.04

V tabeli ponudbe sta proizvodnja in uvoz prikazana kot ponudbi. V tabeli porabe so vmesna potrošnja, bruto investicije, izdatki za končno potrošnjo in izvoz prikazani kot porabe. V simetrični input-output tabeli sta proizvodnja in uvoz prikazana kot ponudbi, druge transakcije s proizvodi pa kot porabe.

3.05

Ponudbe proizvodov se vrednotijo v osnovnih cenah (glej odstavek 3.48), porabe proizvodov pa v kupčevih cenah (glej odstavek 3.06). Za nekatere vrste ponudb in porab, npr. za uvoz in izvoz blaga, se uporabljajo posebna načela vrednotenja.

3.06



Opredelitev:

Ob nakupu je kupčeva cena tista cena, ki jo kupec dejansko plača za proizvod; vključuje vse davke minus subvencije na proizvode (vendar brez odbitnih davkov, kot je DDV na proizvode); vključuje vse prevozne stroške, ki jih kupec posebej plača za dobavo proizvoda ob želenem času in na želeno mesto; od standardne cene so odšteti vsi popusti za nakupe v velikih količinah ali izvensezonske nakupe; ne vključuje obresti in zaračunanih storitev, ki nastanejo v okviru kreditnih dogovorov; ne vključuje nobenih dodatnih plačil, nastalih zaradi neplačila v roku, ki je dogovorjen ob nakupu.

Če se čas porabe ne ujema s časom nakupa, je treba upoštevati spremembe cen, do katerih je prišlo med obema časovnima točkama (na isti način kakor pri spremembah cen zalog). Take prilagoditve so posebej pomembne, če se cene proizvodov v manj kot letu zelo spremenijo.

3.07



Opredelitev:

Proizvodnja (kot dejavnost) je dejavnost, izvajana pod nadzorom in odgovornostjo institucionalne enote, ki uporablja inpute dela, kapitala, blaga in storitev za proizvodnjo blaga in storitev. Proizvodnja ne zajema popolnoma naravnih procesov brez človekovega vpletanja ali usmerjanja, kot je samodejno razmnoževanje rib v mednarodnih vodah (ribogojstvo pa je proizvodnja).

3.08

Proizvodnja vključuje:

(a) proizvodnjo vsega individualnega in kolektivnega blaga in storitev, ki se dobavljajo (ali so namenjeni dobavi) enotam, ki tega blaga in storitev niso proizvedle;

(b) proizvodnjo vsega blaga za lastne potrebe, ki ga njegovi proizvajalci zadržijo za lastno končno potrošnjo ali za bruto investicije v osnovna sredstva. Proizvodnja za lastne potrebe, ki je namenjena za bruto investicije v osnovna sredstva, vključuje proizvodnjo osnovnih sredstev, kot so zgradbe, razvoj programske opreme in raziskovanje rudišč (za koncept bruto investicij v osnovna sredstva glej odstavke od 3.100 do 3.127);

Proizvodnja blaga za lastne potrebe gospodinjstev se v splošnem nanaša na:

1. gradnjo stanovanj za lastne potrebe;

2. proizvodnjo in skladiščenje kmetijskih proizvodov;

3. predelavo kmetijskih proizvodov, kot je proizvodnja moke z mletjem, konzerviranje sadja s sušenjem in ustekleničenjem, proizvodnja mlečnih proizvodov, kot sta maslo in sir, ter proizvodnja piva, vina in žganih pijač;

4. proizvodnjo drugih primarnih proizvodov, kot so kopanje soli, rezanje šote in preskrbovanje z vodo;

5. druge oblike predelav, kot so izdelava oblačil, proizvodnja lončene posode in izdelava pohištva.

Proizvodnjo blaga za lastne potrebe gospodinjstev je treba prikazati, če je ta oblika proizvodnje pomembna, tj. če se domneva, da je količinsko pomembna glede na celotno ponudbo tega blaga v državi.

Po dogovoru se v ESR vključuje le gradnja stanovanj za lastne potrebe ter proizvodnja, skladiščenje in predelava kmetijskih proizvodov; vsa druga proizvodnja blaga za lastne potrebe gospodinjstev velja v državah EU za nepomembno;

(c) proizvodnjo stanovanjskih storitev za lastne potrebe gospodinjstev, ki bivajo v lastnih stanovanjih;

(d) gospodinjske in osebne storitve, ki jih proizvaja zaposleno plačano gospodinjsko osebje;

(e) prostovoljne dejavnosti, katerih rezultat je blago, npr. gradnjo stanovanj, cerkva in drugih zgradb je treba prikazati kot proizvodnjo. Prostovoljne dejavnosti, katerih rezultat ni blago, npr. hišniške storitve in čiščenje brez plačila, niso vključene.

Vse take dejavnosti so vključene, četudi so ilegalne ali niso prijavljene pri davčnih organih, organih socialnega varstva, statističnih in drugih javnih organih.

3.09

Proizvodnja izključuje gospodinjske in osebne storitve, ki se proizvedejo in potrošijo znotraj istega gospodinjstva (razen storitve, ki jih proizvede zaposleno plačano gospodinjsko osebje in stanovanjske storitve za lastne potrebe). Značilni primeri so:

(a) čiščenje, urejanje in vzdrževanje stanovanj, kadar so te dejavnosti običajne tudi za najemnike;

(b) čiščenje, vzdrževanje in popravila trajnega gospodinjskega blaga;

(c) priprava in postrežba hrane,

(d) varstvo, vzgoja in poučevanje otrok;

(e) nega bolnih, slabotnih in ostarelih oseb;

(f) prevoz članov gospodinjstva ali njihovega blaga.

3.10



Opredelitev:

Glavna dejavnost lokalne EED je dejavnost, katere dodana vrednost presega dodano vrednost katere koli druge dejavnosti, ki se opravlja znotraj iste enote. Razvrstitev glavne dejavnosti je določena s sklicevanjem na ►M11  NACE Rev. 2 ◄ , najprej na najvišji ravni klasifikacije, potem pa na bolj podrobnih ravneh.

3.11



Opredelitev:

Stranska dejavnost je dejavnost, ki se znotraj lokalne EED izvaja poleg glavne dejavnosti. Rezultat proizvodnje stranske dejavnosti je stranski proizvod.

3.12



Opredelitev:

Rezultat proizvodnje pomožne dejavnosti ni namenjena porabi izven podjetja. Pomožna dejavnost je podporna dejavnost, katere namen je vzpostavljati take pogoje znotraj podjetja, ki omogočajo izvajanje glavne ali stranskih dejavnosti lokalne EED. Za rezultate proizvodnje pomožnih dejavnosti je običajno, da se pojavljajo kot inputi za skoraj vsako vrsto proizvodne dejavnosti, majhnega, pa tudi velikega obsega.

Pomožne dejavnosti so lahko npr. storitve nabave, prodaje, trženja, računovodstva, obdelave podatkov, prevoza, skladiščenja, vzdrževanja, čiščenja in varovanja. Podjetja lahko izbirajo med ukvarjanjem s pomožnimi dejavnostmi in nakupom teh storitev na trgu od specializiranih proizvajalcev.

Investicije iz lastne proizvodnje se ne obravnavajo kot pomožna dejavnost.

3.13

Pomožne dejavnosti se obravnavajo kot sestavni del glavne ali stranskih dejavnosti, s katerimi so združene. Posledično se:

(a) proizvodnja pomožne dejavnosti izrecno ne ugotavlja in ne prikazuje posebej. Iz tega izhaja, da se ne prikazuje niti poraba te proizvodnje;

(b) vsi inputi, ki jih potroši pomožna dejavnost — materiali, delo, potrošnja stalnega kapitala itd. — obravnavajo kot inputi v glavno ali stransko dejavnost, ki jo pomožna dejavnost podpira.

3.14



Opredelitev:

Proizvodnjo (kot rezultat dejavnosti) sestavljajo proizvodi, ki so ustvarjeni v obračunskem obdobju.

Vključuje naslednje posebne primere:

(a) blago in storitve, ki jih lokalna EED zagotavlja drugi lokalni EED, ki pripada isti institucionalni enoti;

(b) blago, ki ga proizvede lokalna EED in ostane v zalogah na koncu obdobja, v katerem je bilo proizvedeno, ne glede na to, kakšna je njegova poznejša poraba.

Vendar pa blago in storitve, ki so proizvedeni in porabljeni v istem obračunskem obdobju in znotraj iste lokalne EED, niso posebej identificirani. Zato blago in storitve niso prikazani kot del proizvodnje ali vmesne potrošnje navedene lokalne EED.

3.15

Kadar ima institucionalna enota več kakor eno lokalno EED, je proizvodnja institucionalne enote vsota proizvodenj njenih lokalnih EED, vključno s proizvodnjo, ki se dobavlja med lokalnimi EED institucionalne enote.

3.16

ESR razločuje tri vrste proizvodnje:

(a) tržno proizvodnjo (P.11);

(b) proizvodnjo za lastno končno porabo (P.12);

(c) drugo netržno proizvodnjo (P.13).

To razločevanje velja tudi za lokalne EED in institucionalne enote, ki so:

(a) tržni proizvajalci;

(b) proizvajalci za lastno končno porabo;

(c) drugi netržni proizvajalci.

Razločevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim je bistveno, ker določa načela vrednotenja proizvodnje: tržna proizvodnja, proizvodnja za lastno končno porabo ter celotna proizvodnja tržnih proizvajalcev in proizvajalcev za lastno končno porabo se vrednotijo v osnovnih cenah, celotna proizvodnja drugih netržnih proizvajalcev (lokalnih EED) pa se vrednoti s stroškovne strani. Celotna proizvodnja institucionalne enote se vrednoti kot vsota celotne proizvodnje njenih lokalnih EED in je torej odvisna tudi od razločevanja med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim (glej odstavke od 3.54 do 3.56). Poleg tega se to razločevanje uporablja tudi pri razvrščanju institucionalnih enot po sektorjih (glej odstavke od 3.27 do 3.37).

Razločevanje je opredeljeno od zgoraj navzdol, to pomeni, da se najprej opredeli za institucionalne enote, nato za lokalne EED in nato za njihovo proizvodnjo. Posledica tega je, da je natančen pomen razločevanja na ravni proizvodov (tj. opredelitev konceptov tržne proizvodnje, proizvodnje za lastno končno porabo in druge tržne proizvodnje) mogoče razumeti le z upoštevanjem značilnosti institucionalnih enot in lokalnih EED, ki to proizvodnjo proizvajajo.

Po splošnih opredelitvah treh vrst proizvodnje in treh vrst proizvajalcev (glej odstavke od 3.17 do 3.26) je razločevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim prikazano od zgoraj navzdol.

3.17



Opredelitev:

Tržno proizvodnjo sestavlja proizvodnja, ki se proda na trgu (glej odstavek 3.18) ali je namenjena prodaji na trgu.

3.18

Tržna proizvodnja vključuje:

(a) proizvode, prodane po ekonomsko pomembnih cenah;

(b) proizvode, zamenjane za druge proizvode;

(c) proizvode, porabljene za plačilo v naravi (vključno s sredstvi za zaposlene v naravi in z raznovrstnim dohodkom v naravi);

(d) proizvode, ki jih lokalna EED dobavlja drugi lokalni EED znotraj iste institucionalne enote in se porabijo kot vmesni inputi ali za končno porabo;

(e) proizvode, ki so dodani zalogam dokončanih proizvodov ali nedokončane proizvodnje in so namenjeni eni izmed zgoraj navedenih porab (vključno z naravno rastjo živalskih in rastlinskih proizvodov ter nedokončanimi objekti, za katere kupec ni znan).

3.19



Opredelitev:

Ekonomsko pomembna cena proizvoda je v ESR delno opredeljena glede na institucionalno enoto in lokalno EED, ki je proizvodnjo proizvedla (glej odstavke od 3.27 do 3.40). Na primer po dogovoru je vsa proizvodnja nekorporativnih podjetij v lasti gospodinjstev, ki se proda drugim institucionalnim enotam, prodana po ekonomsko pomembnih cenah, to pomeni, da je to proizvodnjo treba obravnavati kot tržno proizvodnjo. Proizvodnja nekaterih drugih institucionalnih enot pa se proda po ekonomsko pomembnih cenah, kadar prodaja pokrije več kakor 50 % proizvodnih stroškov.

3.20



Opredelitev:

Proizvodnjo, proizvedeno za lastno končno porabo, sestavljajo blago ali storitve, ki se zadržijo bodisi za končno potrošnjo iste institucionalne enote bodisi za bruto investicije v osnovna sredstva iste institucionalne enote.

3.21

Proizvode, ki se zadržijo za lastno končno potrošnjo, lahko proizvaja le sektor gospodinjstev. Značilni primeri so:

(a) kmetijski proizvodi, ki jih zadržijo kmetje;

(b) stanovanjske storitve, ki jih proizvedejo gospodinjstva, ki bivajo v lastnih stanovanjih;

(c) gospodinjske storitve, ki jih proizvede zaposleno plačano osebje.

3.22

Proizvode, ki se porabijo za lastne bruto investicije v osnovna sredstva, lahko proizvaja kateri koli sektor. Primeri so:

(a) posebno strojno orodje, ki ga proizvedejo inženirska podjetja,

(b) stanovanja ali povečevanja stanovanj, ki jih proizvedejo gospodinjstva;

(c) gradnja za lastne potrebe, vključno s komunalno gradnjo, ki jo izvajajo skupine gospodinjstev.

3.23



Opredelitev:

Druga netržna proizvodnja zajema proizvodnjo, ki se drugim enotam zagotavlja brezplačno ali po ekonomsko nepomembnih cenah.

▼M2

Druga netržna proizvodnja (P.13) se lahko nadalje razdeli v dve postavki: „Plačila za drugo netržno proizvodnjo“ (P.131), ki jo sestavljajo različne pristojbine, in „Preostala druga netržna proizvodnja“ (P.132), ki zajema proizvodnjo, ki se zagotavlja brezplačno.

▼B

3.24



Opredelitev:

Tržni proizvajalci so lokalne EED ali institucionalne enote, katerih največji del proizvodnje je tržna proizvodnja.

Če je lokalna EED ali institucionalna enota tržni proizvajalec, je njena glavna proizvodnja po opredelitvi tržna proizvodnja, ker je koncept tržne proizvodnje opredeljen z izvedbo razmejitve med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim za lokalno EED in institucionalno enoto, ki je to proizvodnjo proizvedla.

3.25



Opredelitev:

Proizvajalci za lastno končno porabo so lokalne EED ali institucionalne enote, katerih največji del proizvodnje je namenjen za lastno končno porabo znotraj iste institucionalne enote.

3.26



Opredelitev:

Drugi netržni proizvajalci so lokalne EED ali institucionalne enote, katerih največji del proizvodnje se zagotavlja brezplačno ali po ekonomsko pomembnih cenah.

3.27

Razmejevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim pri institucionalnih enotah kot proizvajalkah je povzeto v tabeli 3.1. Prikazane so tudi povezave za razvrščanje po sektorjih.



Tabela 3.1 — Razmejevanje med tržnimi proizvajalci, proizvajalci za lastno končno porabo in drugimi netržnimi proizvajalci pri institucionalnih enotah

Vrsta institucionalne enote

Razvrstitev

Zasebna ali javna?

 

NPI ali ne?

Vrednost prodaje pokriva več kakor 50 % proizvodnih stroškov

Vrsta proizvajalca

Sektor(-ji)

1.  Zasebni proizvajalci

1.1  Nekorporativna podjetja v lasti gospodinjstev (razen nepravih družb v lasti gospodinjstev)

 
 

1.1 = Tržni ali za lastno končno porabo

Gospodinjstva

 

1.2  Drugi zasebni proizvajalci (skupaj z nepravimi družbami v lasti gospodinjstev)

1.2.1  Zasebne NPI

1.2.1.1  Da

1.2.1.1 = Tržni

Družbe

1.2.1.2  Ne

1.2.1.2 = Drugi netržni

NPISG

 
 

1.2.2  Drugi zasebni proizvajalci, ki niso NPI

 

1.2.2 = Tržni

Družbe

2.  Javni proizvajalci

 
 

2.1  Da

2.1 = Tržni

Družbe

2.2  Ne

2.2 = Drugi netržni

Država

Tabela kaže, da je treba za razvrstitev institucionalne enote med tržne proizvajalce, proizvajalce za lastno končno porabo ali druge netržne proizvajalce uporabiti več razločevanj zaporedoma.

3.28

Prvo razločevanje je med zasebnimi in javnimi proizvajalci. Javni proizvajalec je proizvajalec, ki ga nadzira država. Pri nepridobitnih institucijah je javni proizvajalec tista NPI, ki jo nadzira in v glavnem financira država. Vsi drugi proizvajalci so zasebni proizvajalci. Nadzor je opredeljene kot sposobnost določanja splošne politike (družbe) ali programa institucionalne enote, po potrebi z imenovanjem direktorjev ali upravljavcev. Lastništvo več kakor polovice delnic družbe je zadosten, ne pa potreben pogoj za nadzor (glej odstavek 2.26).

3.29

Tabela 3.1 kaže, da se zasebni proizvajalci pojavljajo v vseh sektorjih razen v sektorju država, javni proizvajalci pa samo v sektorjih družb (nefinančnih in finančnih) in sektorju država.

3.30

Posebna oblika zasebnih proizvajalcev so nekorporativna podjetja v lasti gospodinjstev, ki so vedno tržni proizvajalci ali proizvajalci za lastno končno porabo. Za slednje gre pri proizvodnji stanovanjskih storitev za lastne potrebe in pri proizvodnji blaga za lastne potrebe. Vsa nekorporativna podjetja v lasti gospodinjstev se razvrščajo v sektor gospodinjstev. Izjema so neprave družbe v lasti gospodinjstev, ki so tržni proizvajalci in se razvrščajo v sektorja nefinančne družbe in finančne družbe.

3.31

Pri drugih zasebnih proizvajalcih je treba razločevati med zasebnimi nepridobitnimi institucijami in drugimi zasebnimi proizvajalci, ki niso nepridobitne institucije.



Opredelitev:

Nepridobitne institucije so opredeljene kot pravne ali družbene osebe, ustanovljene za proizvodnjo blaga in storitev, ki jim status ne dovoljuje, da bi bile vir dohodka, dobička ali drugih finančnih koristi za enote, ki so jih ustanovile, jih nadzirajo ali financirajo. V praksi proizvodne dejavnosti teh enot ustvarjajo presežke ali primanjkljaje, vendar si druge institucionalne enote morebitnih presežkov ne morejo prisvojiti.

Vsi drugi zasebni proizvajalci so tržni proizvajalci. Razvrščeni so v sektorja nefinančne družbe in finančne družbe.

3.32

Za določitev vrste proizvajalca in sektorja za zasebne NPI je treba uporabiti merilo 50 %:

(a) če prodaja pokriva več kakor 50 % proizvodnih stroškov, je institucionalna enota tržni proizvajalec in razvrščena v sektorja nefinančne ali finančne družbe;

(b) če prodaja pokriva manj kakor 50 % proizvodnih stroškov, je institucionalna enota drugi netržni proizvajalec in razvrščena v sektor NPISG. Druge netržne NPI, ki jih nadzira in v glavnem financira država, pa so razvrščene v sektor država.

3.33

Pri razločevanju med tržnimi in drugimi netržnimi proizvajalci z uporabo merila 50 % so prodaja in proizvodni stroški opredeljeni, kakor sledi:

(a) prodaja ne zajema davkov na proizvode, zajema pa vsa plačila države ali institucij Evropske unije, podeljena kateremu koli proizvajalcu v tej vrsti dejavnosti, tj. vsa plačila, vezana na obseg ali vrednost proizvodnje so vključena, plačila za pokrivanje celotnega primanjkljaja pa ne.

Ta opredelitev prodaje ustreza opredleitvi proizvodnje v osnovnih cenah, razen:

(1) proizvodnja v osnovnih cenah je opredlejen šele po določitvi, ali je proizvodnja tržna ali druga netržna: prodaja se uporablja le pri vrednotenju tržne proizvodnje; druga netržna proizvodnja se vrednoti po stroških;

(2) plačila države za pokrivanje celotnega primanjkljaja javnih družb in nepravih družb so del drugih subvencij na proizvode, kakor so opredeljene v odstavku 4.35. c. Posledično tržna proizvodnja v osnovnih cenah zajema tudi plačila države za pokrivanje celotnega primanjkljaja;

(b) proizvodni stroški so vsota vmesne potrošnje, sredstev za zaposlene, potrošnje stalnega kapitala in drugih davkov na proizvodnjo. Pri uporabi tega merila druge subvencije na proizvodnjo niso odštete. Za zagotovitev konsistentnosti konceptov prodaje in proizvodnih stroškov pri uporabi merila 50 % morajo biti iz proizvodnih stroškov izključeni vsi stroški za investicije iz lastne proizvodnje.

Pri uporabi merila 50 % je treba upoštevati delež v več letih: merilo se mora dosledno uporabiti le, če je vrednost deleža nad ali pod 50 % več let ali če se pričakuje, da se bo ena ali druga vrednost iz tekočega leta nadaljevala v bližnji prihodnosti. Zaradi manjših nihanj vrednosti deleža prodaj prerazvrstitev institucionalnih enot (in njenih lokalnih EED ter proizvodnje) ni potrebna.

3.34

Prodajo lahko sestavljajo različni elementi. Na primer pri storitvah zdravstvene oskrbe, ki jih zagotavljajo bolnišnice, lahko ustreza:

(a) nakupom delodajalcev, ki so prikazani kot dohodek v naravi, plačan zaposlenim, in kot izdatki za končno potrošnjo teh zaposlenih;

(b) nakupom zasebnih zavarovalnic;

(c) nakupom skladov socialne varnosti in države, ki se razvrščajo kot socialni prejemki v naravi;

(d) nakupom gospodinjstev brez povračil (izdatki za končno potrošnjo).

Samo druge subvencije na proizvodnjo in darila (npr. od dobrodelnih ustanov) se ne upoštevajo kot prodaja.

Podobno lahko prodaja prevoznih storitev podjetja ustreza vmesni potrošnji proizvajalcev, dohodku v naravi, ki ga zagotavljajo delodajalci, socialnim prejemkom v naravi, ki jih zagotavlja država, in nakupom gospodinjstev brez povračil.

3.35

Zasebne nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za podjetja, so poseben primer. Navadno se financirajo s prispevki ali članarinami skupine podjetij. Članarine se ne obravnavajo kot transferji, ampak kot plačila za opravljene storitve, tj. kot prodaje. Te NPI so zato tržne proizvajalke in se razvrščajo v sektorja nefinančnih in finančnih družb.

3.36

Uporaba merila 50 % pri prodaji in proizvodnih stroških zasebnih ali javnih NPI z vključevanjem vseh plačil, vezanih na obseg proizvodnje v prodajno vrednost, je lahko v nekaterih posebnih primerih zavajajoča. To lahko npr. velja za financiranje proizvodnje zasebnih in javnih šol: plačila države so lahko vezana na število učencev, vendar pa so lahko rezultat pogajanj z državo. V takem primeru teh plačil ni treba obravnavati kot prodajo, čeprav so v izrecni zvezi z obsegom proizvodnje, npr. s številom učencev. To pomeni, da je šola, ki se v glavnem financira s takimi plačili, druga netržna proizvajalka. Kadar je šola javna proizvajalka, tj. kadar jo v glavnem financira in nadzira država, mora biti razvrščena v sektor država. Kadar je šola zasebna druga netržna proizvajalka, mora biti razvrščena v sektor NPISG.

3.37

Javni proizvajalci so lahko tržni proizvajalci ali drugi netržni proizvajalci. Če je institucionalna enota na osnovi merila 50 % opredeljena kot tržna proizvajalka, se razvrsti v sektor nefinančne ali finančne družbe. Merilo 50 % določa tudi, kdaj je enota države neprava družba v lasti države: neprava družba je le, kadar izpolnjuje merilo 50 %. Če je institucionalna enota druga netržna proizvajalka, se razvrsti v sektor država. Razločevanje med nepridobitnimi institucijami in drugimi proizvajalci tako za razvrščanje javnih proizvajalcev ni pomembno.

3.38

Po razmejevanju med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim pri institucionalnih enotah kot proizvajalkah se to razmejevanje lahko uporabi še pri lokalnih EED in njihovih proizvodnjah. Razmerje je prikazano v tabeli 3.2.



Tabela 3.2 — Institucionalne enote, lokalne EED in proizvodnja ter razmejevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim

Institucionalna enota

Glavna lokalna EED

Stranska lokalna EED

Glavna proizvodnja glavne lokalne EED

Stranska proizvodnja stranske lokalne EED

Glavna proizvodnja stranske lokalne EED

Stranska proizvodnja stranske lokalne EED

Tržni proizvajalec

Tržni proizvajalec

 

Tržna proizvodnja

Tržna proizvodnja

 
 
 
 
 
 

Proizvajalec za lastno končno porabo

 
 
 
 

Tržni proizvajalec

 
 

Tržna proizvodnja

Tržna proizvodnja

 
 
 
 
 
 

Proizvodnja za lastno končno porabo

 
 

Proizvodnja za lastno končno porabo

 
 

Proizvodnja za lastno končno porabo

Tržna proizvodnja

Proizvajalec za lastno končno porabo

Proizvajalec za lastno končno porabo

 

Proizvodnja za lastno končno porabo

Tržna proizvodnja

 
 

Drugi netržni proizvajalec

Drugi netržni proizvajalec

 

Druga netržna proizvodnja

Tržna proizvodnja

 
 
 
 
 
 

Proizvodnja za lastno končno porabo

 
 
 
 
 
 

Druga netržna proizvodnja

 
 
 
 

Tržni proizvajalec

 
 

Tržna proizvodnja

Tržna proizvodnja

 
 
 
 
 
 

Proizvodnja za lastno končno porabo

 
 

Drugi netržni proizvajalec

 
 

Druga netržna proizvodnja

Tržna proizvodnja

 
 
 
 
 
 

Proizvodnja za lastno končno porabo

 
 
 
 
 
 

Druga netržna proizvodnja

3.39

Če je institucionalna enota tržna proizvajalka, potem je seveda tudi glavna lokalna EED tržna proizvajalka. Stranska lokalna EED je lahko tržna proizvajalka ali proizvajalka za lastno končno porabo. Vendar pa po dogovoru ne more biti druga netržna proizvajalka. To pomeni, da so vse (stranske) lokalne EED v sektorjih nefinančnih in finančnih družb tržne proizvajalke ali proizvajalke za lastno končno porabo.

3.40

Pri institucionalnih enotah, ki so druge netržne proizvajalke, je glavna lokalna EED prav tako druga netržna proizvajalka. Stranske lokalne EED so lahko tržne proizvajalke ali druge netržne proizvajalke. To pomeni, da sektorja država in NPISG lahko vsebujeta nekatere (stranske) lokalne EED, ki so tržne proizvajalke (čeprav so vse institucionalne enote v teh sektorjih druge netržne proizvajalke). Za določitev, ali so stranske lokalne EED tržne ali druge netržne proizvajalke, je treba uporabiti merilo 50 %.

3.41

Po razmejevanju med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim pri institucionalnih enotah in njihovih lokalnih EED, se razmejevanje lahko uporabi še pri proizvodnjah lokalnih EED. To razmerje je prikazano v tabeli 3.3.



Tabela 3.3 — Razmejevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim pri lokalnih EED in njihovi proizvodnji

 

Tržni proizvajalci

Proizvajalci za lastno končno porabo

Drugi netržni proizvajalci

Skupaj

Tržna proizvodnja

X

x

x

Celotna tržna proizvodnja

Proizvodnja za lastno končno porabo

x

X

x

Celotna proizvodnja za lastno končno porabo

Druga netržna proizvodnja

0

0

X

Celotna druga netržna proizvodnja

Skupaj

Celotna proizvodnja tržnih proizvajalcev

Celotna proizvodnja proizvajalcev za lastno končno porabo

Celotna proizvodnja drugih netržnih proizvajalcev

Celotna proizvodnja

X = velika proizvodnja; x = mala proizvodnja; 0 ni proizvodnje (po dogovoru)

3.42

Po dogovoru pri lokalnih EED, ki so tržne proizvajalke in proizvajalke za lastno končno porabo, ni druge netržne proizvodnje. Njihova proizvodnja je torej lahko prikazana le kot tržna proizvodnja ali kot proizvodnja za lastno končno porabo in temu ustrezno vrednotena (glej odstavke od 3.46 do 3.52).

3.43

Lokalne EED, ki so druge netržne proizvajalke, imajo lahko kot stransko proizvodnjo tržno proizvodnjo in proizvodnjo za lastno končno porabo. Proizvodnjo za lastno končno porabo sestavljajo investicije iz lastne proizvodnje. Pojav tržne proizvodnje je treba načeloma določati z uporabo merila 50 % za posamezne proizvode: tržna proizvodnja je proizvodnja, katere prodaja dosega vsaj 50 % proizvodnih stroškov. Tak primer je, kadar državne bolnišnice nekatere svoje storitve zaračunavajo po ekonomsko pomembnih cenah. Druga primera sta prodaja reprodukcij iz državnih muzejev in vremenske napovedi, ki jih prodajajo meteorološki inštituti.

3.44

V statistični praksi je morda težko jasno razločevati različne proizvode lokalnih EED državnih institucij in NPISG. Še več, to velja tudi za proizvodne stroške v zvezi s posameznimi proizvodi. Preprosta rešitev teh primerov je, da se vsi prihodki drugih netržnih proizvajalcev od njihove stranske (stranskih) dejavnosti upoštevajo kot prihodki od ene vrste tržne proizvodnje. To se na primer lahko uporabi za prihodke muzeja od prodaje plakatov in razglednic ( 51 ).

3.45

Drugi netržni proizvajalci lahko imajo tudi prihodke od prodaje druge netržne proizvodnje po cenah, ki niso ekonomsko pomembne, npr. prihodki muzeja od vstopnic. Ti prihodki pripadajo drugi netržni proizvodnji. Če pa je obe vrsti prihodkov (prihodke od vstopnic ter prihodke od prodaje plakatov in razglednic) težko razmejiti, so lahko oboji bodisi prihodki od tržne proizvodnje bodisi prihodki od druge netržne proizvodnje. Izbira med obema možnostma je odvisna od ocene relativne pomembnosti obeh vrst prihodkov (od vstopnic na eni strani ter od prodaje plakatov in razglednic na drugi).

3.46

Proizvodnja se zajema in vrednoti, ko se ustvari v proizvodnem procesu.

3.47

Vsa proizvodnja se vrednoti v osnovnih cenah, posebni dogovori pa veljajo za:

(a) vrednotenje druge netržne proizvodnje;

(b) vrednotenje celotne proizvodnje drugega netržnega proizvajalca (lokalne EED);

(c) vrednotenje celotne proizvodnje institucionalne enote, katere lokalna EED je drugi netržni proizvajalec. (Glej odstavke od 3.53 do 3.56)

3.48



Opredelitev:

►M4  Osnovna cena je cena, ki jo proizvajalci prejmejo od kupca za enoto proizvedenega blaga ali storitve, zmanjšana za vse davke, ki se plačajo (glej točko 4.27) na to enoto kot posledica njene proizvodnje ali prodaje (tj. davki na proizvode), in povečana za vse subvencije, ki se za to enoto prejmejo kot posledica njene proizvodnje ali prodaje (tj. subvencije za proizvode). ◄ Ne vključuje prevoznih stroškov, ki jih proizvajalec zaračuna posebej. Vključuje vse prevozne marže, ki jih proizvajalec vključi v isti račun, tudi kadar so v računu izkazane s posebno postavko.

3.49

Proizvodnja za lastno končno porabo (P.12) se vrednoti v osnovnih cenah podobnih proizvodov, ki se prodajajo na trgu; posledično lahko pri tej proizvodnji nastane neto poslovni presežek ali raznovrstni dohodek. To velja tudi za stanovanjske storitve za lastne potrebe (glej odstavek 3.64). Vendar pa je vrednost proizvodnje gradnje za lastne potrebe navadno treba vrednotiti s proizvodnimi stroški.

3.50

Povečanja nedokončane proizvodnje se vrednotijo z deležem ocenjene tekoče osnovne cene dokončanega proizvoda.

3.51

Če je treba vrednost proizvodnje, ki se obravnava kot nedokončana proizvodnja, oceniti vnaprej, mora vrednotenje temeljiti na dejansko nastalih stroških, povečanih s pribitkom za ocenjeni poslovni presežek ali raznovrstni dohodek. Ko dejanska vrednost dokončanih proizvodov postane znana, je treba začasne ocene popraviti. Dejanska vrednost dokončanih proizvodov je vsota vrednosti:

(a) prodanih ali zamenjanih dokončanih proizvodov;

(b) vstopov dokončanih proizvodov v zaloge, zmanjšanih za vrednost izstopov iz zalog;

(c) dokončanih proizvodov za lastno končno porabo.

3.52

Vrednost zgradb in objektov, pridobljenih v nedokončanem stanju, se oceni na osnovi stroškov, nastalih do pridobitve, povečanih s pribitkom za poslovni presežek ali raznovrstni dohodek. Vrednost pribitka se lahko oceni na osnovi cen podobnih zgradb in objektov. Za približek vrednosti bruto investicij v osnovna sredstva, ki jih prevzame kupec na vsaki stopnji, se lahko uporabijo zneski obročnih plačil (ob predpostavki, da ni predplačil ali zaostankov plačil).

Če gradnja objekta za lastne potrebe ni dokončana v posameznem obračunskem obdobju, je treba vrednost proizvodnje in ustreznih bruto investicij v osnovna sredstva oceniti z upoštevanjem deleža celotnih proizvodnih stroškov, nastalih v ustreznem obračunskem obdobju, in ocenjene tekoče osnovne cene. Če osnovne cene dokončanega objekta ni mogoče oceniti, se mora vrednotiti s celotnimi proizvodnimi stroški. Če je delo v celoti ali deloma opravljeno brezplačno (npr. pri komunalni gradnji, ki jo izvajajo gospodinjstva), je treba v celotne proizvodne stroške vključiti tudi stroške neplačanega dela z upoštevanjem plač za podobna dela, ki veljajo v bližini ali regiji.

3.53

Celotna proizvodnja drugega netržnega proizvajalca (lokalne EED) se vrednoti po celotnih proizvodnih stroških, tj. kot vsota:

(a) vmesne potrošnje (P.2);

(b) sredstev za zaposlene (D.1);

(c) potrošnje stalnega kapitala (K.1);

(d) drugih davkov na proizvodnjo (D.29), zmanjšanih za druge subvencije na proizvodnjo (D.39).

Druge subvencije na proizvodnjo je treba odšteti. Vendar se je treba zavedati, da drugih subvencij na proizvodnjo drugim netržnim proizvajalcem v praksi pogosto ni ali je njihova vrednost zelo majhna (glej odstavek 4.36).

Po dogovoru plačila obresti niso vključena med stroške druge netržne proizvodnje (čeprav so v nekaterih primerih lahko pomemben proizvodni strošek, npr. pri stanovanjskih družbah). Stroški druge netržne proizvodnje prav tako ne vključujejo pripisanih najemnih vrednosti lastnih nestanovanjskih zgradb, ki se uporabljajo pri drugi netržni proizvodnji.

3.54

Celotna proizvodnja institucionalne enote je vsota celotnih proizvodenj lokalnih EED, ki institucionalno enoto sestavljajo. To velja tudi za institucionalne enote, ki so drugi netržni proizvajalci.

3.55

Če pri drugih netržnih proizvajalcih (lokalnih EED) ni stranske tržne proizvodnje, se druga netržna proizvodnja vrednoti po proizvodnih stroških. Če pri drugih netržnih proizvajalcih stranska tržna proizvodnja obstaja, se druga netržna proizvodnja vrednoti kot rezidualna postavka, tj. kot razlika med celotnimi proizvodnimi stroški drugega netržnega proizvajalca in njegovimi prihodki iz tržne proizvodnje.

3.56

Tržno proizvodnjo drugih netržnih proizvajalcev je treba načeloma vrednotiti v osnovnih cenah. Vendar pa se kljub temu, da lahko ima druga netržna lokalna EED prejemke od prodaje, njena celotna proizvodnja, ki zajema tržno in drugo netržno proizvodnjo (lahko pa tudi proizvodnjo za lastno končno porabo), še vedno vrednoti po proizvodnih stroških. Vrednost tržne proizvodnje ustreza prejemkom od prodaje tržnih proizvodov, vrednost druge netržne proizvodnje pa je dobljena rezidualno kot razlika med vrednostjo celotne proizvodnje na eni strani ter tržno proizvodnjo in proizvodnjo za lastno končno porabo na drugi. Vrednost prejemkov od prodaje drugega netržnega blaga ali storitev po cenah, ki niso ekonomsko pomembne, ostane del vrednosti druge netržne proizvodnje.

3.57

Za nekatere posebne vrste proizvodnje so za čas zajemanja in vrednotenje proizvodnje po vrstnem redu področij CPA dane naslednje razjasnitve in izjeme.

3.58

A. Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi;

Proizvodnja kmetijskih proizvodov se prikaže, kakor da se proizvaja neprekinjeno v celotnem proizvodnem obdobju (in ne enostavno tedaj, ko se pobere pridelek ali živina zakolje).

Rastoče pridelke, neposekana drevesa ter ribe in živali, rejene za prehrano, je treba med procesom obravnavati kot zaloge nedokončane proizvodnje, ob dokončanju procesa pa jih preoblikovati v zaloge dokončanih proizvodov.

3.59

D. Proizvodi predelovalnih dejavnosti;

Kadar se za gradnjo zgradbe ali drugega objekta, ki traja več obračunskih obdobij, prodajna pogodba sklene vnaprej, se šteje, da je proizvodnja, proizvedena v vsakem obdobju, na koncu vsakega od teh obdobij prodana kupcu: tj. prikaže se kot investicija v osnovno sredstvo kupca in ne kot nedokončana proizvodnja gradbene dejavnosti. Proizvedena proizvodnja se prodaja kupcu po stopnjah, kakor jo ta prevzema v pravno posest. Kadar so v pogodbi predvidena obročna plačila, se vrednost proizvodnje pogosto lahko približno oceni z vrednostmi obročnih plačil v vsakem obdobju. Če pa prodajna pogodba ni sklenjena, se nedokončana proizvodnja, proizvedena v vsakem obdobju, prikaže kot nedokončana proizvodnja.

3.60

G. Storitve trgovine na debelo in drobno; storitve popravil motornih vozil, motornih koles ter izdelkov široke porabe

Proizvodnja storitev trgovine na debelo in drobno se meri z doseženimi trgovskimi maržami pri trgovskem blagu.



Opredelitev:

Trgovska marža je razlika med doseženo dejansko ali pripisano ceno za trgovsko blago, in ceno, ki bi jo distributer moral plačati za zamenjavo blaga v trenutku, ko je blago prodano ali kako drugače odsvojeno.

Po dogovoru dobički in izgube iz lastnine niso vključeni v trgovsko maržo, vendar pa v praksi viri podatkov morda ne omogočajo njihove izločitve.

3.61

H. Gostinske storitve

Vrednost proizvodnje storitev gostinstva vključuje vrednost potrošene hrane, pijač itd.

3.62

I. Prevozne, skladiščne in komunikacijske storitve

Proizvodnja prevoznih storitev se meri z vrednostjo prejetih zneskov za prevoz blaga ali oseb. Prevoz za lastno porabo znotraj lokalnih EED se obravnava kot pomožna dejavnost ter se ne identificira in prikazuje posebej.

Proizvodnja skladiščnih storitev se meri z vrednostjo povečanj nedokončane proizvodnje, bodisi kot dodatna proizvodnja v smislu prevoza v času (npr. skladiščenje v imenu druge lokalne EED) bodisi kot fizična sprememba (npr. v primeru dozorevanja vina).

Proizvodnja storitev potovalnih agencij se meri z vrednostjo zaračunanih storitev agencije (zaračunane provizije), in ne s celotnimi izdatki, ki jih potniki plačajo potovalni agenciji. Slednji lahko npr. vključujejo tudi plačila tretjim osebam za prevoz.

Proizvodnja storitev organizatorjev potovanj se meri s celotnimi izdatki, ki jih potniki plačajo organizatorju potovanj.

Razlika med storitvami potovalnih agencij in storitvami organizatorjev potovanj je, da storitve potovalne agencije zajemajo le posredovanje v imenu potnika, storitve organizatorja potovanj pa ustvarijo nov proizvod, tj. organizirano je potovanje, pri čemer potniku cene posameznih sestavin (npr. pot, nastanitev in zabava) niso poznane.

3.63

J. Storitve finančnega posredništva (vključujejo tudi zavarovalne storitve in storitve pokojninskih skladov)

Proizvodnja finančnega posredništva, pri katerem ni izrecnega plačila, se po dogovoru meri kot razlika med celotnimi dohodki od lastnine, ki jih prejmejo enote, ki zagotavljajo storitve, in njihovimi celotnimi plačili obresti, ne vključuje pa vrednosti dohodkov od investiranja njihovih lastnih sredstev (ker takšni dohodki ne izhajajo iz finančnega posredovanja), ter v primeru stranskih zavarovalnih dejavnosti finančnega posrednika dohodka od investiranja zavarovalnih tehničnih rezervacij. Dobičke in izgube iz lastnine je pri merjenju te proizvodnje treba izločiti, ker v sistemu niso prikazani v računu proizvodnje, ampak v posebnem računu (v računu drugih sprememb sredstev). To velja tudi za dobičke iz lastnine poklicnih posrednikov od deviznih sredstev in vrednostnih papirjev (čeprav so lahko njihovi dobički v splošnem pozitivni in jih sami štejejo za del svojih normalnih prihodkov). Vendar pa je trgovske marže za devizna sredstva in vrednostne papirje (tj. splošno razliko med kupčevimi cenami za posrednika in kupčevimi cenami za kupca) treba vključiti v proizvodnjo (enako kakor pri trgovcih na debelo in drobno). Tudi tu so lahko težave s podatki pri razločevanju takšnih trgovskih marž od dobičkov iz lastnine; rešiti jih je treba na najboljši možni način.

Proizvodnja storitev finančnega posredništva, ki jih zagotavljajo centralne banke, se meri enako kakor pri drugih finančnih posrednikih.

Dejavnost posojilodajalcev denarja, ki posojajo samo svoja lastna sredstva, ni proizvodnja storitev.

Finančni posredniki lahko zagotavljajo tudi različne finančne in poslovne storitve, za katere se provizije zaračunavajo izrecno. Značilni primeri so npr. menjava deviz in investicijsko svetovanje, kupovanje nepremičnin ali davčno svetovanje. Proizvodnja teh storitev se vrednoti na osnovi zaračunanih pristojbin ali provizij.

Proizvodnja zavarovalnih storitev (zaračunana storitev) se meri kot:



 

celotne dejanske premije za obdobje

plus

celotni premijski dodatki (enaki dohodkom od investiranja zavarovalnih tehničnih rezervacij)

minus

celotni zapadli zahtevki

minus

spremembe matematičnih rezervacij in rezervacij za življenjsko zavarovanje s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice.

Dobički in izgube iz lastnine se pri merjenju proizvodnje zavarovalnih storitev izločijo: ne smejo se upoštevati niti kot dohodek od investiranja zavarovalnih tehničnih rezervacij niti kot spremembe matematičnih rezervacij in rezervacij za življenjsko zavarovanje s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice.

Zavarovalne tehnične rezervacije se lahko investirajo v stranske dejavnosti zavarovalnic, npr. v dajanje stanovanj ali pisarn v najem. V takem primeru je neto poslovni presežek teh stranskih dejavnosti dohodek od investiranja zavarovalnih tehničnih rezervacij.

Podobno se proizvodnja storitev pokojninskih skladov meri kot:



 

celotni dejanski pokojninski prispevki

plus

celotni dodatni prispevki (enaki dohodkom od investiranja tehničnih rezervacij pokojninskih skladov)

minus

zapadli prejemki

minus

spremembe matematičnih rezervacij.

3.64

K. Poslovanje z nepremičninami, dajanje v najem in poslovne storitve

Proizvodnja stanovanjskih storitev za lastne potrebe se mora vrednotiti po ocenjeni vrednosti najemnine, ki bi jo stanovalec plačal za enako nastanitev, ob upoštevanju dejavnikov, kot so lokacija, zgradbe v soseščini itd., pa tudi velikost in kakovost stanovanja. Za garaže, ki so ločene od stanovanj, ki jih lastniki uporabljajo za namene končne potrošnje v povezavi z uporabo stanovanj, je treba narediti podobno imputacijo. Imputacija se ne naredi za garaže, ki jih njihovi zasebni lastniki uporabljajo le za parkiranje blizu delovnega mesta. Vrednost najemnin za stanovanja, v katerih bivajo lastniki, in so v tujini, npr. počitniški domovi, se ne sme prikazati kot del domače proizvodnje, ampak kot uvoz storitev, ustrezni neto poslovni presežek pa kot prihodek primarnega dohodka iz tujine. Analogna knjiženja so pri stanovanjih, v katerih bivajo lastniki, ki so nerezidenti. V primeru stanovanj s časovnim zakupom se del zaračunanih storitev prikaže kot tak.

Pri nestanovanjskih zgradbah se proizvodnja nepremičninskih storitev meri z vrednostjo zapadlih najemnin.

Proizvodnja storitev operativnega leasinga (dajanje strojev, opreme ipd. v najem) se meri z vrednostjo najemnin, ki jih najemojemalci (leasingojemalci) plačajo najemodajalcem (leasingodajalcem). Jasno se razlikuje od finančnega leasinga, ki je metoda financiranja pridobitve osnovnih sredstev, tj. s posojilom, ki ga leasingodajalec da leasingojemalcu. Pri finančnem leasingu so plačila leasinga sestavljena (v glavnem) iz odplačila glavnice in plačila obresti, vrednost storitve pa je v primerjavi s celotnim zneskom plačanih plačil leasinga zelo majhna (glej Prilogo II. „Leasing in nakup trajnega blaga na obroke“).

Pri dejavnostih raziskovanja in razvoja (RR) je treba, kadar je le mogoče, razločiti posebno lokalno EED. Kadar to ni mogoče, se vse dejavnosti RR, ki so v primerjavi z glavno dejavnostjo pomembno velike, prikažejo kot stranska dejavnost lokalne EED.

Proizvodnja storitev RR se meri, kakor sledi:

(a) RR specializiranih komercialnih raziskovalnih laboratorijev ali inštitutov se vrednoti po prihodkih od prodaj, pogodb, provizij, pristojbin itd. na običajen način;

(b) proizvodnja RR za porabo znotraj podjetja se načeloma vrednoti po ocenjenih osnovnih cenah, ki bi jih podjetje plačalo, če bi raziskavo na komercialni podlagi izvajali podizvajalci. V praksi je to proizvodnjo verjetno treba vrednotiti na osnovi celotnih proizvodnih stroškov;

(c) RR državnih enot, univerz, nepridobitnih raziskovalnih inštitutov itd. je navadno druga netržna proizvodnja, ki se vrednoti na osnovi proizvodnih stroškov. Prihodki drugih netržnih proizvajalcev od prodaje storitev RR se prikažejo kot prihodki od stranske tržne proizvodnje.

Izdatke za RR je treba razlikovati od izdatkov za izobraževanje in usposabljanje. Izdatki za RR ne zajemajo stroškov razvoja programske opreme kot glavne ali stranske dejavnosti. Vendar pa je računovodska obravnava skoraj enaka; edina razlika je, da se programska oprema obravnava kot proizvedeno neopredmeteno sredstvo in ni patentirana.

3.65

L. Storitve javne uprave in obrambe, storitve obvezne socialne varnosti

Storitve javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti se vedno zagotavljajo kot druge netržne storitve in se temu ustrezno vrednotijo.

3.66

M. Izobraževalne storitve;

Pri izobraževalnih in zdravstvenih storitvah je pogosto nujno postaviti natančne ločnice med tržnimi in drugimi netržnimi proizvajalci ter med njihovo tržno in drugo netržno proizvodnjo. Na primer za nekatere vrste izobraževanja in zdravljenja lahko državne institucije (ali institucije, ki prejemajo posebne subvencije) zaračunajo simbolične pristojbine, za drugo izobraževanje in posebne postopke zdravljenja pa komercialne tarife. Drug značilen primer je, da isto vrsto storitve (npr. višje izobraževanje) zagotavljajo država (ali njen posrednik) in komercialni inštituti: Med zaračunanimi cenami in kakovostjo storitev nato pogosto obstajajo velike razlike.

Izobraževalne in zdravstvene storitve ne vključujejo RR dejavnosti; zdravstvene storitve ne vključujejo izobraževanja v zdravstveni negi, npr. v univerzitetnih bolnišnicah.

3.67

O. Druge javne, skupne in osebne storitve

Proizvodnja knjig, posnetkov, filmov, programske opreme, magnetofonskih trakov, plošč itd. je dvostopenjski proces in se temu ustrezno meri:

1. proizvodnja, ki je rezultat proizvodnje izvirnikov (neopredmetenih osnovnih sredstev), se meri s ceno, če se proda; če se ne proda, se meri z osnovno ceno podobnih izvirnikov, s proizvodnimi stroški ali diskontirano vrednostjo prihodnjih prejemkov, ki se pričakujejo od uporabe izvirnika v proizvodnji;

2. lastnik lahko to sredstvo uporablja neposredno ali pa v poznejših obdobjih proizvaja kopije. Če lastnik drugim proizvajalcem podeli licenco za uporabo izvirnika v proizvodnji, so pristojbine, provizije, tantieme ipd., ki jih na osnovi licenc prejema, njegova proizvodnja njegovih storitev. Vendar pa je prodaja neopredmetenega sredstva negativna investicija v osnovno sredstvo.

3.68

P. Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem

Proizvodnja gospodinjskih storitev, ki jih proizvaja zaposleno plačano osebje, se po dogovoru vrednoti po plačanih sredstvih za zaposlene; ta vključujejo tudi nadomestila v naravi, kot sta hrana in nastanitev.

3.69



Opredelitev:

Vmesno potrošnjo sestavlja vrednost blaga in storitev, ki se kot inputi potrošijo v proizvodnem procesu, ne vključuje pa osnovnih sredstev, katerih potrošnja se prikaže kot potrošnja stalnega kapitala. Blago in storitve se lahko v proizvodnem procesu bodisi preoblikujejo bodisi porabijo.

3.70

Vmesna potrošnja zajema naslednje mejne primere:

(a) vrednost vsega blaga in storitev, porabljenih kot inputi v pomožnih dejavnostih. Običajni primeri so nabava, prodaja, trženje, računovodstvo, obdelava podatkov, prevoz, skladiščenje, vzdrževanje, varovanje itd. To blago in storitve se ne razločujejo od tistih, ki se trošijo v glavnih (ali stranskih) dejavnostih lokalne EED;

(b) vrednost blaga in storitev, prejetih od druge lokalne EED znotraj iste institucionalne enote (le če ustrezajo splošni opredelitvi v odstavku 3.69);

(c) stroške uporabe najetih osnovnih sredstev, npr. operativni leasing strojev ali avtomobilov;

(d) članarine, prispevke in druge pristojbine, plačane nepridobitnim poslovnim združenjem;

(e) postavke, ki se ne obravnavajo kot bruto investicije, npr:

1. drobno orodje, ki je poceni in se uporablja za relativno enostavna dela (žage, kladiva, svedri in drugo ročno orodje; majhne naprave, kot so žepni kalkulatorji). Vsi izdatki za tako trajno blago, ki ne presegajo 500 ECU (v cenah iz leta 1995) za kos (ali kadar so kupljeni na veliko za celotni znesek nakupa), se v ESR po dogovoru prikažejo kot vmesna potrošnja;

2. navadno, redno vzdrževanje in popravila osnovnih sredstev, ki se uporabljajo v proizvodnji;

3. vojaško orožje za uničevanje in oprema za prenos tega orožja (vendar ne lahko orožje ali oklepna vozila policije in varnostnih sil, ki se obravnavajo kot bruto investicije v osnovna sredstva);

4. storitve raziskovanja in razvoja, usposabljanje osebja, tržne raziskave in podobne dejavnosti, kupljene pri zunanji agenciji ali ki jih zagotavlja posebna lokalna EED iste institucionalne enote;

(f) plačila za uporabo neopredmetenih neproizvedenih sredstev, kot so patentirana sredstva, blagovne znamke itd. (ne pa plačila za nakup takih lastninskih pravic: ta se obravnavajo kot pridobitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev);

(g) izdatke zaposlenih, ki jih delodajalec povrne, za stvari, potrebne v proizvodnji. Ti izdatki lahko temeljijo na pogodbeni obveznosti zaposlenih, da sami nabavijo orodje ali zaščitne obleke;

(h) izdatke delodajalcev, ki so v njihovo lastno korist in korist njihovih zaposlenih, ker so potrebni v delodajalčevi proizvodnji. Značilni primeri so:

1. povračila zaposlenim za stroške potovanj, ločenega življenja, selitev ter zabav, nastalih med službo;

2. zagotavljanje udobja na delovnem mestu;

(širši seznam je v odstavkih o sredstvih za zaposlene (D.1));

(i) zaračunane storitve neživljenjskega zavarovanja, ki jih plačajo lokalne EED (glej tudi Prilogo III. „Zavarovanje“): da bi bila kot vmesna potrošnja prikazana le zaračunana storitev, je treba plačane premije zmanjšati za npr. odškodnine in neto spremembo matematičnih rezervacij. Tako zmanjšane premije se lahko alocirajo lokalnim EED sorazmerno s plačanimi premijami;

(j) le za celotno gospodarstvo: vse posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP), ki jih zagotavljajo rezidenčni proizvajalci.

3.71

Vmesna potrošnja ne vključuje:

(a) postavk, ki se obravnavajo kot bruto investicije, npr.:

1. vrednostni predmeti,

2. raziskave rudišč,

3. velike izboljšave, ki znatno presegajo tisto, kar je potrebno zgolj za vzdrževanje osnovnega sredstva v dobrem delovnem stanju, npr. obnovitve, rekonstrukcije ali razširitve,

4. programska oprema, kupljena ali proizvedena za lastne potrebe;

(b) izdatkov delodajalcev, ki se obravnavajo kot plače v naravi (glej odstavek 4.05);

(c) porabe kolektivnih storitev, ki jih zagotavljajo enote države, s strani tržnih proizvodnih enot ali enot, ki proizvajajo za lastne potrebe (obravnavajo se kot izdatki države za kolektivno potrošnjo);

(d) blaga ali storitev, ki so proizvedeni in potrošeni znotraj istega obračunskega obdobja in znotraj iste lokalne EED (ne prikažejo se niti kot proizvodnja);

(e) plačil za državna dovoljenja in pristojbine, ki se obravnavajo kot davki na proizvodnjo (glej odstavka 4.79 in 4.80).

3.72

Proizvodi, porabljeni za vmesno potrošnjo, morajo biti prikazani in vrednoteni v trenutku vstopa v proizvodni proces. Vrednoteni morajo biti v kupčevih cenah, ki v tem času veljajo za podobno blago in storitve.

3.73

V praksi proizvodne enote dejanske porabe blaga v proizvodnji navadno ne prikažejo neposredno, ampak prikažejo nakupe blaga, ki ga nameravajo porabiti kot inpute, in spremembe zalog takega blaga. Vmesna potrošnja mora tako biti ocenjena z odštevanjem sprememb zalog inputov od nakupov (za pravilno vrednotenje sprememb zalog glej odstavke od 3.120 do 3.124).

3.74

Uporabljata se dva koncepta končne potrošnje:

(a) izdatki za končno potrošnjo (P.3);

(b) dejanska končna potrošnja (P.4).

Izdatki za končno potrošnjo so koncept, ki se nanaša na izdatke sektorja za potrošno blago in storitve. Nasprotno pa se dejanska končna potrošnja nanaša na njegove pridobitve potrošnega blaga in storitev. Razlika med konceptoma je v obravnavi nekaterega blaga in storitev, ki se zagotavljajo gospodinjstvom kot socialni transferji v naravi, financirajo pa jih država ali NPISG.

3.75



Opredelitev:

Izdatke za končno potrošnjo sestavljajo izdatki rezidenčnih institucionalnih enot za blago in storitve, ki se porabljajo za neposredno zadovoljevanje individualnih potreb ali želja ali kolektivnih potreb članov skupnosti. Izdatki za končno potrošnjo lahko nastanejo na domačem ozemlju ali v tujini.

3.76

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo vključujejo naslednje mejne primere:

(a) stanovanjske storitve za lastne potrebe;

(b) dohodek v naravi, kot so:

1. blago in storitve, ki jih zaposleni prejmejo kot dohodek v naravi;

2. blago in storitve, ki jih kot proizvodnjo proizvedejo nekorporativna podjetja v lasti gospodinjstev in jih člani gospodinjstev zadržijo za potrošnjo. Značilni primeri so hrana in drugo kmetijsko blago, stanovanjske storitve za lastne potrebe in gospodinjske storitve, ki jih proizvede zaposleno plačano osebje (služinčad, kuharji, vrtnarji, šoferji itd.);

(c) postavke, ki se ne obravnavajo kot vmesna potrošnja, kot so:

1. materiali za majhna popravila in notranje urejanje stanovanj, ki jih navadno izvajajo najemniki in lastniki;

2. materiali za popravila in vzdrževanje trajnega potrošnega blaga, vključno z vozili;

(d) postavke, ki se ne obravnavajo kot investicije, zlasti trajno potrošno blago, ki svojo funkcijo opravljajo skozi več obračunskih obdobij; vključen je tudi prenos lastništva nekaterih vrst trajnega potrošnega blaga s podjetja na gospodinjstvo (glej transakcije z obstoječim blagom, odstavek 3.148);

(e) neposredno zaračunane finančne storitve;

(f) zavarovalne storitve v znesku implicitno zaračunane storitve (glej odstavek 3.63);

(g) storitve pokojninskih skladov v znesku implicitno zaračunane storitve (glej odstavek 3.63);

(h) plačila gospodinjstev za dovoljenja, ki se obravnavajo kot nakupi storitev (glej odstavka 4.79 in 4.80);

(i) nakupe proizvodnje po cenah, ki niso ekonomsko pomembne, npr. vstopnine za muzeje (glej odstavek 3.45).

3.77

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo ne vključujejo:

(a) socialnih transferjev v naravi, kot so izdatki, ki jih imajo najprej gospodinjstva, pozneje pa se povrnejo preko socialne varnosti, npr. nekateri zdravstveni izdatki;

(b) postavk, ki se obravnavajo kot vmesna potrošnja ali bruto investicije, kot so:

1. izdatki gospodinjstev, ki so lastniki nekorporativnih podjetij, za poslovne namene -npr. za trajno blago, kot so vozila, pohištvo ali električni aparati (bruto investicije v osnovna sredstva), in za netrajno blago, kot je gorivo (vmesna potrošnja);

2. izdatki gospodinjstev, ki bivajo v lastnih stanovanjih, za urejanje, vzdrževanje in popravila stanovanj, ki jih stanovalci navadno ne izvajajo (obravnavajo se kot vmesna potrošnja pri proizvodnji stanovanjskih storitev);

3. nakupi stanovanj (obravnavajo se kot bruto investicije v osnovna sredstva);

4. za vrednostne predmete (obravnavajo se kot bruto investicije);

(c) postavk, ki se obravnavajo kot pridobitve neproizvedenih sredstev, zlasti nakupi zemljišč;

(d) vseh tistih plačil gospodinjstev, ki se obravnavajo kot davki, npr. za dovoljenja za lastništvo vozil, čolnov ali zrakoplovov ter za dovoljenja za lov, streljanje ali ribolov (glej odstavka 4.79 in 4.80);

(e) članarin, prispevkov in obveznosti, ki jih gospodinjstva plačujejo nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, kot so sindikati, poklicna združenja, združenja potrošnikov, cerkve ter družbeni, kulturni, rekreacijski in športni klubi;

(f) prostovoljnih transferjev gospodinjstev v denarju ali naravi dobrodelnim ustanovam ter organizacijam za nudenje pomoči.

3.78

Izdatki NPISG za končno potrošnjo vključujejo dve kategoriji:

(a) vrednost blaga in storitev, ki jih proizvedejo NPISG, razen investicij iz lastne proizvodnje ter izdatkov gospodinjstev in drugih enot;

(b) izdatke NPISG za blago in storitve, ki jih proizvedejo tržni proizvajalci in se — brez kakršnega koli preoblikovanja — dobavljajo gospodinjstvom za njihovo potrošnjo kot socialni transferji v naravi.

▼M2

3.79

Izdatki države za končno potrošnjo (P.3) vključujejo, podobno kakor izdatki NPISG, dve kategoriji izdatkov:

(a) vrednost blaga in storitev, ki jih proizvede država sama (P.1), razen investicij iz lastne proizvodnje (ustrezajo P.12) in prodaj (tržna proizvodnja (P.11), in plačila za drugo netržno proizvodnjo (P.131));

(b) izdatke države za nakupe blaga in storitev, ki jih proizvedejo tržni proizvajalci in se brez kakršnega koli preoblikovanja dobavljajo gospodinjstvom kot socialni transferji v naravi (D.6311 + D.63121 + D.63131). To pomeni, da država le plača za blago in storitve, ki jih prodajalci zagotavljajo gospodinjstvom.

▼B

3.80

Družbe nimajo izdatkov za končno potrošnjo. Njihovi nakupi tistih vrst blaga in storitev, ki jih gospodinjstva porabljajo za končno potrošnjo, se bodisi porabljajo za vmesno potrošnjo bodisi se zagotavljajo zaposlenim kot sredstva za zaposlene v naravi, tj. pripisani izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo. Celo kadar družbe financirajo individualno potrošnjo, na primer skozi oglaševanje, se ti izdatki obravnavajo kot vmesni.

3.81



Opredelitev:

Dejansko končno potrošnjo sestavljajo blago in storitve, ki jih rezidenčne institucionalne enote pridobijo za neposredno zadovoljevanje individualnih ali kolektivnih človekovih potreb.

3.82



Opredelitev:

Blago in storitve za individualno potrošnjo („individualno blago in storitve“) pridobi gospodinjstvo ter jih porablja za zadovoljevanje potreb in želja članov navedenega gospodinjstva. Individualno blago in storitve imajo naslednje značilnosti:

(a)  pridobitev blaga ali storitev s strani posameznega gospodinjstva ali njegovega člana mora biti mogoče opazovati in prikazati, prav tako mora biti mogoče opredeliti čas, v katerem do pridobitve pride;

(b)  gospodinjstvo se mora z zagotovitvijo blaga ali storitve strinjati in izvesti vsa potrebna dejanja, ki zagotovitev omogočijo, na primer obiskovanje šole ali klinike;

(c)  blago ali storitev morata biti taka, da njuna pridobitev s strani enega gospodinjstva ali osebe ali morebiti majhne, omejene skupine oseb preprečuje pridobitev s strani drugih gospodinjstev ali oseb.

3.83



Opredelitev:

Storitve za kolektivno potrošnjo („kolektivne storitve“) se zagotavljajo hkrati vsem članom skupnosti ali vsem članom posameznih delov skupnosti, kot so vsa gospodinjstva, ki prebivajo v določeni regiji. Kolektivne storitve imajo naslednje značilnosti:

(a)  hkrati se lahko dobavljajo vsem članom skupnosti ali vsem članom določenega dela skupnosti, kot so tiste v določeni regiji ali kraju;

(b)  poraba teh storitev je navadno pasivna in ne zahteva izrecnega soglasja ali aktivnega sodelovanja vseh zadevnih posameznikov;

(c)  zagotovitev kolektivne storitve enemu posamezniku ne zmanjšuje količine, ki je na voljo drugim v isti skupnosti ali delu skupnosti. V pridobivanju take storitve ni tekmovalnosti.

3.84

Vsi izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so individualni. Po dogovoru so vse blago in storitve, ki jih zagotavljajo NPISG, individualni.

▼M6

3.85

Za blago in storitve, ki jih zagotavljajo enote države, je razmejitev med individualnimi in kolektivnimi blagom in storitvami določena na osnovi Klasifikacije funkcij države (COFOG).

Po dogovoru so vsi izdatki države za končno potrošnjo v okviru vsake od spodaj naštetih skupin izdatki za individualno potrošnjo:

(a) 

7.1 Oskrba z medicinskimi proizvodi, pripomočki in opremo

7.2 Izven-bolnišnične zdravstvene storitve

7.3 Bolnišnične zdravstvene storitve

7.4 Storitve splošnega zdravstvenega varstva

(b) 

8.1 Dejavnosti na področju rekreacije in športa

8.2 Kulturne dejavnosti

(c) 

9.1 Predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje

9.2 Srednješolsko izobraževanje

9.3 Višješolsko izobraževanje

9.4 Visokošolsko izobraževanje

9.5 Izobraževanje, ki ni opredeljeno po stopnjah

9.6 Podporne storitve pri izobraževanju

(d) 

10.1 Varstvo obolelih in invalidnih oseb

10.2 Pokojninsko varstvo in socialna varnost starejših

10.3 Varstvo preživelih družinskih članov

10.4 Varstvo otrok in družine

10.5 Varstvo brezposelnih oseb

10.6 Reševanje stanovanjskih problemov posameznih kategorij prebivalstva

10.7 Zagotavljanje socialne varnosti socialno ogroženih in socialno izključenih kategorij prebivalstva

Alternativno ustrezajo izdatki države za individualno potrošnjo oddelku 14 COICOP, ki vključuje naslednje skupine:

14.1 Stanovanja (enakovredno skupini 10.6 COFOG)

14.2 Zdravstvo (enakovredno skupinam 7.1 do 7.4 COFOG)

14.3 Rekreacija in kultura (enakovredno skupinam 8.1 in 8.2 COFOG)

14.4 Izobraževanje (enakovredno skupinam 9.1 do 9.6 COFOG)

14.5 Socialno varstvo (enakovredno skupinam 10.1 do 10.5 in skupini 10.7 COFOG).

Izdatki za kolektivno potrošnjo so preostanek izdatkov države za končno potrošnjo.

Po COFOG jih sestavljajo zlasti:

(a) Javna uprava (oddelek 1)

(b) Obramba (oddelek 2)

(c) Javni red in varnost (oddelek 3)

(d) Gospodarske dejavnosti (oddelek 4)

(e) Varstvo okolja (oddelek 5)

(f) Stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj (oddelek 6)

(g) Splošna uprava, nadzor, razširjanje splošnih informacij in statistika (vsi oddelki)

(h) Raziskave in razvoj (vsi oddelki).

▼B

3.86

Razmerja med različnimi uporabljenimi koncepti se lahko prikažejo v tabeli:



 

Sektor, ki ima izdatke

 

Država

NPISG

Gospodinjstva

Celotne pridobitve

Individualna potrošnja

X

(= Socialni transferji v naravi)

X

(= Socialni transferji v naravi)

X

Dejanska individualna končna potrošnja gospodinjstev

Kolektivna potrošnja

X

0

0

Dejanska kolektivna končna potrošnja države

Skupaj

Izdatki države za končno potrošnjo

Izdatki NPISG za končno potrošnjo

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo

Dejanska končna potrošnja = Celotni izdatki za končno potrošnjo

3.87

Vsi izdatki NPISG za končno potrošnjo so po dogovoru individualni. Posledično je celotna dejanska končna potrošnja enaka vsoti dejanske končne potrošnje gospodinjstev in dejanske končne potrošnje države.

3.88

Po dogovoru ni socialnih transferjev v naravi s tujino (obstajajo pa takšni transferji v denarnih izrazih). Posledično je celotna dejanska končna potrošnja enaka celotnim izdatkom za končno potrošnjo.

3.89

Kakor je razloženo v poglavju 1, je treba blago in storitve v splošnem prikazati takrat, ko nastane obveznost, tj. ko kupec prevzame obveznost do prodajalca. To pomeni, da se izdatki za blago zajamejo v trenutku spremembe lastništva; izdatki za storitve se zajamejo, ko je dobava storitve končana.

3.90

Izdatki za blago, pridobljeno na osnovi nakupa na obroke ali podobne kreditnega dogovora (tudi v okviru finančnega leasinga), morajo biti prikazani v času dobave blaga, četudi se tedaj lastništvo pravno ne spremeni.

3.91

Potrošnja za lastne potrebe mora biti prikazana, ko je proizvodnja, zadržana za lastno končno potrošnjo, proizvedena.

3.92

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo se prikažejo v kupčevih cenah. To je cena, po kateri kupec dejansko plača proizvode v trenutku nakupa. Podrobnejša opredelitev je v odstavku 3.06.

3.93

Blago in storitve, ki se dobavijo kot sredstva za zaposlene v naravi, se vrednotijo v osnovnih cenah, če jih proizvede delodajalec, in v kupčevih cenah delodajalca, če jih delodajalec kupi.

3.94

Blago in storitve, zadržani za lastno potrošnjo, se vrednotijo v osnovnih cenah.

3.95

Izdatki za končno potrošnjo države ali NPISG za proizvode, ki jih proizvedejo sami, se zajamejo v trenutku proizvodnje, ki je tudi čas dobave takih storitev s strani države ali NPISG. Čas zajemanja izdatkov za končno potrošnjo za blago in storitve, ki jih dobavljajo tržni proizvajalci, ustreza času dobave.

▼M2

3.96

Izdatki države ali NPISG za končno potrošnjo (P.3) so enaki vsoti njihove proizvodnje (P.1), povečani za izdatke za proizvode, ki jih gospodinjstvom dobavljajo tržni proizvajalci (del socialnih transferjev v naravi (D.6311 + D.63121 + D.63131)), zmanjšani za plačila drugih enot (tržna proizvodnja (P.11) in plačila za drugo netržno proizvodnjo (P.131)), in zmanjšani za investicije iz lastne proizvodnje (ustrezajo P.12).

▼B

3.97

Institucionalne enote pridobijo blago in storitve, ko postanejo novi lastniki blaga ali ko so jim blago ali storitve dokončno dobavljeni.

3.98

Pridobitve (dejanska končna potrošnja) se vrednotijo v kupčevih cenah enot, ki imajo izdatke.

Transferji v naravi, razen socialnih transferjev v naravi od države in NPISG, se obravnavajo kot transferji v denarju. V skladu s tem se vrednosti blaga in storitev dejansko prikažejo kot izdatki institucionalnih enot ali sektorjev, ki jih pridobijo.

3.99

Vrednosti obeh agregatov, izdatkov za končno potrošnjo in dejanske končne potrošnje, sta enaki. Blago in storitve, ki jih pridobijo rezidenčna gospodinjstva skozi socialne transferje v naravi, se tako vrednotijo v enakih cenah, kakor se vrednotijo v agregatih izdatkov.

3.100

Bruto investicije vključujejo:

(a) bruto investicije v osnovna sredstva (P.51);

(b) spremembe zalog (P.52);

(c) pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov (P.53).

3.101

Bruto investicije vključujejo potrošnjo stalnega kapitala. Neto investicije so dobljene z odštevanjem potrošnje stalnega kapitala od bruto investicij.

3.102



Opredelitev:

Bruto investicije v osnovna sredstva (P.51) vključujejo pridobitve, zmanjšane za odsvojitve, osnovnih sredstev s strani rezidenčnih proizvajalcev v danem obdobju, povečane za določena povečanja vrednosti neproizvedenih sredstev, ki so rezultat proizvodne dejavnosti proizvodnih ali institucionalnih enot. Osnovna sredstva so opredmetena ali neopredmetena sredstva, proizvedena v procesih proizvodnje, ki se v drugih proizvodnih procesih uporabljajo večkrat ali nepretrgano v obdobju, daljšem od enega leta.

3.103

Bruto investicije v osnovna sredstva vključujejo pozitivne in negativne vrednosti:

(a) pozitivne vrednosti:

1. kupljena nova ali obstoječa osnovna sredstva;

2. osnovna sredstva, ki jih proizvajalec zadrži za svojo lastno porabo (vključno s proizvodnjo osnovnih sredstev za lastne potrebe, ki še ni končana ali popolnoma dozorela);

3. nova ali obstoječa osnovna sredstva, pridobljena z barterjem;

4. nova ali obstoječa osnovna sredstva, prejeta kot kapitalski transferji v naravi;

5. nova ali obstoječa osnovna sredstva, ki jih uporabnik pridobi s finančnim leasingom;

6. velike izboljšave osnovnih sredstev in obstoječih zgodovinskih spomenikov;

7. naravna rast tistih naravnih sredstev, ki dajejo večkratne proizvode;

(b) negativne vrednosti, tj. odsvojitve osnovnih sredstev, ki se prikažejo kot negativne pridobitve:

1. prodana obstoječa osnovna sredstva;

2. obstoječa osnovna sredstva, izročena pri barterju;

3. obstoječa osnovna sredstva, izročena kot kapitalski transferji v naravi.

3.104

Odsvojitve osnovnih sredstev ne vključujejo:

(a) potrošnje stalnega kapitala (ki zajema predvideno normalno slučajno škodo);

(b) izjemnih izgub, kot so izgube zaradi suše in drugih naravnih nesreč (prikazane so kot druge spremembe obsega sredstev).

3.105

Bruto investicije v osnovna sredstva se delijo na:

(a) pridobitve manj odsvojitve opredmetenih osnovnih sredstev:

1. stanovanja;

2. druge zgradbe in objekti;

3. stroji in oprema;

4. gojena naravna sredstva, npr. kulturne rastline in rejne živali;

(b) pridobitve, manj odsvojitve, neopredmetenih osnovnih sredstev:

1. raziskovanja rudišč;

2. računalniška programska oprema;

3. razvedrilni, literarni in umetniški izvirniki;

4. druga neopredmetena osnovna sredstva;

(c) velike izboljšave opredmetenih neproizvedenih sredstev, zlasti tistih, ki se nanašajo na zemljišča (medtem ko pridobitev neproizvedenih sredstev ni vključena);

(d) stroški, povezani s prenosi lastništva neproizvedenih sredstev, kot so zemljišča in patentirana sredstva (medtem ko pridobitev teh sredstev ni vključena).

3.106

Velike izboljšave zemljiščih zajemajo:

(a) osuševanje zemljišč iz morja z izgradnjo nasipov, morskih zidov ali jezov;

(b) krčenje gozdov, skalovja itd., da bi se na ta način pridobljeno zemljišče lahko prvič uporabilo v proizvodnji;

(c) osuševanje močvirij ali namakanje puščav z izgradnjo jezov, jarkov in namakalnih kanalov;

(d) preprečevanje poplavljanja ali erozije zaradi delovanja morja in rek z izgradnjo valolomov, morskih zidov ali protipoplavnih ovir.

Te dejavnosti lahko ustvarijo znatne nove objekte, kot so morski zidovi, protipoplavne ovire in jezovi, vendar se ti ne uporabljajo neposredno za proizvodnjo drugega blaga in storitev, kakor se uporablja večina objektov. Namen izgradnje takih objektov je pridobiti več zemljišč ali zemljišč boljše kakovosti in zemljišče, neproizvedeno sredstvo, je tisto, ki je potrebno za proizvodnjo. Na primer jez, zgrajen za proizvodnjo elektrike, služi povsem drugačnemu namenu kakor jez, zgrajen za zadrževanje morja. Le izgradnja slednje vrste jezu se razvršča med izboljšave zemljišč.

3.107

Bruto investicije v osnovna sredstva zajemajo mejne primere, kot so:

(a) pridobitve čolnov, bark, bivalnih prikolic in karavanov, ki se uporabljajo kot domovanja gospodinjstev, ter vseh z njimi povezanih objektov, kot so garaže;

(b) objekti in oprema, ki jih uporablja vojska (podobni tistim, ki jih uporabljajo civilni proizvajalci), kot so letališča, doki, ceste in bolnišnice;

(c) lahko orožje in oklepna vozila, ki jih uporabljajo nevojaške enote;

(d) spremembe v rejnih živalih, ki se v proizvodnji uporabljajo leto za letom, kot so plemenska živina, krave mlekarice, ovce, rejene za volno, in delovne živali;

(e) spremembe v kulturnih rastlinah, ki se gojijo leto za letom (sadna drevesa, vinske trte, kavčukovci, palme ipd.);

(f) izboljšave obstoječih osnovnih sredstev, ki znatno presegajo zahteve navadnega vzdrževanja in popravil;

g) pridobitve osnovnih sredstev s finančnim leasingom.

3.108

Bruto investicije v osnovna sredstva ne vključujejo:

(a) transakcij, vključenih v vmesno potrošnjo, kot so:

1. nakup drobnega orodja za proizvodne namene (glej odstavek 3.70. e);

2. navadna vzdrževanja in popravila;

3. nakupi vojaških orožij in spremljajočih sistemov,

4. nakup osnovnih sredstev za uporabo na osnovi pogodb o operativnem leasingu (glej tudi Prilogo II. „Leasing in nakup trajnega blaga na obroke“);

(b) transakcij, ki se prikažejo kot spremembe zalog:

1. živali, gojene za zakol, vključno s perutnino;

2. drevesa, ki rastejo zaradi pridobivanja lesa (nedokončana proizvodnja).

(c) strojev in opreme, ki jih gospodinjstva pridobijo za končno potrošnjo (izdatki za končno potrošnjo);

(d) dobičkov in izgub iz lastnine na osnovnih sredstvih (druge spremembe sredstev);

(e) izgub na osnovnih sredstvih zaradi katastrof (druge spremembe sredstev), npr. uničenje gojenih naravnih sredstev ali rejnih živali zaradi izbruhov bolezni (in navadno nekritih z zavarovanjem) ali škoda zaradi neobičajnih poplav, vetrov ali gozdnih požarov (glej poglavje 6).

3.109

Bruto investicije v osnovna sredstva v obliki izboljšav obstoječih osnovnih sredstev se razvrščajo med pridobitve novih osnovnih sredstev iste vrste.

3.110

Neopredmetena osnovna so najpogosteje nove informacije, specializirana znanja itd. in vključujejo:

(a) raziskovanja rudišč, ki zajemajo stroške dejanskih testnih vrtanj, zračne in druge raziskave, prevozne stroške itd.;

(b) računalniško programsko opremo in velike podatkovne baze, ki se v proizvodnji uporabljajo več kakor eno leto;

(c) literarne in umetniške izvirnike (rokopise, prevode, modele, filme, zvočne zapise itd.).

3.111

Za osnovna in neproizvedena nefinančna sredstva stroški prenosa lastništva, ki jih imajo njihovi novi lastniki, vključujejo:

(a) stroške prevzemanja (novega ali obstoječega) sredstva na zahtevani lokaciji in ob zahtevanem času, ki zajemajo prevozne stroške, stroške montaže, postavitve itd.;

(b) stroške in provizije zaradi storitev strokovnjakov, kot so npr. honorarji, plačani raziskovalcem, inženirjem, odvetnikom, cenilcem itd., ter provizije, plačane nepremičninskim agentom, dražiteljem itd.;,

(c) davke, ki jih novi lastniki plačajo na prenos lastništva sredstva.

Vse ti stroški morajo biti prikazani kot bruto investicije v osnovna sredstva novega lastnika. Davke je treba obravnavati kot davke na storitve posrednikov in ne kot davke na kupljena sredstva.

3.112

Bruto investicije v osnovna sredstva se zajamejo, ko se lastništvo osnovnih sredstev prenese na institucionalno enoto, ki jih namerava uporabiti v proizvodnji.

To splošno pravilo je treba prilagoditi v primeru:

(a) finančnega leasinga (sprememba lastništva se pripiše);

(b) investicij v osnovna sredstva iz lastne proizvodnje.

Sredstva, pridobljena s finančnim leasingom, se zajamejo, kakor da uporabnik postane lastnik, ko blago prevzame v posest. Investicije iz lastne proizvodnje se zajamejo, ko se sredstvo proizvede.

3.113

Bruto investicije v osnovna sredstva se vrednotijo v kupčevih cenah, ki zajemajo tudi stroške montaže in druge stroške prenosa lastništva. Investicije iz lastne proizvodnje se vrednotijo v osnovnih cenah podobnih osnovnih sredstev (kar pomeni pribitek za neto poslovni presežek ali raznovrstni dohodek) ali po proizvodnih stroških, če takih cen ni na voljo.

3.114

Pridobitve neopredmetenih osnovnih sredstev se vrednotijo različno:

(a) raziskovanja rudišč: po stroških dejanskih testnih vrtanj in stroških, ki so bili potrebni za izvedbo testov, kot so zračne in druge raziskave;

(b) računalniška programska oprema: v kupčevih cenah, če je kupljena na trgu, ali v ocenjenih osnovnih cenah (ali če to ni mogoče, po proizvodnih stroških), če je proizvedena za lastne potrebe;

(c) razvedrilni, literarni in umetniški izvirniki: po cenah, ki jih plačajo kupci, ko so prodani, ali, če niso prodani, v osnovnih cenah, plačanih za podobne izvirnike, po proizvodnih stroških ali diskontirani vrednosti prihodnjih prejemkov, ki se pričakujejo od uporabe v proizvodnji.

3.115

Odsvojitve obstoječih osnovnih sredstev s prodajo se vrednotijo v (osnovnih) cenah, od katerih se odštejejo vsi stroški prenosa lastništva, ki jih krije prodajalec.

3.116

Stroški prenosa lastništva se lahko nanašajo na proizvedena sredstva, vključno z osnovnimi sredstvi, in na neproizvedena sredstva, kot so zemljišča.

Pri proizvedenih sredstvih so ti stroški sestavni del kupčevih cen. Pri zemljiščih in drugih neproizvedenih sredstvih pa jih je treba izločiti iz nakupov in prodaj ter jih prikazati v posebni postavki klasifikacije bruto investicij v osnovna sredstva.

3.117



Opredelitev:

Spremembe zalog se merijo z vrednostjo vstopov v zaloge, zmanjšano za vrednost izstopov iz zalog in za vrednost vseh ponavljajočih se izgub blaga v zalogah.

3.118

Zaradi fizičnega poslabšanja, slučajnih škod ali kraj lahko ponavljajoče se izgube nastanejo pri vseh vrstah blaga v zalogah, kot so:

(a) izgube surovin in materiala;

(b) izgube nedokončane proizvodnje;

(c) izgube dokončanih proizvodov;

(d) izgube trgovskega blaga (npr. kraje v trgovinah).

3.119

Zaloge vključujejo naslednje kategorije:

(a) surovine in material:

Surovine in material vključujejo vse blago v zalogah, katerega namen je, da se kot vmesni input porabi v proizvodnji; vključuje tudi blago v zalogah sektorja država. Predmeti, kot so zlato, diamanti itd., so vključeni, kadar so namenjeni industrijski uporabi ali drugi proizvodnji;

(b) nedokončana proizvodnja:

Nedokončana proizvodnja zajema proizvodnjo, ki še ni končana. Prikazana je v zalogah proizvajalca. Ima lahko zelo različne oblike, npr.:

1. rastoči pridelek;

2. dozorevajoče kulturne rastline in rejne živali;

3. nedokončani objekti (razen proizvedenih v okviru vnaprej dogovorjene prodajne pogodbe ali za lastne potrebe, ki se prikažejo kot investicije v osnovna sredstva);

4. nedokončana druga osnovna sredstva, npr. ladje in naftne ploščadi;

5. delno končane raziskave za pravne ali svetovalne spise;

6. delno končana filmska proizvodnja,

7. delno končani računalniški programi.

Nedokončana proizvodnja mora biti prikazana pri vseh proizvodnih procesih, ki niso dokončani ob koncu danega obdobja. Zlasti je to pomembno pri četrtletnih računih (npr. kmetijski pridelki, ki znotraj četrtletja niso dokončani).

Nedokončana proizvodnja se zmanjša ob zaključku proizvodnega procesa. Tedaj se vsa nedokončana proizvodnja preoblikuje v dokončane proizvode.

(c) dokončani proizvodi:

Dokončane proizvode kot del zalog sestavlja proizvodnja, ki je njeni proizvajalci pred dobavo drugim ne nameravajo več predelovati (tudi kadar se dobavlja za vmesne inpute v druge proizvodne procese);

(d) trgovsko blago:

Trgovsko blago je blago, ki se pridobi z namenom preprodaje v nespremenjeni obliki.

3.120

Čas zajemanja in vrednotenje sprememb zalog morata biti konsistentna s časom zajemanja in vrednotenjem drugih transakcij s proizvodi. To še posebej velja za vmesno potrošnjo (npr. za surovine in material), proizvodnjo (npr. nedokončana proizvodnja in proizvodnja iz skladiščenja kmetijskih proizvodov) in bruto investicije v osnovna sredstva (npr. nedokončana proizvodnja). Konsistentnost se zahteva tudi za tokove oplemenitenja. Npr. če se blago v procesu oplemenitenja v tujini znatno fizično spremeni, ga je treba vključiti v izvoz (in pozneje v uvoz) (glej odstavek 3.135). Ta izvoz se odraža v hkratnem zmanjšanju zalog, uvoz pa se pozneje prikaže kot povečanje zalog (če ni takoj porabljen ali prodan).

3.121

Spremembe zalog je treba vrednotiti v času vstopa v zalogo ali v času izstopa iz zaloge.

3.122

Uporabljene cene morajo biti konsistentne s cenami drugih tokov, kar bolj natančno pomeni:

(a) proizvodnja dokončanih proizvodov, ki se prenesejo v proizvajalčeve zaloge, se vrednoti, kakor bi bila v tem trenutku prodana, tj. v tekočih osnovnih cenah;

(b) povečanja nedokončane proizvodnje se vrednotijo s sorazmernim deležem ocenjene tekoče osnovne cene dokončanega proizvoda;

(c) zmanjšanja nedokončane proizvodnje (tj. izstop iz zalog ob dokončanju proizvodnje) se vrednotijo v tekočih osnovnih cenah nedokončanih proizvodov;

(d) proizvodi, ki se prenesejo iz zalog zaradi prodaje, se vrednotijo v osnovnih cenah;

(e) trgovsko blago, ki vstopi v zaloge trgovcev na debelo ali trgovcev na drobno, se vrednoti v dejanskih ali ocenjenih kupčevih cenah trgovca;

(f) trgovsko blago, ki izstopi iz zalog, se vrednoti v kupčevih cenah, po katerih ga je mogoče nadomestiti v trenutku izstopa iz zaloge (ne v trenutku pridobitve ).

3.123

Izgube zaradi fizičnega poslabšanja, slučajnih škod, ki se lahko zavarujejo, ali tatvin se prikažejo in vrednotijo, kakor sledi:

(a) surovine in material: kot surovine in material, ki dejansko izstopijo iz zalog zaradi uporabe v proizvodnji (vmesna potrošnja);

(b) nedokončana proizvodnja: kot odbitek od povečanja, ki izhaja iz proizvodnje v istem obdobju;

(c) dokončani proizvodi in trgovsko blago: kot izstop v tekočih cenah nepokvarjenega blaga.

3.124

V predhodnih odstavkih je opredeljeno konceptualno pravilno vrednotenje vsake posamezne transakcije vstopa v zaloge in izstopa iz zalog, ki je potrebno zaradi zagotovitve konsistentnosti z vrednotenjem proizvodnje, vmesne potrošnje in končnih porab. V praksi je ta pravila pogosto težko upoštevati, zato je treba uporabiti metode približnih ocen:

(a) kadar so spremembe obsega zalog precej enakomerne, je praktična metoda, ki je zelo blizu teoretičnemu načelu vrednotenja, množenje spremembe obsega zalog s povprečnimi cenami obdobja (kupčeve cene za zaloge pri porabnikih, trgovcih na debelo ali trgovcih na drobno, osnovne cene za zaloge pri proizvajalcih);

(b) če cene blaga ostajajo v glavnem nespremenjene, niti velika nihanja obsega zalog ne preprečujejo uporabe enostavnega približka, tj. množenja spremembe obsega s povprečno ceno;

(c) če se v obračunskem obdobju znatno spreminjajo obseg in cene zalog, je treba uporabiti bolj zapletene metode približnih ocen. Na primer četrtletno vrednotenje sprememb zalog ali uporaba vnaprejšnjih informacij o porazdeljevanju nihanj znotraj obračunskega obdobja (nihanja so lahko večja konec koledarskega leta, v času žetve itd.);

(d) če so na voljo le informacije o vrednostih na začetku in koncu obdobja (npr. pri trgovini na debelo ali trgovini na drobno, pri katerih zaloge pogosto sestavljajo številni različni proizvodi), je treba oceniti tudi spremembe obsega med začetkom in koncem obdobja. To se lahko stori npr. z oceno (predpostavko) stopenj obrata zalog po vrstah proizvodov.

Sezonske spremembe v cenah lahko deloma odražajo razliko v kakovosti, npr. cene ob razprodajah ali izvensezonske cene za sadje in zelenjavo. Te spremembe v kakovosti je treba obravnavati kot spremembe obsega.

3.125



Opredelitev:

Vrednostni predmeti so nefinančno blago, ki se ne uporablja prvenstveno za proizvodnjo ali potrošnjo, se v času ob normalnih pogojih (fizično) ne slabša in se pridobi in poseduje predvsem kot hranilec vrednosti.

3.126

Vrednostno predmeti zajemajo naslednje vrste blaga:

(a) dragocene kamne in kovine, kot so diamanti, nedenarno zlato, platina, srebro ipd.;

(b) starine in druge umetniške predmete, npr. slikarska dela, kipe ipd.;

(c) druge vrednostne predmete, kot je nakit, izdelan iz dragocenih kamnov in kovin, in zbirateljski predmeti.

Te vrste blaga je treba prikazati kot pridobitve ali odsvojitve vrednostnih predmetov v primeru:

(a) pridobitve ali odsvojitve nedenarnega zlata, srebra itd. s strani (centralnih) bank in drugih finančnih posrednikov;

(b) pridobitve ali odsvojitve tega blaga s strani podjetij, katerih glavna ali stranska dejavnost ne zajema proizvodnje ali trgovanja s takimi vrstami blaga; posledično te pridobitve ali odsvojitve niso vključene v vmesno potrošnjo ali investicije v osnovna sredstva teh podjetij;

(c) pridobitve ali odsvojitve tega blaga s strani gospodinjstev; posledično te pridobitve niso vključene v izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo.

V pridobitve ali odsvojitve vrednostnih predmetov se v ESR po dogovoru zajemajo tudi:

(a) pridobitve ali odsvojitve tega blaga s strani draguljarjev in posrednikov z umetninami (glede na splošno opredelitev vrednostnih predmetov bi morale biti pridobitve takega blaga s strani draguljarjev in posrednikov z umetninami prikazane kot spremembe zalog);

(b) pridobitve ali odsvojitve tega blaga s strani muzejev (glede na splošno opredelitev vrednostnih predmetov bi morale biti pridobitve takega blaga s strani muzejev prikazane kot investicije v osnovna sredstva).

Ta dogovor odpravlja pogoste prerazvrstitve med tremi glavnimi vrstami investicij, tj. med pridobitvami manj odsvojitvami vrednostnih predmetov, investicijami v osnovna sredstva in spremembami zalog, npr. pri transakcijah s takšnim blagom med gospodinjstvi in posredniki z umetninami.

3.127

Proizvodnja vrednostnih predmetov se vrednoti v osnovnih cenah (glej odstavek 3.67 o proizvodnji izvirnikov). Vse druge pridobitve vrednostnih predmetov se vrednotijo v kupčevih cenah, ki so zanje plačane, vključno z vsemi pristojbinami ali provizijami agentov. Pri nakupih od posrednikov cene zajemajo tudi trgovske marže. Odsvojitve vrednostnih predmetov se vrednotijo v cenah, ki jih prejmejo prodajalci, cene pa ne zajemajo pristojbin ali provizij, plačanih agentom ali drugim posrednikom. Ob neupoštevanju proizvodnje vrednostnih predmetov se v agregatu pridobitve in odsvojitve vrednostnih predmetov med rezidenčnimi sektorji izravnajo, ostanejo le marže agentov ali posrednikov.

3.128



Opredelitev:

Izvoz blaga in storitev zajema transakcije z blagom in storitvami (prodaje, barter, darila, dodelitve) od rezidentov k nerezidentom.

3.129



Opredelitev:

Uvoz blaga in storitev zajema transakcije z blagom in storitvami (nakupi, barter, darila, dodelitve ) od nerezidentov k rezidentom.

3.130

Uvoz in izvoz blaga in storitev ne zajemata:

(a) trgovine med podružnicami, tj.:

1. dobav nerezidentom s strani nerezidenčnih podružnic rezidenčnih podjetij, npr. prodaje v tujini, ki jih realizirajo tuje podružnice multinacionalk, ki so v lasti/pod nadzorom rezidentov;

2. dobav rezidentom s strani rezidenčnih podružnic nerezidenčnih podjetij, npr. prodaje, ki jih realizirajo domače podružnice tujih multinacionalk;

(b) tokov primarnih dohodkov s tujino, kot so sredstva za zaposlene, obresti in prihodki od neposrednih naložb. Prihodki od neposrednih naložb lahko vključujejo nerazpoznavni del za zagotovitev različnih storitev, npr. usposabljanje zaposlenih, upravljavske storitve ter uporabo patentov in blagovnih znamk;

(c) prodaj ali nakupov finančnih sredstev ali neproizvedenih sredstev, kot so zemljišča in patenti.

3.131

Uvoz in izvoz blaga in storitev je treba deliti na:

(a) dobave znotraj Evropske unije;

(b) izvoz in uvoz zunaj Evropske unije.

Zaradi enostavnosti se za obe komponenti uporabljata izraza uvoz in izvoz.

3.132

Blago je izvoženo in uvoženo v trenutku prenosa lastništva blaga med rezidentom in nerezidentom (ne glede na to, ali je blago fizično prečkalo meje).

3.133

Vendar je v štirih primerih načelo spremembe lastništva pri prikazu uvoza in izvoza blaga prilagojeno:

(a) finančni leasing: za blago v finančnem leasingu je treba prenos lastništva z leasingodajalca na leasingojemalca pripisati; prikazan mora biti, ko leasingodajalec prevzame blago v posest (glej Prilogo II. „Leasing in nakup trajnega blaga na obroke“);

(b) dobave med odvisnimi podjetji (poslovalnice, podružnice): ob dobavah blaga med odvisnimi podjetji je treba spremembo lastništva pripisati;

(c) blago za oplemenitenje ali popravilo v pomembnem obsegu se prikaže v uvozu in izvozu, čeprav se lastništvo ne spremeni;

(d) preprodaja blaga: izvoz in uvoz se ne prikažeta, kadar trgovci ali posredniki z blagom kupijo od nerezidentov, potem pa v istem obračunskem obdobju prodajo nerezidentom. Enako se obravnava tudi preprodaja blaga s strani nerezidentov.

3.134

Blago je izvoženo, čeprav ne prečka državne meje, v naslednjih primerih:

(a) blago, ki ga proizvedejo rezidenčne enote, delujoče v mednarodnih vodah, in ki ga prodajo neposredno nerezidentom v tujih državah (nafta, zemeljski plin, ribiški proizvodi, reševanje ladij itd.);

(b) prevozna ali druga premična oprema, ki ni vezana na določeno lokacijo: ni nujno, da prečka mejo države izvoznice, če jo rezident proda nerezidentu;

(c) blago, ki se izgubi ali uniči po spremembi lastništva, vendar pred prečkanjem meje države izvoznice.

Analogni primeri veljajo za uvoz blaga.

3.135

Uvoz in izvoz blaga zajemata transakcije med rezidenti in nerezidenti z:.

(a) nedenarnim zlatom, tj. zlatom, ki se ne uporablja za namene denarne politike;

(b) srebrnimi palicami, diamanti ter drugimi dragocenimi kovinami in kamni;

(c) papirnatim denarjem in kovanci, ki niso v obtoku, ter neizdanimi vrednostnimi papirji (vrednoteni kot blago, ne po nominalni vrednosti);

(d) elektriko, plinom in vodo;

(e) rejnimi živalmi, gnanimi čez mejo;

(f) poštnimi paketi;

(g) izvozom države, vključno z blagom, financiranim z darili in posojili;

(h) blagom, ki prehaja v lastništvo ali iz lastništva organizacij za strateške rezerve;

(i) blagom, ki ga rezidenčno podjetje dobavlja svojim nerezidenčnim podružnicam;

(j) blagom, ki ga rezidenčno podjetje prejema od svojih nerezidenčnih podružnic;

(k) tihotapskim blagom;

(l) drugimi neevidentiranimi pošiljkami, kot so darila in pošiljke, vredne manj od določene minimalne vrednosti;

(m) blagom, ki je oplemeniteno v tujini, v tem procesu pa se znatno fizično spremeni. Podobno velja za blago, ki je po naročilu nerezidentov oplemeniteno na domačem ozemlju;

(n) investicijskim blagom na popravilu v tujini, kjer pride do znatnega obsega preoblikovanja ali predelave. Podobno velja za blago, ki je po naročilu nerezidentov na popravilu na domačem ozemlju.

3.136

Uvoz in izvoz blaga ne zajemata naslednjega blaga, ki sicer lahko prečka nacionalno mejo:

(a) blaga v tranzitu skozi državo;

(b) blaga, ki se pošilja v lastne ambasade države ali iz njih, vojaških baz ali drugih enklav, ki so znotraj nacionalnih meja druge države;

(c) prevozne opreme in drugih vrst premične opreme, ki začasno zapusti državo, ne da bi v zvezi z njo prišlo do spremembe lastništva (npr. gradbena oprema za namene montaže ali gradnje v tujini);

(d) opreme in drugega blaga, ki se pošlje v tujino na oplemenitenje manjšega obsega, vzdrževanje, servisiranje ali popravilo;

(e) drugega blaga, ki začasno zapusti državo in se v splošnem vrne v državo prej kakor v letu v prvotnem stanju in brez spremembe lastništva (npr. blago, poslano v tujino na razstavo ali v razvedrilne namene, blago v operativnem leasingu (vključno z večletnimi leasingi), blago, ki se vrne, ker pričakovana prodaja ni bila realizirana);

(f) konsignacijskega blaga, ki se izgubi ali uniči po prečkanju meje, a pred spremembo lastništva.

3.137

Uvoz in izvoz blaga je treba zajeti ob prenosu lastništva blaga. V praksi se šteje, da se lastništvo spremeni v trenutku, ko stranki v transakciji to prikažeta v svojih knjigah ali računih. Ni nujno, da sovpada z različnimi stopnjami pogodbenega procesa, kot so:

(a) trenutek dogovora o obveznostih (datum pogodbe);

(b) trenutek dobave blaga in storitev ter pridobitev terjatve plačila (datum prenosa);

(c) trenutek poravnave terjatve (datum plačila).

3.138

Uvoz in izvoz blaga se vrednotita po ceni franko ladja na meji izvozne države (f.o.b.). Ta vrednost zajema:

(a) vrednost blaga v osnovnih cenah;

(b) prevozne in distribucijske storitve do te točke na meji, vključno s stroški nakladanja na prevozno sredstvo za nadaljnji prevoz (če se prevozno sredstvo na meji menja) (glej tabelo 3.4, drugi stolpec drugega dela tabele);

(c) vse davke minus subvencije na izvoženo blago; pri dobavah znotraj Evropske unije to vključuje DDV in druge davke na blago, plačane v državi izvoza.

V tabelah ponudbe in porabe ter v simetričnih input-output tabelah se uvoz blaga po posameznih skupinah proizvodov vrednoti drugače, in sicer po ceni stroški-zavarovanje-prevoznina (c.i.f.) na meji uvozne države.

Opredelitev : C.i.f. cena je cena blaga, dobavljenega na mejo uvozne države, ali cena storitve, dobavljene rezidentu, pred plačilom kakršnih koli uvoznih dajatev, drugih davkov na uvoz ali trgovskih ali prevoznih marž znotraj države ( 52 ).

3.139

V nekaterih okoliščinah utegnejo biti potrebni približki ali nadomestne mere za f.o.b vrednost, kot so:

(a) barter blaga je treba vrednotiti v osnovnih cenah, ki bi bile prejete, če bi bilo blago prodano za denar;

(b) transakcije med odvisnimi podjetji: praviloma se uporabijo dejanske transferne cene. Če pa se precej razlikujejo od tržnih cen, jih je treba nadomestiti z ocenjenim ekvivalentom tržne cene ali vsaj posebej identificirati za analitične namene;

(c) prenosi blaga v okviru finančnega leasinga: blago se vrednoti v kupčevih cenah, ki jih plača leasingodajalec (ne s kumulativno vrednostjo plačanihplačil leasinga);

(d) uvoz blaga, ki ga je treba oceniti na podlagi carinskih podatkov (za trgovino med Evropsko unijo in tujino) ali informacij INTRASTAT (za trgovino znotraj Evropske unije). Nobeden od obeh virov ne uporablja f.o.b. vrednotenja, ampak uporabljata c.i.f vrednost na meji Evropske unije in c.i.f. vrednosti na nacionalni meji. Ker se f.o.b. vrednosti uporabljajo le na najbolj agregatni ravni, c.i.f. vrednosti pa se uporabljajo na ravni skupin proizvodov, je treba prilagoditev c.i.f./f.o.b. narediti le na najbolj agregatni ravni;

(e) uvoz in izvoz blaga, ki ga je treba oceniti na podlagi informacij iz raziskav ali različnih vrst priložnostnih informacij. V takih primerih je navadno mogoče dobiti le celotne vrednosti prodaj po skupinah proizvodov. Posledično ocena temelji na kupčevih cenah in ne na f.o.b. vrednostih.

3.140



Opredelitev:

Izvoz storitev vključuje vse storitve, ki jih rezidenti zagotavljajo nerezidentom.

3.141



Opredelitev:

Uvoz storitev vključuje vse storitve, ki jih nerezidenti zagotavljajo rezidentom.

3.142

Izvoz storitev vključuje naslednje mejne primere:

(a) prevoz izvoženega blaga, potem ko je blago zapustilo mejo izvozne države, kadar storitev zagotavlja rezidenčni prevoznik (primera 2 in 3 v tabeli 3.4);

(b) prevoz uvoženega blaga, ki ga opravi rezidenčni prevoznik:

1. do meje izvozne države, kadar se blago vrednoti f.o.b., da se nadomesti vrednost prevoza, vključena v f.o.b. vrednost (primer 3 v tabeli 3.5);

2. do meje uvozne države, kadar se blago vrednoti c.i.f., da se nadomesti vrednost prevoza, vključena v c.i.f. vrednost (primera 3 in 2 c.i.f.v tabeli 3.5);

(c) prevoz blaga, ki ga opravijo rezidenti po naročilu nerezidentov, ki ne vključuje izvoza ali uvoza blaga (npr. prevoz blaga, ki ne zapusti države kot izvoz ali prevoz blaga izven domačega ozemlja);

(d) mednarodni ali nacionalni prevoz potnikov po naročilu nerezidentov, ki ga opravijo rezidenčni prevozniki;

(e) manjše posle oplemenitenja in popravila po naročilu nerezidentov;

(f) gradbene storitve, ko se gradbiščni urad v tujini ne obravnava kot neprava družba. To velja za gradbene projekte, ki trajajo manj kakor leto in katerih rezultat proizvodnje ni bruto investicija v osnovno sredstvo (glej odstavek 2.09. in zlasti opombo (4));

(g) montažo opreme v tujini, ko je projekt zaradi narave del omejenega trajanja;

(h) finančne storitve v znesku izrecnih provizij in pristojbin;

(i) zavarovalne storitve v znesku zaračunane storitve;

(j) izdatke nerezidenčnih turistov in poslovnih potnikov (po dogovoru se razvrščajo kot storitve, vendar je za tabele ponudbe in porabe ter simetrične input-output tabele potrebna razčlenitev po proizvodih);

(k) izdatke nerezidentov za zdravstvene in izobraževalne storitve, ki jih zagotavljajo rezidenti; to vključuje ponujanje teh storitev na domačem ozemlju in v tujini;

(l) storitve bivanja nerezidentov v lastnih počitniških domovih (glej odstavek 3.64);

(m) tantieme in licenčnine, prejemke, povezane s pooblaščeno uporabo neopredmetenih neproizvedenih nefinančnih sredstev in lastninskih pravic, kot so patenti, založniške pravice, blagovne znamke, industrijski procesi, franšize itd., in z na licenčnih sporazumih temelječo uporabo proizvedenih izvirnikov ali prototipov, kot so rokopisi, slike itd.

3.143

Pri uvozu storitev je večina mejnih primerov zrcalna slika mejnih primerov pri izvozu storitev; zato je za uvoz storitev potrebno le manjše število posebnih razjasnjevanj.

3.144

Uvoz prevoznih storitev vključuje naslednje mejne primere:

(a) prevoz izvoženega blaga do meje izvozne države, ki ga opravi nerezidenčni prevoznik, da se nadomesti vrednost prevoza, vključena v f.o.b. vrednost izvoženega blaga (primer 4 v tabeli 3.4);

(b) prevoz uvoženega blaga, ki ga opravi nerezidenčni prevoznik:

1. od meje izvozne države kot posebna prevozna storitev, kadar se uvoženo blago vrednoti f.o.b. (primera 4 in 5 f.o.b. v tabeli 3.5);

2. od meje uvozne države kot posebna prevozna storitev, kadar se uvoženo blago vrednoti c.i.f. (v tem primeru je vrednost prevozne storitve med mejama izvozne in uvozne države že vključena v c.i.f. vrednost blaga — primer 4 v tabeli 3.5);

(c) prevoz blaga, ki ga opravijo nerezidenti po naročilu rezidentov, ki ne vključuje uvoza ali izvoza blaga (npr. prevoz blaga v tranzitu ali prevoz izven domačega ozemlja);

(d) mednarodni ali nacionalni prevoz potnikov po naročilu rezidentov, ki ga opravijo nerezidenčni prevozniki.

Uvoz prevoznih storitev ne vključuje prevoza izvoženega blaga, potem ko je to zapustilo mejo izvozne države, kadar prevoz zagotavlja nerezidenčni prevoznik (primera 5 in 6 v tabeli 3.4). Izvoz blaga se vrednoti f.o.b. in vse take prevozne storitve so torej transakcije med nerezidenti, tj. med nerezidenčnim prevoznikom in nerezidenčnim uvoznikom. To velja celo tedaj, ko te prevozne storitve na osnovi pogodb o izvozu c.i.f. plača izvoznik.

3.145

Pri neposrednih nakupih rezidentov v tujini uvoz vključuje vse nakupe blaga in storitev, ki jih opravijo rezidenti, ko potujejo v tujino iz poslovnih ali zasebnih razlogov. Razlikovati je treba dve kategoriji, ki zahtevata različno obravnavo:

(a) izdatki poslovnih potnikov so vmesna potrošnja;

(b) izdatki drugih potnikov na zasebnih izletih so izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo.

3.146

Uvoz ali izvoz storitev se zajameta v trenutku, ko je storitev opravljena, kar večinoma sovpada s trenutkom proizvodnje storitev. Uvoz storitev se vrednoti v kupčevih cenah, izvoz storitev pa v osnovnih cenah.

Pojasnilo za branje tabele: prvi del tabele kaže šest različnih možnosti prevoza izvoženega blaga, odvisno od tega, ali je prevoznik rezident ali ne, in odvisno od tega, kje se prevoz odvija: iz kraja na domačem ozemlju do nacionalne meje, od nacionalne meje do meje uvozne države ali od meje uvozne države do kraja v uvozni državi. V drugem delu tabele je za vsako od teh šestih možnosti prikazano, ali jo je treba prikazati kot izvoz blaga, izvoz storitev, uvoz blaga ali uvoz storitev.



 

Vmesno ozemlje

Ozemlje uvozne države

1.  rezidenčni prevoznik =>

2.  rezidenčni prevoznik =>

3.  rezidenčni prevoznik =>

4.  nerezidenčni prevoznik =>

5.  nerezidenčni prevoznik =>

6.  nerezidenčni prevoznik =>



 

Izvoz blaga (f.o.b.)

Izvoz storitev

Uvoz blaga (c.i.f./f.o.b.)

Uvoz storitev

1

X

2

X

3

X

4

X

X

5

6

Pojasnilo za branje tabele: prvi del tabele kaže šest različnih možnosti prevoza uvoženega blaga, odvisno od tega, ali je prevoznik rezident ali ne, in odvisno od tega, kje se prevoz odvija: iz kraja v izvozni državi do meje izvozne države, od meje izvozne države do meje uvozne države in od meje uvozne države do kraja v uvozni državi. V drugem delu tabele je za vsako od šestih možnosti prikazano, ali jo je treba prikazati kot uvoz blaga, uvoz storitev, izvoz blaga ali izvoz storitev. V nekaterih primerih (primera 2 in 5) je prikaz odvisen od načela vrednotenja, ki se uporabi pri uvoženem blagu.



Domače ozemlje

Vmesno ozemlje

Ozemlje izvozne države

1.  rezidenčni prevoznik <=

2.  rezidenčni prevoznik <=

3.  rezidenčni prevoznik <=

4.  nerezidenčni prevoznik <=

5.  nerezidenčni prevoznik <=

6.  nerezidenčni prevoznik <=



 

Vrednotenje uvoženega blaga

Uvoz blaga

Uvoz storitev

Izvoz blaga (f.o.b.)

Izvoz storitev

1

c.i.f./f.o.b.

2

f.o.b.

c.i.f.

X

X

3

c.i.f./f.o.b.

X

X

4

c.i.f./f.o.b.

X

5

f.o.b.

X

c.i.f.

X

6

c.i.f./f.o.b.

X

Prehod z vrednotenja uvoženega blaga po c.i.f. na f.o.b. zajema:

(a) prilagoditev c.i.f./f.o.b., tj. iz 2 c.i.f. na 2 f.o.b. (zmanjša celotni uvoz in izvoz),

(b) prerazvrstitev c.i.f./f.o.b., tj. iz 5 c.i.f. na 5 f.o.b. (celotni uvoz in izvoz ostajata nespremenjena).

3.147



Opredelitev:

Obstoječe blago je blago, ki je že imelo uporabnika (razen zalog).

3.148

Obstoječe blago vključuje:

(a) obstoječe zgradbe in drugo investicijsko blago, ki jih proizvodna enota proda drugim enotam:

1. da se ponovno uporabijo kot taki;

2. da se porušijo ali razstavijo; pri tem nastali proizvodi navadno postanejo surovine (npr. staro železo), ki se uporabijo v proizvodnji novega blaga (npr. jeklo);

(b) vrednostne predmete, ki jih ena enota proda drugi;

(c) obstoječe trajno potrošno blago, ki ga gospodinjstva ali vojaške oblasti prodajo drugim enotam:

1. da se ponovno uporabi kot tako;

2. da se uniči in spremeni v odpadni material;

(d) obstoječe netrajno blago (npr. odpadni papir, stare krpe, stara oblačila, stare steklenice itd.), ki ga katera koli enota proda in se bodisi uporablja še naprej bodisi postane surovina za izdelavo novega blaga (obnovljeno blago).

3.149

Prenos obstoječega blaga se pri prodajalcu prikaže kot negativni izdatek (negativna pridobitev), pri kupcu pa kot pozitivni izdatek (pozitivna pridobitev).

3.150

Posledice tega so:

(a) kadar pride do prodaje obstoječega osnovnega sredstva ali vrednostnega predmeta med dvema rezidenčnima proizvajalcema, se pozitivna in negativna vrednost, ki se prikažeta za bruto investicije v osnovna sredstva, izravnata na ravni gospodarstva kot celote, razen stroškov spremembe lastništva;

(b) kadar se obstoječe nepremično osnovno sredstvo (npr. zgradba) proda nerezidentu, se po dogovoru šteje, da je slednji kupil finančno sredstvo, tj. lastniški kapital namišljene rezidenčne enote. Nato se šteje, da je namišljena rezidenčna enota kupila osnovno sredstvo. Posledično sta torej stranki pri prodaji in nakupu osnovnega sredstva rezidenta;

(c) kadar se obstoječe premično osnovno sredstvo, kot je ladja ali zrakoplov, izvozi, se nikjer v gospodarstvu ne prikažejo pozitivne bruto investicije v osnovna sredstva in se torej negativne bruto investicije v osnovna sredstva prodajalca ne nadomestijo;

(d) nekatere vrste trajnega blaga, kot so vozila, se lahko razvrščajo med osnovna sredstva ali med trajno potrošno blago, odvisno od vrste lastnika in namena uporabe. Če se lastništvo takega blaga prenese s podjetja na gospodinjstvo, da bi ga to uporabljalo za končno potrošnjo, podjetje prikaže negativne bruto investicije v osnovna sredstva, gospodinjstvo pa pozitivni izdatek za potrošnjo. V redkejšem primeru, ko se lastništvo prenese z gospodinjstva na podjetje, se pri gospodinjstvu prikaže negativni izdatek za končno potrošnjo, pri podjetju pa pozitivne bruto investicije v osnovna sredstva;

(e) transakcije z obstoječimi vrednostnimi predmeti se pri kupcu prikažejo kot pridobitev vrednostnega predmeta (pozitivne bruto investicije), pri prodajalcu pa kot odtujitev vrednostnega predmeta (negativne bruto investicije). V primeru transakcije s tujino je treba prikazati uvoz ali izvoz blaga (glej odstavek 3.135). Če vrednostni predmet proda gospodinjstvo, se to ne prikaže kot negativni izdatek za končno potrošnjo;

(f) kadar država proda v tujino obstoječe vojaško trajno blago, je to treba prikazati kot izvoz blaga in kot negativno vmesno (in končno) potrošnjo države.

3.151

Pri prodajnih stroških, ki bremenijo bivšega lastnika (stroški spremembe lastništva), je treba prikazati tudi izgubo iz lastnine. Podobna vknjižba se naredi za del njegovih izvirnih stroškov pridobitve, ki niso bili odpisani kot potrošnja stalnega kapitala.

3.152

Transakcije z obstoječim blagom je treba prikazati v trenutku spremembe lastništva. Uporabijo se načela vrednotenja, ki ustrezajo vrsti(-am) blaga, ki je vključeno v transakcije.

POGLAVJE 4

RAZDELITVENE TRANSAKCIJE

4.01



Opredelitev:

Razdelitvene transakcije obsegajo transakcije, s katerimi se dodana vrednost, ustvarjena s proizvodnjo, razdeljuje delu, kapitalu in državi ter transakcije, s katerimi se prerazdeljujeta dohodek in premoženje.

Sistem razlikuje med tekočimi in kapitalskimi transferji, pri čemer velja, da kapitalski transferji prerazdeljujejo varčevanje in premoženje in ne dohodka.

4.02



Opredelitev:

Sredstva za zaposlene (D.1) so celotno nadomestilo v denarju ali naravi, ki ga delodajalec plača zaposlenemu v zameno za njegovo opravljeno delo v obračunskem obdobju.

Sredstva za zaposlene se delijo na:

(a) plače (D.11):

 plače v denarju;

 plače v naravi;

(b) socialne prispevke delodajalcev (D.12):

 dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.121);

 pripisani socialni prispevki delodajalcev (D.122).

Plače v denarju

4.03

Plače v denarju vključujejo vrednost vseh socialnih prispevkov, davkov na dohodek itd., ki jih plača zaposleni, četudi jih dejansko zadrži delodajalec in jih v imenu zaposlenega neposredno plača shemam socialnega zavarovanja, davčnim oblastem itd.

Plače v denarju vključujejo naslednje vrste nadomestil:

(a) osnovno plačo, ki se izplačuje v rednih časovnih presledkih;

(b) zvišane postavke za nadurno in nočno delo, delo med vikendi, delo v neprijetnih ali nevarnih pogojih;

(c) dodatke za življenjske stroške, krajevne dodatke in dodatke za delo v tujini;

(d) premije, ki temeljijo na produktivnosti ali dobičkih, premije ob Božiču in Novem letu (razen socialnih prejemkov zaposlenih (glej odstavek 4.07. c)), „13.“ in „14.“ plačo (letno dodatno plačo);

(e) dodatke za prevoz na delo in z njega, razen dodatkov ali povračil stroškov zaposlenim za potovanja, ločeno življenje, selitev in razvedrilo v času, ko so na delu (glej odstavek 4.07. a);

(f) plačila za čas državnih praznikov in letnega dopusta;

(g) provizije, napitnine, sejnine ter nagrade članom nadzornih in upravnih odborov;

(h) priložnostne premije in druga izredna plačila, ki so povezana s celotno uspešnostjo podjetja in izplačana po spodbujevalnih shemah;

(i) plačila delodajalcev zaposlenim v okviru varčevalnih shem;

(j) izredna plačila zaposlenim, ki zapuščajo podjetje, če ta plačila niso vezana na kolektivno pogodbo;

(k) dodatke za stanovanje, ki jih delodajalci plačajo zaposlenim v denarju.

Plače v naravi

4.04



Opredelitev:

Plače v naravi obsegajo blago, storitve in druge prejemke, ki jih delodajalci zagotavljajo brezplačno ali po znižanih cenah ter jih zaposleni lahko uporabljajo v prostem času in po lastnem preudarku za zadovoljevanje svojih potreb ali želja ali za zadovoljevanje potreb ali želja drugih članov svojih gospodinjstev. To blago, storitve in drugi prejemki niso nujni za delodajalčev proizvodni proces. Za zaposlene plače v naravi predstavljajo dodaten dohodek: če bi to blago ali storitve kupili sami, bi zanje morali plačati tržno ceno.

4.05

Najbolj običajne oblike so:

(a) hrana in pijača, vključno s tisto na poslovnih potovanjih (ker ju je treba zaužiti v vsakem primeru), ne pa tudi posebna hrana in pijača, ki jo zahtevajo izjemni delovni pogoji. Znižanja cen v brezplačnih ali subvencioniranih menzah ali v obliki bonov za kosilo morajo biti vključena v plače v naravi;

(b) lastne in kupljene stanovanjske ali namestitvene storitve takšne vrste, da jih lahko uporabljajo vsi člani gospodinjstva, ki mu zaposleni pripada;

(c) uniforme in druge oblike posebnih oblačil, ki jih zaposleni po lastnem izboru pogosto nosijo tako izven delovnega mesta kot na delu;

(d) uporaba vozil in drugega trajnega blaga za zasebne namene zaposlenih;

(e) blago in storitve, ki so proizvedeni v delodajalčevem lastnem proizvodnem procesu, kot so brezplačna potovanja za zaposlene na železnici ali v letalski družbi, brezplačni premog za rudarje ali brezplačna hrana za zaposlene v kmetijstvu;

(f) omogočanje športnih, rekreacijskih ali počitniških ugodnosti zaposlenim in njihovim družinam;

(g) prevoz na delo in z njega, razen kadar je organiziran v delodajalčevem času, parkirišče;

(h) otroške jasli za otroke zaposlenih;

(i) plačila delodajalcev delavskim svetom ali podobnim organom;

(j) premijske delnice, razdeljene zaposlenim;

(k) nadomestila v naravi lahko vključujejo tudi vrednost obresti, ki se jim delodajalec odreče, kadar zaposlenim odobri posojila po znižanih obrestnih merah ali celo brez obresti. To vrednost je mogoče oceniti kot razliko med zneskom, ki bi ga zaposleni moral plačati, če bi najel posojilo po povprečni obrestni meri za hipotekarno (pri nakupu hiše ali stanovanja) ali potrošniško posojilo (pri nakupu drugega blaga in storitev), in zneskom obresti, ki ga je dejansko plačal. Pripisano plačilo zaposlenega se v računu primarne razdelitve dohodka vrne delodajalcu.

4.06

Blago, storitve in druge ugodnosti morajo biti vrednoteni v osnovnih cenah, če jih delodajalec proizvede, in v kupčevih cenah, če jih delodajalec kupi (tj. po ceni, ki jo je delodajalec dejansko plačal).

Kadar se zagotavljajo brezplačno, se celotna vrednost plač v naravi izračuna v osnovnih cenah (ali kupčevih cenah delodajalca, če jih ta kupi) blaga, storitev in drugih ugodnosti.

Kadar se zagotavljajo po znižanih cenah, je vrednost razlika med izračunom, pojasnjenim zgoraj, in zneskom, ki ga je plačal zaposleni.

4.07

Plače ne vključujejo:

(a) izdatkov delodajalcev, ki so v njihovo lastno korist, pa tudi v korist njihovih zaposlenih, ker so nujni za delodajalčev proizvodni proces:

1. dodatki ali povračila stroškov zaposlenim za potovanja, ločeno življenje, selitev in razvedrilo v času, ko so na delu;

2. izdatki za zagotavljanje udobja na delovnem mestu, za zdravniške preglede, ki so potrebni zaradi narave dela, za delovne obleke, ki se nosijo samo ali v glavnem na delu;

3. nastanitvene storitve na delovnem mestu, ki so takšne, da jih ne more uporabljati gospodinjstvo, ki mu zaposleni pripada — kabine, spalnice, barake itd.;

4. posebna hrana in pijača, ki je potrebna zaradi izjemnih delovnih pogojev;

5. dodatki zaposlenim za nakup orodja, opreme ali posebnih oblek, ki jih potrebujejo samo ali v glavnem za svoje delo, ali tisti del njihovih plač, ki ga zaposleni glede na pogodbe o delu morajo nameniti za takšne nakupe.

Izdatki za blago in storitve, ki jih delodajalci morajo zagotoviti svojim zaposlenim, da bi lahko opravljali delo, se obravnavajo kot vmesna potrošnja delodajalcev;

(b) zneska plač, ki ga delodajalci še naprej začasno plačujejo svojim zaposlenim v primeru bolezni, porodniškega dopusta, poškodbe pri delu, nezmožnosti za delo, presežka delovne sile itd. Ta plačila se obravnavajo kot socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov (D.623), isti znesek pa je prikazan med pripisanimi socialnimi prispevki delodajalcev (D.122);

(c) drugih socialnih prejemkov zaposlenih, financiranih brez skladov, v obliki dodatkov za otroke, zakonca, družino, izobraževanje ali drugih dodatkov za družinske člane in v obliki zagotavljanja brezplačnih zdravstvenih storitev (razen tistih, ki jih zahteva narava dela) zaposlenim ali njihovim družinam;

(d) nobenih davčnih obveznosti delodajalca na plačni seznam — na primer davka na plačilno listo). Takšni davki spadajo med druge davke na proizvodnjo.

4.08

Znesek, ki je enak vrednosti socialnih prispevkov in bremeni delodajalce z namenom, da svojim zaposlenim zagotovijo upravičenost do socialnih prejemkov, mora biti prikazan med sredstvi za zaposlene. Socialni prispevki delodajalcev so bodisi dejanski bodisi pripisani.

4.09



Opredelitev:

Dejanske socialne prispevke delodajalcev (D.121) sestavljajo plačila, ki jih delodajalci v korist svojih zaposlenih plačajo zavarovateljem (skladom socialne varnosti in zasebnim shemam s skladi). Ta plačila zajemajo obvezne, dogovorjene, pogodbene in prostovoljne prispevke za zavarovanje proti socialnim tveganjem ali potrebam (glej odstavek 4.92. a).

Čeprav jih delodajalci plačajo neposredno zavarovateljem, se delodajalčevi prispevki obravnavajo kot sestavina sredstev za zaposlene, velja torej, da jih zavarovateljem plačajo zaposleni.

4.10

Opredelitev : Pripisani socialni prispevki delodajalcev (D.122) so protipostavka socialnim prejemkom, financiranim brez skladov (zmanjšanim za morebitne socialne prispevke zaposlenih), ki jih delodajalci plačajo neposredno svojim zaposlenim, bivšim zaposlenim in drugim upravičencem ( 53 ) brez posredovanja zavarovalnice ali avtonomnega pokojninskega sklada in brez oblikovanja posebnega sklada ali izločene rezerve v ta namen.

Dejstvo, da nekatere socialne prejemke plačajo delodajalci neposredno, brez posredovanja skladov socialne varnosti ali drugih zavarovateljev, jim ne odvzema značilnosti prejemkov socialnega skrbstva. Ker pa so stroški teh prejemkov del delodajalčevih stroškov dela, morajo biti vključeni tudi v sredstva za zaposlene.

4.11

V računih sektorjev se stroški neposrednih socialnih prejemkov pojavljajo najprej med porabami v računu ustvarjanja dohodka kot element sredstev za zaposlene, nato pa med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka kot socialni prejemki. Za uskladitev zadnjega računa se predpostavlja, da gospodinjstva zaposlenih vrnejo sektorjem delodajalcev pripisane socialne prispevke delodajalcev, ki skupaj z morebitnimi socialnimi prispevki zaposlenih financirajo neposredne prejemke socialnega skrbstva, ki jim jih zagotavljajo ti isti delodajalci. To navidezno kroženje je podobno kroženju dejanskih socialnih prispevkov delodajalcev, ki gredo skozi račune gospodinjstev, nato pa velja, da jih ta plačajo zavarovateljem.

Za vrednotenje pripisanih socialnih prispevkov delodajalcev, katerih znesek ni nujno enak znesku neposrednih socialnih prejemkov, glej postavko D.612.

4.12

Čas zajemanja sredstev za zaposlene:

(a) plače (D.11) so zajete v obdobju, v katerem je delo opravljeno. Ne glede na to so ad hoc premije in druga izredna plačila, trinajsta plača itd. zajeti v trenutku zapadlosti v plačilo;

(b) dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.121) so zajeti v obdobju, v katerem je delo opravljeno;

(c) pripisani socialni prispevki delodajalcev (D.122):

1. ki so protipostavka obveznim neposrednim socialnim prejemkom, so zajeti v obdobju, v katerem je delo opravljeno;

2. ki so protipostavka prostovoljnim neposrednim socialnim prejemkom, so zajeti v obdobju, v katerem so prejemki zagotovljeni.

4.13

Sredstva za zaposlene lahko obsegajo:

(a) sredstva za rezidenčne zaposlene s strani rezidenčnih delodajalcev;

(b) sredstva za rezidenčne zaposlene s strani nerezidenčnih delodajalcev;

(c) sredstva za nerezidenčne zaposlene s strani rezidenčnih delodajalcev.

Te različne postavke so v ESR prikazane, kakor sledi:

1. sredstva za rezidenčne in nerezidenčne zaposlene s strani rezidenčnih delodajalcev (postavki (a) in (c) skupaj) se pojavljajo med porabami v računu ustvarjanja dohodka sektorjev in dejavnosti, katerim pripadajo delodajalci;

2. sredstva za rezidenčne zaposlene s strani rezidenčnih in nerezidenčnih delodajalcev (postavki (a) in (b) skupaj) se pojavljajo med viri v računu alokacije primarnega dohodka gospodinjstev;

3. postavka (b), sredstva za rezidenčne zaposlene s strani nerezidenčnih delodajalcev, se pojavlja med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev;

4. postavka (c), sredstva za nerezidenčne zaposlene s strani rezidenčnih delodajalcev, se pojavlja med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

4.14



Opredelitev:

Davki na proizvodnjo in uvoz (D.2) so obvezna, nevračljiva plačila v denarju ali naravi, s katerimi država ali institucije Evropske unije obdavčujejo proizvodnjo ter uvoz blaga in storitev, zaposlovanje delovne sile, lastništvo in uporabo zemljišč, zgradb in drugih v proizvodnji uporabljenih sredstev. Ti davki se plačujejo ne glede na dobiček.

4.15

Davki na proizvodnjo in uvoz se delijo na:

(a) davke na proizvode (D.21):

1. davki tipa davka na dodano vrednost (DDV) (D.211),

2. davki in dajatve na uvoz, razen DDV (D.212):

 uvozne dajatve (D.2121),

 davki na uvoz, razen DDV in uvoznih dajatev (D.2122),

3. davki na proizvode, razen DDV in uvoznih davkov (D.214),

(b) druge davke na proizvodnjo (D.29).

4.16



Opredelitev:

Davki na proizvode (D.21) so davki, ki se plačujejo na enoto posameznega proizvedenega ali zamenjanega blaga ali storitve. Davek je lahko določen z denarnim zneskom na količinsko enoto blaga ali storitve ali pa se izračuna ad valorem kot določen odstotek cene na enoto ali vrednosti proizvedenega ali zamenjanega blaga ali storitev. Splošno načelo je, da morajo biti davki, ki so dejansko odmerjeni na proizvod, ne glede na to, katera institucionalna enota davek plača, vključeni med davke na proizvode, razen če niso izrecno vključeni v drugo postavko.

4.17



Opredelitev:

Davek tipa davka na dodano vrednost (DDV) je davek na blago ali storitve, ki ga podjetja zbirajo v stopnjah in ki na koncu v celoti bremeni končne kupce.

Postavka „davki tipa davka na dodano vrednost (D.211)“ obsega davek na dodano vrednost, ki ga pobira država na nacionalne in uvožene proizvode, ter po potrebi druge odbitne davke, zaračunane pod podobnimi pravili, kakor veljajo za DDV. Zaradi enostavnosti bo postavka odslej imenovana „DDV“.

Proizvajalci morajo plačati le razliko med DDV na svoje prodaje in DDV na svoje nakupe za lastno vmesno potrošnjo ali bruto investicije v osnovna sredstva.

DDV je prikazan neto, kar pomeni, da:

(a) sta proizvodnja blaga in storitev ter uvoz vrednotena brez fakturiranega DDV;

(b) so nakupi blaga in storitev prikazani vključno z neodbitnim DDV. DDV je prikazan tako, kakor da bremeni kupce in ne prodajalcev, in to samo tiste kupce, ki ga ne morejo odbiti. Večji del DDV je tako v sistemu prikazan, kakor da je plačan na končne porabe, in sicer v glavnem na potrošnjo gospodinjstev. Del DDV lahko plačajo tudi podjetja, in sicer v glavnem tista, ki so izvzeta iz sistema DDV.

▼M4

DDV za celotno gospodarstvo je enak razliki med celotnim fakturiranim in celotnim odbitnim DDV (glej točko 4.27).

▼B

4.18



Opredelitev:

Davki in dajatve na uvoz razen DDV (D.212) obsegajo obvezna plačila razen DDV, s katerimi država ali institucije Evropske unije obdavčujejo uvoženo blago, da bi mu dovolile prosto kroženje na ekonomskem ozemlju, in storitve, ki jih nerezidenčne enote zagotavljajo rezidenčnim enotam.

Ta plačila zajemajo:

(a) uvozne dajatve (D.2121): te obsegajo carine in druge uvozne dajatve, ki se plačujejo glede na seznam carinske tarife za določene vrste blaga, ko za porabo vstopijo na ekonomsko ozemlje države uporabnice;

(b) davke na uvoz, razen DDV in uvoznih dajatev (D.2122):

ta postavka vključuje:

1. dajatve na uvožene kmetijske proizvode;

2. zneske denarnih nadomestil, s katerimi je obdavčen uvoz;

3. trošarine in posebne davke na določene uvožene proizvode, pod pogojem, da takšne dajatve in davke na podobne domače proizvode plača sama proizvodna panoga;

4. splošne prodajne davke, plačane na uvoz blaga in storitev;

5. davke na posebne storitve, ki jih nerezidenčna podjetja zagotavljajo rezidenčnim enotam na ekonomskem ozemlju;

6. dobičke javnih podjetij, ki imajo monopol na uvoz posameznega blaga ali storitev, in ki se prenesejo državi.

Neto davki in dajatve na uvoz razen DDV so izračunani z odštevanjem uvoznih subvencij (D.311) od davkov in dajatev na uvoz razen DDV (D.212).

4.19



Opredelitev:

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov (D.214) obsegajo davke na blago in storitve, ki postanejo obveznost kot posledica proizvodnje, izvoza, prodaje, transferja, leasinga ali dobave teh proizvodov ali storitev, ali kot posledica njihove porabe za lastno potrošnjo ali lastne investicije.

4.20

Ta postavka vključuje zlasti:

(a) trošarine in davke na potrošnjo (razen tistih, ki so vključeni med davke in dajatve na uvoz);

(b) kolkovino na prodajo posebnih proizvodov (npr. alkoholne pijače in tobak) in na uradne dokumente ali čeke;

(c) davke na finančne in kapitalske transakcije, plačljive na nakup ali prodajo nefinančnih in finančnih sredstev, vključno z deviznimi sredstvi. Obveznost postanejo ob spremembi lastništva zemljišč ali drugih sredstev, razen če je posledica kapitalskih transferjev (v glavnem dediščine in darila). Ti davki se obravnavajo kot davki na storitve posrednikov;

(d) davke na registracijo vozil;

(e) davke na zabavo;

(f) davke na loterijo, igre na srečo in stave, razen davkov na dobitke;

(g) davke na zavarovalne premije;

(h) druge davke na posebne storitve: hotelske, nastanitvene, stanovanjske storitve, storitve restavracij, prevozne, komunikacijske, oglaševalske storitve;

(i) splošne prodajne ali prometne davke (razen davkov tipa DDV): ti vključujejo prodajne davke predelovalcev in prodajne davke trgovine na drobno in debelo, nakupne davke, prometne davke;

(j) dobičke fiskalnih monopolov, ki se prenesejo državi, razen tistih, ki imajo monopol na uvoz posameznega blaga ali storitev (vključeni v D.2122). Fiskalni monopoli so javna podjetja, ki jim je bil podeljen pravni monopol na proizvodnjo ali razdelitev določene vrste blaga ali storitve z namenom pobiranja prihodka in ne z namenom podpiranja interesov javne ekonomske ali socialne politike. Kadar je javnemu podjetju monopolna moč podeljena kot stvar premišljene ekonomske ali socialne politike zaradi posebne narave blaga, storitve ali tehnologije proizvodnje — npr. komunalna podjetja, pošta in telekomunikacije, železnica — se ne sme obravnavati kot fiskalni monopol. Splošno pravilo je, da se fiskalni monopoli navadno ukvarjajo s proizvodnjo blaga ali storitev, ki so lahko močno obdavčeni v drugih državah; v glavnem so omejeni na proizvodnjo določenih vrst potrošnega blaga (alkoholnih pijač, tobaka, vžigalic ipd.) ali goriv;

(k) izvozne dajatve in zneske denarnih nadomestil, s katerimi je obdavčen izvoz.

4.21

Neto davki na proizvode so izračunani z odštevanjem subvencij na proizvode (D.31) od davkov na proizvode (D.21).

4.22



Opredelitev:

Drugi davki na proizvodnjo (D.29) obsegajo vse davke, ki bremenijo podjetja zaradi njihovega ukvarjanja s proizvodnjo, ne glede na količino ali vrednost proizvedenih ali prodanih blaga in storitev.

Lahko se plačujejo na zemljišča, osnovna sredstva ali delovno silo, zaposlene v proizvodnem procesu, ali na določene dejavnosti ali transakcije.

4.23

Drugi davki na proizvodnjo (D.29) vključujejo zlasti:

(a) davke na lastništvo ali uporabo zemljišč, zgradb ali drugih objektov, ki jih podjetja uporabljajo v proizvodnji (vključno z gospodinjstvi, ki bivajo v lastnih stanovanjih);

(b) davke na uporabo osnovnih sredstev (vozil, strojev, opreme) v proizvodne namene, ne glede na to, ali so sredstva v lastništvu ali najemu;

(c) davke na celoten plačni seznam in davke na plačilno listo;

(d) davke na mednarodne transakcije (potovanja v tujino, tuja nakazila in podobne transakcije z nerezidenti) v proizvodne namene;

(e) davke, ki jih podjetja plačajo za pridobitev poslovnih in profesionalnih licenc, če so te licence podeljene avtomatično s plačilom zahtevanega zneska. Če pa država kot pogoj za podelitev takšne licence preverja primernost ali varnost poslovnih prostorov, zanesljivost ali varnost uporabljane opreme, profesionalno strokovnost zaposlenega osebja ali kakovost ali standarde proizvedenega blaga ali storitev, se plačila obravnavajo kot nakupi opravljenih storitev, razen če znesek, zaračunan za licence, nikakor ni v skladu s stroški preverjanj, ki jih je opravila država;

(f) davke na onesnaževanje, ki je posledica proizvodnih dejavnosti. Obsegajo davke na emisijo ali izpuščanje nevarnih plinov, tekočin in drugih škodljivih snovi v okolje. Ne vključujejo plačil za zbiranje in odstranjevanje odpadnih ali nevarnih snovi, ki jih opravljajo javne oblasti; ta plačila so vmesna potrošnja podjetij;

(g) vračila DDV, ki so nižja kot potrebna ali normalna nadomestila v danem položaju, in ki izhajajo iz sistema pavšalnega nadomestila, ki se pogosto uporablja v kmetijstvu.

4.24

Ta postavka ne vključuje davkov na zasebno uporabo vozil ipd. s strani gospodinjstev, ki spadajo med tekoče davke na dohodek, premoženje itd.

4.25

Davki na proizvodnjo in uvoz, plačani institucijam Evropske unije, zajemajo zlasti:

(a) davke, ki jih rezidenčne proizvodne enote plačajo neposredno institucijam Evropske unije (davki ESPJ na rudnike, železarne in jeklarne);

(b) davke, ki jih zbirajo nacionalne vlade v imenu institucij Evropske unije, in sicer:

1. prejemki iz skupne kmetijske politike:

davke na uvožene kmetijske proizvode, zneski denarnih nadomestil, s katerimi se obdavčujeta izvoz in uvoz, davek na proizvodnjo sladkorja in davek na izoglukozo, davki skupne odgovornosti na mleko in žita;

2. prejemke iz trgovine s tretjimi državami: carine na osnovi integrirane tarife Evropske skupnosti (TARIC);

3. prejemke od DDV v vsaki državi članici.

4.26

Zajemanje davkov na proizvodnjo in uvoz: zajeti so takrat, ko se dejavnosti, transakcije ali drugi dogodki, ki ustvarijo obveznosti plačila davkov, zgodijo.

4.27

Nekatere ekonomske dejavnosti, transakcije in dogodki, ki bi po davčni zakonodaji zadevnim enotam morale naložiti obveznost plačila davkov, se stalno izmikajo pozornosti davčnih organov. Nerealno bi bilo domnevati, da takšne dejavnosti, transakcije in dogodki povečujejo finančna sredstva ali obveznosti v obliki odhodkov ali prihodkov. Zaradi tega so v sistemu prikazani le tisti v plačilo zapadli zneski, ki so evidentirani z davčnimi odmerami, davčnimi napovedmi ali drugimi instrumenti, ki ustvarijo obveznosti plačnikov davkov v obliki čistih obveznosti za plačilo. Sistem ne pripisuje manjkajočih davkov, ki niso evidentirani z davčnimi odmerami.

▼M4

V računih prikazani davki se lahko izvedejo iz dveh virov: iz zneskov, ki so evidentirani z odmerami in napovedmi, ali iz gotovinskih prejemkov.

(a) Če se uporabljajo odmere in napovedi, se zneski prilagodijo s koeficientom, odražajočim odmerjene in prijavljene zneske, ki niso nikoli pobrani. Kot alternativna obravnava se lahko prikaže kapitalski transfer ustreznim sektorjem, ki je enak tej prilagoditvi. Koeficienti se ocenijo na osnovi prejšnjih izkušenj in tekočih pričakovanj glede odmerjenih in prijavljenih, vendar nikoli pobranih zneskov. Koeficienti se določijo za vsak vrsto davkov posebej.

(b) Če se uporabljajo gotovinski prejemki, se časovno prilagodijo tako, da se gotovina pripiše času, ko je potekala dejavnost, ki je ustvarila davčno obveznost. Ta prilagoditev lahko temelji na povprečni časovni razliki med dejavnostjo in davčnim prejemkom v gotovini.

▼B

4.28

Vrednost davkov, ki mora biti prikazana, vključuje vse zapadle obresti, zaračunane na davčni dolg, ter vse kazni, ki jih izrečejo davčni organi, če takšnih obresti in kazni ni mogoče prikazati ločeno od davkov; vključuje tudi vse takse, ki jih je morda treba plačati v zvezi z zbiranjem ali izterjavo neplačanih davkov, zmanjšana pa je za znesek vseh vračil davka s strani države, ki so posledica ekonomske politike, in vseh davčnih povračil, ki so posledica preplačil.

4.29

V sistemu računov se davki na proizvodnjo in uvoz (D.2) pojavljajo:

(a) med porabami v računu ustvarjanja dohodka celotnega gospodarstva;

(b) med viri v računu alokacije primarnega dohodka sektorja država ter v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Davki na proizvode so prikazani kot viri v računu blaga in storitev celotnega gospodarstva. To omogoča uskladitev virov blaga in storitev, ki so vrednoteni brez davkov na proizvode, s porabami, ki so vrednotene z vključenimi davki na proizvode.

Drugi davki na proizvodnjo (D.29) se pojavljajo med porabami v računu ustvarjanja dohodka dejavnosti ali sektorjev, ki jih plačajo.

4.30

Opredelitev

:

Subvencije (D.3) so tekoča, nepovratna plačila države ali institucij Evropske unije rezidenčnim ( 54 ) proizvajalcem z namenom vplivanja na raven njihove proizvodnje, na njihove cene ali na nadomestila proizvodnim dejavnikom.

Drugi netržni proizvajalci lahko prejmejo druge subvencije na proizvodnjo samo, če so ta plačila odvisna od splošnih pravil, ki veljajo za tržne in netržne proizvajalce. Po dogovoru se subvencije na proizvode v drugi netržni proizvodnji (P.13) ne prikažejo.

4.31

Subvencije, ki jih podeljujejo institucije Evropske unije, zajemajo le njihove neposredne tekoče transferje rezidenčnim proizvodnim enotam.

4.32

Subvencije se delijo na:

(a) subvencije na proizvode (D.31):

1. uvozne subvencije (D.311);

2. druge subvencije na proizvode (D.319);

(b) druge subvencije na proizvodnjo (D.39).

4.33



Opredelitev:

Subvencije na proizvode (D.31) so subvencije, plačljive na enoto proizvedenega ali uvoženega blaga ali storitve. Subvencija je lahko določena z denarnim zneskom na količinsko enoto blaga ali storitve ali pa je izračunana ad valorem kot določen odstotek cene na enoto. Subvencija se lahko izračuna tudi kot razlika med določeno ciljno ceno in tržno ceno, ki jo kupec dejansko plača. Subvencija na proizvode navadno postane obveznost, ko je blago proizvedeno, prodano ali uvoženo. Po dogovoru se subvencije na proizvode lahko nanašajo le na tržno proizvodnjo (P.11) ali na proizvodnjo za lastno končno porabo (P.12).

4.34



Opredelitev:

Uvozne subvencije (D.311) obsegajo subvencije na blago in storitve, ki postanejo obveznost, ko blago prestopi mejo za porabo na ekonomskem ozemlju ali ko so storitve rezidenčnim institucionalnim enotam opravljene. Zajemajo lahko izgube državnih trgovskih organizacij, katerih funkcija je nakup proizvodov pri nerezidentih in nato prodaja teh proizvodov rezidentom po nižjih cenah, če so te izgube posledica premišljene državne politike.

4.35

Druge subvencije na proizvode (D.319) vključujejo:

(a) subvencije na proizvode, ki se porabljajo doma: obsegajo subvencije, plačljive rezidenčnim proizvajalcem za njihovo proizvodnjo, ki se porablja ali troši na ekonomskem ozemlju;

(b) izgube državnih trgovskih organizacij, katerih funkcija je nakup proizvodov rezidenčih proizvajalcev in nato prodaja teh proizvodov rezidentom ali nerezidentom po nižjih cenah, če so te izgube posledica premišljene državne ekonomske ali socialne politike;

(c) subvencije javnim družbam in nepravim družbam za pokrivanje stalnih izgub, ki si jih nakopljejo s svojimi proizvodnimi dejavnostmi, kadar zaradi premišljene ekonomske ali socialne politike države ali Evropske unije zaračunavajo cene, ki so nižje kot njihovi povprečni proizvodni stroški;

(d) neposredne subvencije na izvoz, plačljive neposredno rezidenčnim proizvajalcem, ko blago zapusti ekonomsko ozemlje ali so storitve nerezidentom opravljene — razen povračil predhodno plačanih davkov na proizvode na carinski meji in odloženih davkov, ki bi zapadli v plačilo, če bi bilo blago prodano ali porabljeno na ekonomskem ozemlju.

4.36



Opredelitev:

Druge subvencije na proizvodnjo (D.39) obsegajo subvencije razen subvencij na proizvode, ki jih rezidenčne proizvodne enote lahko prejmejo na osnovi ukvarjanja s proizvodnjo.

Drugi netržni proizvajalci lahko za svojo drugo netržno proizvodnjo prejmejo druge subvencije na proizvodnjo le, če so ta plačila države odvisna od splošnih pravil, ki veljajo za tržne in netržne proizvajalce.

4.37

Postavka vključuje zlasti:

(a) subvencije na plačilno listo ali delovno silo: te obsegajo subvencije, plačljive na celoten plačni seznam ali celotno delovno silo, za zaposlovanje posebnih skupin oseb, npr. telesno prizadetih ali oseb, ki so bile dolgotrajno brezposelne, ali za stroške izobraževanja, ki ga organizirajo ali financirajo podjetja;

(b) subvencije za zmanjševanje onesnaževanja: te obsegajo tekoče subvencije za pokrivanje nekaterih ali vseh stroškov dodatnih predelav, katerih namen je zmanjšanje ali odprava spuščanja škodljivih snovi v okolje;

(c) podpore za obrestne olajšave rezidenčnim proizvodnim enotam, tudi če so namenjene spodbujanju investicij ( 55 ). Dejansko so to tekoči transferji, namenjeni zmanjšanju proizvajalčevih poslovnih stroškov. V računih se obravnavajo kot subvencije proizvajalcem, ki imajo od njih koristi, tudi če v praksi država razliko v obrestih plača neposredno kreditni instituciji, ki je odobrila posojilo;

(d) vračila DDV, ki so višja od potrebnih ali normalnih nadomestil v danem položaju, in ki izhajajo iz sistema pavšalnega nadomestila, ki se pogosto uporablja v kmetijstvu.

4.38

Subvencije niso:

(a) tekoči transferji države gospodinjstvom kot potrošnikom. Ti transferji so bodisi socialni prejemki bodisi raznovrstni tekoči transferji (D.75);

(b) tekoči transferji med različnimi deli države kot proizvajalci netržnega blaga in storitev, z izjemo drugih subvencij na proizvodnjo (D.39). Ti tekoči transferji so prikazani v postavki tekoči transferji v okviru države (D.73);

(c) investicijske podpore (D.92);

(d) izredna plačila v sklade socialnega zavarovanja, kolikor so namenjena povečanju matematičnih rezervacij teh skladov. Takšna plačila so prikazana v postavki drugi kapitalski transferji (D.99);

(e) transferji države nefinančnim družbam in nepravim družbam za pokrivanje izgub, nastalih v več finančnih letih, ali izrednih izgub zaradi dejavnikov, ki so izven nadzora podjetja. Ti transferji so vključeni v postavko drugi kapitalski transferji (D.99);

(f) odpisi dolgov, ki jih imajo proizvodne enote do države (izhajajo na primer iz posojil državne agencije nefinančnim podjetjem, ki so ustvarila izgube iz trgovanja v več finančnih letih). Na splošno se te transakcije v računih obravnavajo kot drugi kapitalski transferji (D.99) (glej odstavek 4.165. f);

(g) plačila države ali tujine za škode ali izgube investicijskega blaga zaradi vojn, drugih političnih dogodkov ali naravnih nesreč. Ta plačila so prikazana v postavki drugi kapitalski transferji (D.99);

(h) delnice in drug lastniški kapital v korporativnih podjetjih, ki ga kupi država. Ti so prikazani v postavki delnice in drug lastniški kapital (AF.5);

(i) plačila državne agencije, ki je prevzela odgovornost za izjemne pokojninske obremenitve javnega podjetja. Ta plačila morajo biti prikazana v postavki raznovrstni tekoči transferji (D.75);

(j) plačila tržnim proizvajalcem, s katerimi država v celoti ali deloma plača blago in storitve, ki jih ti tržni proizvajalci zagotavljajo neposredno in individualno gospodinjstvom v okviru socialnih tveganj in potreb (glej odstavek 4.84) in do katerih imajo gospodinjstva zakonito pravico. Ta plačila so vključena v izdatke države za individualno potrošnjo (P.31) in posledično v socialne prejemke v naravi (D.631) ter dejansko individualno potrošnjo gospodinjstev (P.41).

4.39

Čas zajemanja: subvencije so zajete, ko se zgodi transakcija ali dogodek (proizvodnja, prodaja, uvoz itd.), ki je osnova za pridobitev subvencije.

Posebna primera:

(a) subvencije v obliki razlike med kupčevo in prodajno ceno, ki jo zaračuna državna trgovska agencija, so zajete v trenutku, ko agencija blago kupi, če je prodajna cena takrat znana;

(b) subvencije za pokrivanje izgub proizvajalcev so zajete v trenutku, ko se državna agencija odloči za pokritje izgube.

4.40

V sistemu računov se subvencije pojavljajo:

(a) med negativnimi porabami v računu ustvarjanja dohodka celotnega gospodarstva;

(b) med negativnimi viri v računu alokacije primarnega dohodka sektorja država in v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Subvencije na proizvode so prikazane kot negativni viri v računu blaga in storitev celotnega gospodarstva. To omogoča uskladitev virov blaga in storitev s porabami.

Druge subvencije na proizvodnjo (D.39) se pojavljajo med negativnimi porabami v računu ustvarjanja dohodka dejavnosti ali sektorjev, ki jih prejmejo.

Posledice sistema večvrstnih deviznih tečajev na davke na proizvodnjo in uvoz ter subvencije: večvrstni devizni tečaji se med državami članicami EU trenutno ne uporabljajo. V takšnem sistemu se:

(a) implicitni davki na uvoz obravnavajo kot davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev (D.2122);

(b) implicitni davki na izvoz obravnavajo kot davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov (D.214);

(c) implicitne subvencije na uvoz obravnavajo kot uvozne subvencije (D.311);

(d) implicitne subvencije na izvoz obravnavajo kot druge subvencije na proizvode (D.319).

4.41



Opredelitev:

Dohodek od lastnine (D.4) je dohodek, ki ga prejme lastnik finančnega sredstva ali opredmetenega neproizvedenega sredstva v zameno za ponujanje sredstev ali dajanje opredmetenega neproizvedenega sredstva na voljo drugi institucionalni enoti.

Dohodki od lastnine so v sistemu razvrščeni takole:

(a) obresti (D.41);

(b) razdeljeni dohodek družb (D.42):

1. dividende (D.421),

2. odtegnjeni dohodek iz nepravih družb (D.422),

(c) reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D.43);

(d) dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem (D.44);

(e) najemnine (D.45).

4.42



Opredelitev:

Po medsebojnem sporazumu o pogojih finančnega instrumenta so obresti (D.41) znesek, ki ga je dolžnik dolžan plačati upniku v danem časovnem obdobju, ne da bi se s tem zmanjšal znesek neodplačane glavnice.

4.43

Upniki posojajo sredstva dolžnikom, kar vodi k nastanku finančnih instrumentov, ki so našteti spodaj.

Obresti kot obliko dohodka od lastnine prejemajo lastniki naslednjih vrst finančnih sredstev:

(a) gotovine in vlog (AF.2);

(b) vrednostnih papirjev razen delnic (AF.3);

(c) posojil (AF.4);

(d) drugih terjatev (AF.7).

4.44

Prihodki od obresti in odhodki za obresti na ta finančna sredstva in obveznosti se izračunajo z uporabo ustrezne obrestne mere na neodplačano glavnico v vsakem trenutku skozi vso obračunsko obdobje.

4.45

Razlika med nominalno vrednostjo in ceno, plačano ob izdaji (tj. diskont), meri odhodke za obresti do dospelosti menice. Povečanje vrednosti menice zaradi akumulacije obračunanih obresti ne tvori dobička iz lastnine, ker je posledica povečanja neodplačane glavnice in ne spremembe cene sredstva. Druge spremembe vrednosti menice se obravnavajo kot dobički/izgube iz lastnine.

4.46

Obveznice in zadolžnice so dolgoročni vrednostni papirji, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega variabilnega denarnega dohodka v obliki kuponskih plačil ali do določenega fiksnega zneska na določen datum ali datume, ko je vrednostni papir odkupljen, ali do obojega:

(a) brezkuponske obveznice: ni kuponskih plačil. Obresti, ki temeljijo na razliki med odkupno ceno in ceno ob izdaji, morajo biti porazdeljene skozi leta do dospelosti obveznice. Vsakoletne obračunane obresti imetnik reinvestira v obveznico, tako da morajo biti protipostavke, katerih vrednosti so enake obračunanim obrestim, prikazane v finančnem računu kot pridobitev dodatnih obveznic s strani imetnika in kot dodatna izdaja obveznic s strani izdajatelja ali dolžnika (tj. kot rast „obsega“ izvirne obveznice);

(b) druge obveznice, vključno z močno diskontiranimi obveznicami. Obresti so sestavljene iz:

1. zneska denarnega dohodka na osnovi kuponskega plačila v vsakem obdobju;

2. zneska obračunanih obresti v vsakem obdobju, ki se pripisuje razliki med odkupno ceno in ceno ob izdaji, in se izračuna na enak način kot pri brezkuponskih obveznicah;

(c) indeksirani vrednostni papirji: zneski kuponskih plačil in/ali neodplačane glavnice so vezani na indeks cen. Sprememba vrednosti neodplačane glavnice med začetkom in koncem določenega obračunskega obdobja zaradi gibanja ustreznega indeksa se obravnava kot obračunane obresti v tem obdobju, in je dodatek vsem obrestim, ki v tem obdobju zapadejo v plačilo. Obračunane obresti, ki so posledica indeksiranja, se dejansko reinvestirajo v vrednostni papir in morajo biti prikazane v finančnih računih imetnika in izdajatelja.

▼M5

4.47

Nobeno plačilo iz kakršnega koli posla zamenjave (swap) se ne more šteti za obresti in prikazovati kot dohodek od premoženja. (Glej odstavka 5.67(d) in 5 139(c) v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti).

Podobno se tudi transakcije v okviru nestandardiziranih terminskih pogodb ne izkazujejo kot dohodek od premoženja. (Glej odstavek 5.67(e)).

▼B

4.48

Finančni leasing je alternativa posojilu kot načinu financiranja nakupa strojev in opreme. Je pogodba, ki usmerja sredstva od upnika k dolžniku: leasingodajalec kupi opremo, leasingojemalec pa se obveže, da bo plačal obroke leasinga, ki leasingodajalcu v obdobju veljavnosti pogodbe omogoča povrnitev vseh ali skoraj vseh stroškov, vključno z obrestmi.

V sistemu velja, da leasingodajalec odobri leasingojemalcu posojilo v vrednosti kupčeve cene, plačane za sredstvo, leasingojemalec pa posojilo postopno odplača v obdobju trajanja leasinga. Zato velja, da ima obrok, ki ga leasingojemalec vsako obdobje plača, dve sestavini: odplačilo glavnice in plačilo obresti. Obrestna mera na pripisano posojilo je določena implicitno s celotnim zneskom plačanih obrokov leasinga v času trajanja leasinga glede na kupčevo ceno sredstva. Delež obrokov, ki predstavlja obresti, se v obdobju trajanja leasinga postopno zmanjšuje, ker se glavnica odplačuje. Začetno posojilo leasingodajalca, skupaj s poznejšimi odplačili glavnice, je prikazano v finančnih računih leasingodajalca in leasingojemalca. Plačila obresti so prikazana med obrestmi v njunih računih primarne razdelitve dohodka.

4.49

Kot obresti se obravnavajo tudi:

(a) obresti, zaračunane za prekoračitev na tekočem računu, dodatna plačila obresti na vloge, ki so bili puščene dlje, kot je bilo prvotno dogovorjeno, ter plačila določenim imetnikom obveznic, ki so določeni z loterijo;

(b) obresti, ki jih prejmejo vzajemni skladi (glej odstavek 2.51. b) od svojih naložb in ki so pripisane delničarjem, četudi so kapitalizirane. Ne zajemajo dobičkov ali izgub iz lastnine na finančnih instrumentih, pripadajočih vzajemnim naložbenim skladom, ki niso prikazani kot dohodek od lastnine.

4.50

Obresti se zajemajo po obračunskem načelu: to je obresti so zajete, kakor da se upniku v času nenehno obračunavajo na znesek neodplačane glavnice. Obresti, ki so obračunane v vsakem obračunskem obdobju, morajo biti zajete ne glede na to, ali so dejansko plačane ali dodane neodplačani glavnici. Kadar niso dejansko plačane, mora biti povečanje glavnice prav tako prikazano v finančnem računu kot nadaljnja pridobitev te vrste finančnega sredstva s strani upnika in kot pridobitev enake obveznosti s strani dolžnika.

4.51

Obresti morajo biti prikazane pred odbitkom katerih koli davkov, ki so zaračunani nanje. Prejete in plačane obresti vedno vključujejo podpore za obrestne olajšave, četudi so te podpore plačane neposredno finančnim institucijam in ne koristnikom (glej subvencije).

Ker vrednost storitev, ki jih zagotavljajo finančni posredniki, ni razporejena med posamezne stranke, iz dejanskih plačil obresti finančnim posrednikom ali prejemkov obresti od finančnih posrednikov ni izločena marža, ki predstavlja implicitne stroške finančnih posrednikov. Zato je v računih alokacije primarnega dohodka finančnih posrednikov in nominalne dejavnosti, ki ji je po dogovoru kot vmesna potrošnja alocirana celotna proizvodnja finančnih posrednikov, potrebna prilagoditvena postavka.

4.52

V sistemu računov se obresti prikazane:

(a) med viri in med porabami v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev ( 56 );

(b) med viri in med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Dividende (D.421)

4.53



Opredelitev:

Dividende (D.421) so oblika dohodka od lastnine, ki ga prejemajo lastniki delnic (AF.5) in do katerega so upravičeni, ker so dali sredstva na voljo družbam. Zbiranje lastniškega kapitala z izdajo delnic je alternativa izposojanju kot načinu zbiranja sredstev. V nasprotju s posojilnim kapitalom pa lastniški kapital ne vodi k obveznostim, fiksnim v denarnem izrazu, imetnik delnic družbe pa ni upravičen do fiksnega ali vnaprej določenega dohodka.

4.54

Postavka vključuje tudi:

(a) delnice, ki so izdane delničarjem za plačilo dividend za finančno leto. Ne glede na to pa izdaje premijskih delnic, ki predstavljajo kapitalizacijo lastnih sredstev v obliki rezerv in nerazdeljenih dobičkov in ki delničarjem v odstotku od njihovih delnic povečujejo število delnic, niso vključene;

(b) dividende, ki jih prejmejo vzajemni skladi (glej odstavek 2.51. b) od svojih naložb in ki so pripisane delničarjem, četudi so kapitalizirane. Dobički ali izgube iz lastnine na finančnih instrumentih, pripadajočih vzajemnim naložbenim skladom, ki niso prikazani kot dohodek od lastnine, niso vključeni;

(c) dohodek, ki ga državi plačajo javna podjetja, ki so priznana kot neodvisne pravne osebe, čeprav niso formalno ustanovljena kot korporativna podjetja.

4.55

Čas zajemanja: dividende so zajete v trenutku, v katerem na osnovi odločitve družbe zapadejo v plačilo.

V sistemu računov se dividende pojavljajo:

(a) med porabami v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev, v katere spadajo družbe,

(b) med viri v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev, v katere spadajo delničarji,

(c) med porabami in viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Odtegnjeni dohodek nepravih družb (D.422)

4.56



Opredelitev:

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb (D.422) obsega zneske, ki jih podjetniki za svojo lastno porabo dejansko odtegnejo od dobičkov nepravih družb, katerih lastniki so.

4.57

Ti zneski morajo biti prikazani pred odbitkom katerih koli tekočih davkov na dohodek, premoženje itd., za katere velja, da jih vedno plačajo lastniki podjetij.

4.58

Kadar neprava družba ustvari dobiček, lahko enota, ki je njen lastnik, pusti del ali celoten dobiček v podjetju, zlasti za investicijske namene. Dohodek, puščen v podjetju, se pojavlja kot varčevanje neprave družbe, v postavki odtegnjeni dohodek iz nepravih družb pa so prikazani le tisti dobički, ki ga lastniške enote dejansko odtegnejo.

4.59

Kadar dobiček ustvarijo tiste podružnice, agencije itd. rezidenčnih podjetij v tujini, ki se obravnavajo kot nerezidenčne enote, se zadržani dohodki pojavijo kot reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D.43). Samo dohodek, ki je dejansko prenesen v matično podjetje, se v računih obravnava kot odtegnjeni dohodek iz nepravih družb, prejet iz tujine. Enaka načela veljajo tudi za odnose med podružnicami, agencijami itd., ki delujejo na ekonomskem ozemlju, in nerezidenčnim matičnim podjetjem, ki mu pripadajo.

4.60

Postavka vključuje tudi neto poslovni presežek, ki ga prejmejo rezidenti kot lastniki zemljišč in zgradb v tujini, ali nerezidenti kot lastniki zemljišč in zgradb na ekonomskem ozemlju. Dejansko v zvezi z vsemi transakcijami z zemljišči in zgradbami na ekonomskem ozemlju države, ki jih izvajajo nerezidenčne enote, slednje v skladu z dogovori, sprejetimi v ESR, veljajo za namišljene rezidenčne enote, v katerih so nerezidenti lastniki lastniškega kapitala.

Vrednost najemnin za stanovanja v tujini, v katerih bivajo lastniki, je prikazana kot uvoz storitev, ustrezen neto poslovni presežek pa kot primarni dohodek, prejet iz tujine. Vrednost najemnin za stanovanja, v katerih bivajo lastniki, ki so nerezidenti, je prikazana kot izvoz storitev, ustrezen neto poslovni presežek pa kot primarni dohodek, plačan tujini.

4.61

Postavka odtegnjeni dohodek iz nepravih družb ne zajema zneskov, ki jih lastniki prejmejo:

(a) od prodaje obstoječega investicijskega blaga,

(b) od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev,

(c) od odtegnjenega kapitala (npr. popolna ali delna likvidacija njihovega lastniškega kapitala v nepravi družbi).

Ti zneski se obravnavajo kot odtegnjeni lastniški kapital v finančnem računu. Nasprotno se vsa sredstva, ki jih lastnik neprave družbe zagotovi za pridobitev sredstev ali zmanjšanje obveznosti, obravnavajo kot povečanje lastniškega kapitala. Če pa je lastnik neprave družbe država, ki zaradi premišljene državne ekonomske in socialne politike vzdržuje stalen primanjkljaj iz poslovanja, se vsi redni transferji sredstev države v podjetje za pokrivanje izgub obravnavajo kot subvencije.

4.62

Čas zajemanja: odtegnjeni dohodek iz nepravih družb je zajet, ko ga lastniki odtegnejo.

4.63

V sistemu računov se odtegnjeni dohodek iz nepravih družb pojavlja:

(a) med porabami v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev, v katere spadajo neprave družbe,

(b) med viri v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev, v katere spadajo lastniki,

(c) med porabami in viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

4.64



Opredelitev:

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D.43) so enaki:

poslovnemu presežku podjetja z neposredno tujo naložbo

plus

vsi prihodki dohodkov od lastnine ali tekočih transferjev

minus

vsi odhodki dohodkov od lastnine ali tekočih transferjev, vključno z dejanskimi nakazili tujim neposrednim investitorjem in vsemi tekočimi davki, plačljivimi na dohodek, premoženje itd. podjetja z neposredno tujo naložbo.

4.65

Podjetje z neposredno tujo naložbo je korporativno ali nekorporativno podjetje, v katerem je investitor, rezident drugega gospodarstva, lastnik najmanj 10 odstotkov navadnih delnic ali glasovalnih pravic (za korporativno podjetje) ali ekvivalenta (za nekorporativno podjetje). Podjetja z neposrednimi tujimi naložbami obsegajo tiste enote, ki so opredeljene kot podružnice (investitor je lastnik več kot 50 odstotkov), pridružena podjetja (investitor je lastnik 50 odstotkov ali manj) ali poslovalnice (nekorporativno podjetje v celotnem ali skupnem lastništvu), ki so bodisi v neposrednem bodisi posrednem lastništvu investitorja. Iz tega izhaja, da je „podjetje z neposredno tujo naložbo“ širši pojem od „družbe pod tujim nadzorom“.

4.66

Dejanske razdelitve lahko izhajajo iz podjetniškega dohodka podjetij z neposrednimi tujimi naložbami v obliki dividend ali odtegnjenega dohodka iz nepravih družb.

Poleg tega se zadržani dohodki obravnavajo, kakor bi bili razdeljeni in nakazani tujim neposrednim investitorjem sorazmerno z njihovim lastništvom lastniškega kapitala podjetja in nato z njihove strani reinvestirani.

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb so lahko pozitivni ali negativni.

4.67

Čas zajemanja: reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb so zajeti, ko so zasluženi.

V sistemu računov se reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb pojavljajo:

(a) med porabami in viri v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev,

(b) med porabami in viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

4.68



Opredelitev:

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem, ustreza celotnim primarnim dohodkom od investiranja zavarovalnih tehničnih rezervacij. Zavarovalnice in pokojninski skladi investirajo zavarovalne tehnične rezervacije v finančna sredstva ali zemljišča (od katerih prejmejo neto dohodek od lastnine, tj. po odbitku vseh plačanih obresti) ali v zgradbe (ki ustvarjajo neto poslovni presežek). Vsak neto dohodek, ki izhaja iz investiranja lastnih sredstev zavarovalnice, mora biti izključen sorazmerno z razmerjem med lastnimi sredstvi na eni in vsoto lastnih sredstev ter zavarovalnih tehničnih rezervacij na drugi strani.

4.69

Ker so tehnične rezervacije sredstvo zavarovancev, so prihodki iz njihovega investiranja v računih prikazani, kakor bi jih zavarovalnice in pokojninski skladi plačali zavarovancem v obliki dohodka od lastnine, pripisanega zavarovancem.

Ker v praksi ta dohodek zadržijo zavarovalnice in pokojninski skladi, se šteje, kakor bi ga zavarovanci vrnili zavarovalnicam in pokojninskim skladom v obliki dodatnih premij in prispevkov, ki so dodatki dejanskim premijam in prispevkom.

Dodatne premije in prispevki na police neživljenjskega in življenjskega zavarovanja, sklenjene v okviru shem socialnega zavarovanja, so prikazani skupaj z dejanskimi premijami in prispevki v računih sekundarne razdelitve dohodka enot, na katere se nanašajo.

Dodatne premije za individualno življenjsko zavarovanje, ki ni sklenjeno v okviru shem socialnega zavarovanja, enako kot dejanske premije niso tekoči transferji in zato niso prikazane v računih sekundarne razdelitve dohodka. Vključene so neposredno kot eden izmed elementov, ki prispevajo k spremembi „neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov“ in prikazane v finančnih računih enot, na katere se nanašajo.

4.70

Čas zajemanja: dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem, je zajet, ko je obračunan.

4.71

V sistemu računov se dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem, pojavlja:

(a) med viri v računu alokacije primarnega dohodka zavarovancev;

(b) med porabami v računu alokacije primarnega dohodka zavarovateljev;

(c) med porabami in viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Najemnine od zemljišč

4.72

Najemnina, ki jo prejme posestnik od najemnika, je oblika dohodka od lastnine.

Postavka zajema tudi plačila najemnin lastnikom celinskih vod in rek za pravico izkoriščanja teh vod v rekreacijske in druge namene, vključno z ribolovom.

Posestnik je lahko dolžan plačati zemljiške davke ali prevzeti določene izdatke za vzdrževanje izključno zato, ker je lastnik zemljišča. Po dogovoru se ti davki in izdatki obravnavajo kot obveznost osebe, ki je upravičena do uporabe zemljišča, in za katero velja, da jih odšteje od najemnine, ki bi jo drugače morala plačati posestniku.

4.73

Najemnine od zemljišč ne vključujejo najemnin od zgradb in stanovanj, ki so postavljeni na zemljišču. Te najemnine se obravnavajo kot plačila za tržne storitve, ki jih lastniki zgradb in stanovanj zagotavljajo najemnikom, in so v računih prikazane kot vmesna ali končna potrošnja najemne enote. Če ni objektivne osnove, na kateri bi bilo plačila mogoče ločiti na najemnine od zemljišč in najemnine od zgradb, ki so na njej postavljene, se celoten znesek obravnava kot najemnina od zemljišč, kadar se domneva, da je vrednost zemljišča večja od vrednosti zgradb, v nasprotnem primeru pa kot najemnina od zgradb.

Najemnine od podzemnih sredstev

4.74

Postavka vključuje najemnine, ki so obračunane lastnikom nahajališč rudnin in fosilnih goriv (premoga, nafte in zemeljskega plina), ki odobrijo najem drugim institucionalnim enotam in jim s tem dovolijo raziskovanje ali črpanje teh nahajališč v določenem časovnem obdobju.

4.75

Čas zajemanja najemnin: zajete so v obdobju, v katerem zapadejo v plačilo.

4.76

V sistemu računov so najemnine prikazane:

(a) med viri in porabami v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev,

(b) med viri in porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

4.77



Opredelitev:

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5) so vsa obvezna, nevračljiva plačila v denarju ali naravi, s katerimi država in tujina v rednih časovnih presledkih obdavčujeta dohodek in premoženje institucionalnih enot, ter nekateri periodični davki, ki niso odmerjeni niti na dohodek niti na premoženje.

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. se delijo na:

(a) davke na dohodek (D.51);

(b) druge tekoče davke (D.59).

4.78



Opredelitev:

Davki na dohodek (D.51) zajemajo davke na dohodke, dobičke in kapitalske dobičke. Odmerjeni so na dejanske ali domnevne dohodke posameznikov, gospodinjstev, družb in nepridobitnih institucij. Zajemajo davke, odmerjene na lastništvo imetja, zemljišča ali nepremičnine, kadar so ta lastništva osnova za ocenjevanje dohodka njihovih lastnikov.

Davki na dohodek vključujejo:

(a) davke na dohodke posameznika ali gospodinjstva (dohodek iz zaposlitve, dohodek od lastnine, podjetništva, pokojnin itd.), vključno z davki, ki jih odtegnejo delodajalci (sprotno odvajanje akontacij davkov na dohodek). Sem so vključeni tudi davki na dohodek lastnikov nekorporativnih podjetij;

(b) davke na dohodek ali dobičke družb;

(c) davke na dobičke iz lastnine;

(d) davke na dobitke na loteriji ali pri igrah na srečo, ki se plačajo na zneske, ki jih prejmejo dobitniki, v nasprotju z davki na promet proizvajalcev, ki organizirajo igre na srečo ali loterije, ki se obravnavajo kot davki na proizvode.

4.79

Drugi tekoči davki (D.59) vključujejo:

(a) tekoče davke na kapital, ki vključujejo davke, ki jih lastniki plačujejo v rednih časovnih presledkih na lastništvo ali uporabo zemljišč in zgradb, ter tekoče davke na neto premoženje in druga sredstva (nakit, druga zunanja znamenja premoženja) -razen davkov, navedenih v D.29 (ki jih na osnovi ukvarjanja s proizvodnjo plačujejo podjetja), in tistih, navedenih v D.51 (davki na dohodek);

(b) glavarine, zaračunane na odraslo osebo ali gospodinjstvo, ne glede na dohodek ali premoženje;

(c) davke na izdatke, plačljive na celotne izdatke oseb ali gospodinjstev;

(d) plačila gospodinjstev za dovoljenja za lastništvo ali uporabo vozil, čolnov ali letal (ki se ne uporabljajo v poslovne namene) ali za dovoljenja za lov, ribolov itd. ( 57 );

(e) davke na mednarodne transakcije (potovanja v tujino, tuja nakazila, tuje investicije itd.), razen tistih, ki jih plačajo proizvajalci in uvoznih dajatev, ki jih plačajo gospodinjstva.

4.80

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. ne vključujejo:

(a) davkov na dediščino, davkov na dedno posest in davkov na darila med živimi, ki se obravnavajo, kakor bi bili odmerjeni na kapital upravičencev in so prikazani v postavki davki na kapital (D.91);

(b) priložnostnih ali izjemnih obdavčitev kapitala ali premoženja, ki so prikazane v postavki davki na kapital (D.91);

(c) davkov na zemljišča, zgradbe ali druga sredstva, katerih lastniki ali najemniki so podjetja, ki jih uporabljajo za proizvodnjo; ti davki so drugi davki na proizvodnjo (D.29);

(d) plačil gospodinjstev za pridobitev drugih dovoljenj razen tistih za uporabo vozil, plovil ali letal ali dovoljenja za lov ali ribolov: vozniška ali pilotska dovoljenja, televizijska in radijska dovoljenja, dovoljenja za strelno orožje, vstopnine oziroma članarine za muzeje in knjižnice, takse za odstranjevanje odpadkov itd., ki se v večini primerov obravnavajo kot nakupi državnih storitev (57) .

4.81

Vrednost davkov, ki mora biti prikazana, vključuje vse obresti, zaračunane na davčni dolg, ter vse denarne kazni, ki jih izrečejo davčne oblasti, če takšnih obresti in kazni ni mogoče prikazati ločeno. Prav tako vsebuje vse stroške, ki so lahko zaračunani v zvezi z izterjavo in odmero neporavnanih davkov. Ustrezno je zmanjšana za znesek vseh vračil s strani države, ki so posledica ekonomske politike, ter vseh povračil, ki so posledica preplačil.

4.82

Zajemanje tekočih davkov na dohodek, premoženje itd.: zajeti so v trenutku, v katerem se zgodijo dejavnosti, transakcije ali drugi dogodki, ki ustvarijo obveznost plačila.

Nekatere ekonomske dejavnosti, transakcije in dogodki, ki bi po davčni zakonodaji obravnavanim enotam morale naložiti obveznost plačila davkov, se stalno izmikajo pozornosti davčnih oblasti. Nerealno bi bilo domnevati, da takšne dejavnosti, transakcije in dogodki povečujejo finančna sredstva ali obveznosti v obliki odhodkov ali prihodkov. Zaradi tega so v sistemu prikazani le tisti v plačilo zapadli zneski, ki so evidentirani z davčnimi odmerami, davčnimi napovedmi ali drugimi instrumenti, ki ustvarijo obveznosti plačnikov davkov v obliki čistih obveznosti za plačilo. Sistem ne pripisuje manjkajočih davkov, ki niso evidentirani z davčnimi odmerami.

▼M4

V računih prikazani davki se lahko izvedejo iz dveh virov: iz zneskov, ki so evidentirani z odmerami in napovedmi, ali iz gotovinskih prejemkov.

(a) Če se uporabljajo odmere in napovedi, se zneski prilagodijo s koeficientom, odražajočim odmerjene in prijavljene zneske, ki niso nikoli pobrani. Kot alternativna obravnava se lahko prikaže kapitalski transfer ustreznim sektorjem, ki je enak tej prilagoditvi. Koeficienti se ocenijo na osnovi prejšnjih izkušenj in tekočih pričakovanj glede odmerjenih in prijavljenih, vendar nikoli pobranih zneskov. Koeficienti se določijo za vsak vrsto davkov posebej.

(b) Če se uporabljajo gotovinski prejemki, se časovno prilagodijo tako, da se gotovina pripiše času, ko so potekali dejavnosti, transakcije ali drugi dogodki, ki so ustvarili davčno obveznost (ali, pri nekaterih davkih od dohodka, ko je bil določen znesek davka). Ta prilagoditev lahko temelji na povprečni časovni razliki med dejavnostmi, transakcijami ali drugimi dogodki (ali času, ko se določi znesek davka) in davčnim prejemkom v gotovini.

Kadar tekoče davke na dohodek, premoženje itd. zadrži delodajalec pri viru, jih je treba vključiti v plače, tudi če jih delodajalec pravzaprav ni posredoval državi. Sektor gospodinjstev se potem prikaže, kot da bi plačal celoten znesek sektorju države. Dejansko neplačani zneski se morajo nevtralizirati v postavki D.995 kot kapitalski transfer države sektorjem delodajalcev.

▼B

V nekaterih primerih je obveznost plačila davkov na dohodek mogoče določiti šele v kasnejšem obračunskem obdobju in ne v obdobju, v katerem je bil dohodek obračunan. Pri času zajemanja teh davkov je zato potrebna določena prilagodljivost. Davki na dohodek, ki so odbiti pri viru (npr. sprotno odvajanje akontacije na dohodnino), so lahko zajeti v obdobjih, v katerih so plačani, vsaka končna davčna obveznost na dohodek pa je lahko zajeta v obdobju, v katerem je obveznost določena.

V sistemu računov so tekoči davki na dohodek, premoženje itd. prikazani:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka sektorjev, v katere spadajo davkoplačevalci;

(b) med viri v računu sekundarne razdelitve dohodka države;

(c) med porabami in viri zunanjega računa primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

4.83



Opredelitev:

Socialni prejemki so transferji gospodinjstvom v denarju ali naravi, ki so namenjeni zmanjšanju njihovega finančnega bremena, ki nastaja v povezavi s številnimi tveganji in potrebami. Lahko so izplačani preko kolektivno organiziranih shem ali izven njih s strani državnih enot ali NPISG; vključujejo plačila države proizvajalcem, od katerih imajo individualno korist gospodinjstva in ki so izplačana v okviru socialnih tveganj in potreb.

4.84

Tveganja in potrebe, ki so po dogovoru lahko osnova za socialne prejemke, so:

(a) bolezen,

(b) invalidnost, nezmožnost,

(c) nesreča pri delu ali poklicna bolezen,

(d) starost,

(e) preživeli družinski člani,

(f) materinstvo,

(g) družina,

(h) pospeševanje zaposlovanja,

(i) brezposelnost,

(j) stanovanje ( 58 ),

(k) izobraževanje,

(l) splošna pomanjkanje.

4.85

Socialni prejemki vključujejo:

(a) tekoče in enkratne transferje iz shem, ki prejemajo prispevke, zajemajo celotno družbo ali velike dele družbe in jih uvedejo in nadzirajo državne enote (sheme socialne varnosti);

(b) tekoče in enkratne transferje iz shem, ki jih organizirajo podjetja v korist svojih zaposlenih, bivših zaposlenih ali nepreskrbljenih družinskih članov (zasebne sheme podjetij s skladi in brez skladov). Prispevke lahko plačajo zaposleni ali delodajalci, ravno tako jih lahko plačajo samozaposlene osebe;

(c) tekoče transferje s strani državnih enot in NPISG, ki niso pogojeni s predhodnim plačilom prispevkov (podpore).

4.86

Socialni prejemki ne vključujejo:

(a) zavarovalnin na osnovi polic, sklenjenih izključno na lastno pobudo zavarovanca, neodvisno od njegovega delodajalca ali države;

(b) zavarovalnin na osnovi polic, sklenjenih izključno z namenom pridobiti bonus, četudi te police izhajajo iz kolektivnih pogodb.

4.87

Da bi se individualna polica obravnavala kot del sheme socialnega zavarovanja, morajo možnosti ali okoliščine, proti katerim so udeleženci zavarovani, ustrezati tveganjem ali potrebam, naštetim v odstavku 4.84., hkrati pa mora biti izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) udeležba v shemi je obvezna ali po zakonu za določeno kategorijo delavcev (zaposleni, samozaposleni ali nezaposleni) ali po pogojih zaposlitve zaposlenega ali skupine zaposlenih;

(b) shema je kolektivna in deluje v korist določene skupine delavcev, bodisi zaposlenih, samozaposlenih ali nezaposlenih, pri čemer je udeležba omejena na člane te skupine;

(c) delodajalec plača prispevke (dejanske ali pripisane) shemi v korist zaposlenega, ne glede na to, ali prispevke plača tudi zaposleni.

4.88

Sheme socialnega zavarovanja so sheme, v katerih delavci morajo ali so s strani svojih delodajalcev ali države spodbujeni skleniti zavarovanje proti določenim možnostim ali okoliščinam, ki lahko neugodno vplivajo na njihovo blaginjo ali blaginjo njihovih nepreskrbljenih družinskih članov.

Sheme socialnega zavarovanja je mogoče deliti na :

(a) sheme socialne varnosti, ki zajemajo celotno družbo ali velike dele družbe in jih uvedejo, nadzirajo in financirajo državne enote;

(b) zasebne sheme s skladi, ki obsegajo:

1. sheme, v katerih se socialni prispevki plačujejo tretjim osebam (zavarovalnicam, avtonomnim pokojninskim skladom);

2. sheme, v katerih delodajalci vzdržujejo posebne rezerve, ki so ločene od njihovih drugih rezerv, tudi če takšne sheme niso od delodajalcev ločene institucionalne enote. Te sheme se imenujejo neavtonomni pokojninski skladi, rezerve pa so sredstva, ki pripadajo upravičencem in ne delodajalcem;

(c) sheme brez skladov, v katerih delodajalci izplačujejo socialne prejemke svojim zaposlenim, bivšim zaposlenim ali njihovim družinskim članom iz svojih lastnih sredstev, brez oblikovanja posebnim rezerv v ta namen.

4.89

Sheme socialnega zavarovanja, ki jih državne enote organizirajo za svoje zaposlene, so zasebne sheme s skladi ali sheme brez skladov in ne sheme socialne varnosti.

4.90

Socialne prispevke je mogoče deliti v dejanske prispevke, plačljive v okviru prvih dveh skupin shem, omenjenih v 4.88., in pripisane prispevke, plačljive v okviru shem brez skladov.

4.91

Socialne prispevke je mogoče deliti v tiste, ki so obvezni po zakonu, in tiste, ki niso.

Dejanski socialni prispevki (D.611)

4.92

Dejanski socialni prispevki vključujejo:

(a) dejanske socialne prispevke delodajalcev (D.6111). Ti prispevki ustrezajo toku D.121.

Dejanske socialne prispevke delodajalcev plačujejo delodajalci skladom socialne varnosti, zavarovalnicam ter avtonomnim in neavtonomnim pokojninskim skladom, ki upravljajo sheme socialnega zavarovanja, za zagotavljanje socialnih prejemkov svojim zaposlenim.

Ker se dejanski socialni prispevki delodajalcev plačujejo v korist delodajalčevih zaposlenih, je njihova vrednost prikazana kot eden izmed elementov sredstev za zaposlene skupaj s plačami v denarju in naravi. Socialni prispevki so nato prikazani, kot bi jih zaposleni kot tekoče transferje plačali skladom socialne varnosti, zavarovalnicam ali avtonomnim in neavtonomnim pokojninskim skladom;

(b) socialne prispevke zaposlenih (D.6112):

to so socialni prispevki, ki jih zaposleni plačujejo shemam socialne varnosti, zasebnim shemam s skladi in zasebnim shemam brez skladov. Socialni prispevki zaposlenih obsegajo dejanske plačane prispevke, povečane za, v primeru zasebnih shem s skladi, dodatne prispevke, plačljive iz dohodka od lastnine, pripisanega zavarovancem, ki ga prejmejo v shemah udeleženi zaposleni, in zmanjšane za zaračunane storitve. Vse zaračunane storitve se obravnavajo kot stroški v povezavi s prispevki zaposlenih in ne delodajalcev;

(c) socialne prispevke samozaposlenih in nezaposlenih oseb (D.6113):

to so socialni prispevki, ki jih v svojo lastno korist plačujejo osebe, ki niso zaposleni, in sicer samozaposlene osebe (delodajalci ali samozaposleni brez zaposlenih) in nezaposlene osebe. Vključujejo tudi vrednost dodatnih prispevkov, plačljivih iz dohodka od lastnine, pripisanega zavarovancem, ki ga prejmejo udeleženi posamezniki. Ti dodatni prispevki so prikazani, kot bi jih udeleženi posamezniki vrnili zavarovalnicam kot dodatek svojim drugim prispevkom.

4.93

Plačila dejanskih socialnih prispevkov so lahko obvezna po zakonu ali predpisu, lahko pa se plačujejo na osnovi kolektivnih pogodb v posamezni dejavnosti ali pogodb med delodajalcem in zaposlenimi v posameznem podjetju, ali ker so določeni v pogodbi o delu. V nekaterih primerih so prispevki lahko prostovoljni.

Tukaj navedeni prostovoljni prispevki vključujejo:

(a) socialne prispevke, ki jih osebe, ki niso ali niso več pravno obvezne plačevati, plačujejo ali še naprej plačujejo skladom socialne varnosti;

(b) socialne prispevke, ki so plačani zavarovalnicam (ali organizacijam vzajemne pomoči in pokojninskim skladom, razvrščenim v isti sektor) kot del dodatnih zavarovalnih shem, ki jih organizirajo podjetja v korist svojih zaposlenih in ki se jim le-ti pridružijo prostovoljno;

(c) prispevke organizacijam vzajemne pomoči, v katerih je članstvo odprto zaposlenim ali samozaposlenim delavcem.

4.94

Za razlikovanje med obveznimi in prostovoljnimi socialnimi prispevki je v klasifikaciji uvedena dodatna raven:

(a) obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.61111);

(b) prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.61112);

(c) obvezni socialni prispevki zaposlenih (D.61121);

(d) prostovoljni socialni prispevki zaposlenih (D.61122);

(e) obvezni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb (D.61131);

(f) prostovoljni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb (D.61132).

4.95

Dejanski socialni prispevki skladom socialne varnosti ali drugim agencijam države so prikazani bruto kot razdelitvene transakcije.

Na drugi strani so socialni prispevki, plačani v okviru zasebnih shem s skladi zavarovalnicam ter organizacijam vzajemne pomoči in avtonomnim pokojninskim skladom, ki so vključeni v isti sektor, prikazani neto, tj. po odbitku tistega dela prispevka, ki predstavlja vrednost zavarovalne storitve, nudene (rezidenčnim in nerezidenčnim) gospodinjstvom. V skladu s sprejetimi dogovori ta del prispevka dejansko predstavlja plačilo za tržno storitev, ki je del končne potrošnje gospodinjstev ali del izvoza storitev, če prispevke plačajo nerezidenčna gospodinjstva.

V primeru neavtonomnih zasebnih shem socialnega zavarovanja s skladi, kjer delodajalci vzdržujejo svoje lastne ločene rezerve, se zaračunane storitve ne odštevajo od prispevkov, ki so jih plačali zaposleni. Ker takšne sheme niso od delodajalcev ločene institucionalne enote, so stroški vodenja in upravljanja skladov del splošnih proizvodnih stroškov delodajalcev.

4.96

Čas zajemanja: dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.6111) ter socialni prispevki zaposlenih (D.6112) so zajeti v času, v katerem je opravljeno delo, ki povzroči nastanek obveznosti plačila prispevkov. Socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb (D.6113) so zajeti, ko nastanejo obveznosti plačila.

▼M4

V računih prikazani prihodki države od socialnih prispevkov se lahko izvedejo iz dveh virov: iz zneskov, evidentiranih z odmerami in napovedmi, ali iz gotovinskih prejemkov.

(a) Če se uporabljajo odmere in napovedi, se zneski prilagodijo s koeficientom, odražajočim odmerjene in prijavljene zneske, ki niso nikoli pobrani. Kot alternativna obravnava se lahko prikaže kapitalski transfer ustreznim sektorjem, ki je enak tej prilagoditvi. Koeficienti se ocenijo na osnovi prejšnjih izkušenj in tekočih pričakovanj glede odmerjenih in prijavljenih, vendar nikoli pobranih zneskov. Koeficienti se določijo za vsak vrsto davkov posebej.

(b) Če se uporabljajo gotovinski prejemki, se časovno prilagodijo tako, da se gotovina pripiše času, ko je potekala dejavnost, ki je ustvarila obveznost socialnega prispevka (ali času, ko je nastala obveznost). Ta prilagoditev lahko temelji na povprečni časovni razliki med dejavnostjo (ali časom, ko je nastala obveznost) in gotovinskim prejemkom.

Kadar prihodke sektorja države od socialnih prispevkov zadrži delodajalec pri viru, jih je treba vključiti v plače, tudi če jih delodajalec pravzaprav ni posredoval državi. Sektor gospodinjstev se potem prikaže, kot da bi plačal celoten znesek sektorju države. Dejansko neplačani zneski se morajo nevtralizirati v postavki D.995 kot kapitalski transfer države sektorjem delodajalcev.

▼B

4.97

V sistemu računov so dejanski socialni prispevki prikazani:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev,

(b) med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih gospodinjstev),

(c) med viri v računu sekundarne razdelitve dohodka rezidenčnih zavarovateljev ali delodajalcev,

(d) med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih zavarovateljev ali delodajalcev).

Pripisani socialni prispevki (D.612)

4.98

Pripisani socialni prispevki (D.612) so protipostavka socialnim prejemkom (zmanjšanim za morebitne socialne prispevke zaposlenih), ki jih delodajalci svojim zaposlenim, bivšim zaposlenim in drugim upravičencem plačajo neposredno (tj. niso vezani na dejanske prispevke delodajalcev). Ustrezajo toku D.122. Njihova vrednost bi načeloma morala temeljiti na aktuarskih cenitvah.

4.99

Pripisane socialne prispevke je potrebno uvesti, če naj bodo socialni prejemki, ki jih delodajalci razdeljujejo neposredno, v računih vključeni v postavki socialni prejemki, in če naj bodo stroški teh prejemkov (za del, ki ni pokrit z dejanskimi prispevki zaposlenih) vključeni v sredstva za zaposlene, ki jih plača delodajalec.

Kadar delodajalci zagotavljajo socialne prejemke svojim zaposlenim, bivšim zaposlenim ali nepreskrbljenim družinskim članom neposredno iz lastnih virov, brez vključevanja sklada socialne varnosti, zavarovalnice ali avtonomnega pokojninskega sklada in brez oblikovanja posebnega sklada ali ločene rezerve v ta namen, velja, da so upravičenci zavarovani proti različnim določenim potrebam ali okoliščinam, čeprav za njihovo kritje ni bilo izvršeno nobeno plačilo.

Nadomestilo mora tako biti pripisano zaposlenim, in sicer v vrednosti zneska socialnih prispevkov, ki bi bili potrebni za zagotovitev dejanskih upravičenosti do socialnih prejemkov, ki se z njimi akumulirajo. Ti zneski niso odvisni le od ravni prejemkov, ki so tekoče plačljivi, ampak tudi od verjetnih bodočih obveznosti delodajalcev v okviru teh shem, na katere vplivajo dejavniki, kot so pričakovane spremembe števila, starostne porazdelitve in življenjskega pričakovanja njihovih sedanjih in bivših zaposlenih. Tako morajo vrednosti, ki jih je potrebno pripisati za prispevke, načeloma temeljiti na isti vrsti aktuarskih cenitev, kot so tiste, s katerimi se določajo ravni premij, ki jih zaračunavajo zavarovalnice. Kadar se zaradi političnih dogodkov ali ekonomskih sprememb razmerje med številom trenutno zaposlenih in številom prejemnikov pokojnin znatno spremeni in postane nenormalno, je potrebno oceniti vrednost pripisanih prispevkov za trenutno zaposlene, ki bo različna od dejanske vrednosti izplačanih pokojnin. Za to oceno se lahko uporabi primeren odstotek plač trenutno zaposlenih.

V praksi je lahko odločitev, kolikšni naj bodo pripisani prispevki, težka. Podjetje jih lahko oceni samo, morda na osnovi prispevkov, plačanih podobnim shemam s skladi, da bi izračunalo verjetne obveznosti v prihodnosti. Drugače pa je lahko za oceno pripisanih nadomestil, ki bila potrebna za pokritje pripisanih prispevkov, edina praktična alternativa uporaba socialnih prejemkov, financiranih brez skladov, ki jih podjetja plačajo v istem obračunskem obdobju (po odbitku dejanskih prispevkov, ki so jih zaposleni plačali sami). Čeprav obstajajo številni očitni razlogi za razliko med vrednostjo pripisanih prispevkov, ki bi bili potrebni, in dejansko plačanimi socialnimi prejemki, financiranimi brez skladov v istem obdobju (npr. spremenjena sestava in starostna struktura delovne sile podjetja), lahko dejansko plačani prejemki v tekočem obdobju (zmanjšani za socialne prispevke zaposlenih) vseeno predstavljajo ustrezne ocene prispevkov in povezanih pripisanih nadomestil.

4.100

V računu ustvarjanja dohodka so delodajalci prikazani, kot bi svojim sedanjim zaposlenim kot del njihovih sredstev za zaposlene plačevali znesek, opisan kot pripisani socialni prispevki, po vrednosti enak ocenjenim socialnim prispevkom, ki bi bili potrebni za zagotovitev socialnih prejemkov, financiranih brez skladov, do katerih postanejo upravičeni. Zaposleni so v računu sekundarne razdelitve dohodka prikazani, kot bi svojim delodajalcem vrnili isti znesek pripisanih socialnih prispevkov (tj. tekoči transferji) in jih s tem plačali posebni shemi socialnega zavarovanja.

4.101

Čas zajemanja: pripisani socialni prispevki, ki so protipostavka obveznim neposrednim socialnim prejemkom, so prikazani v času nastanka obveznosti plačila prejemkov.

Pripisani socialni prispevki, ki so protipostavka prostovoljnim neposrednim socialnim prejemkom, so prikazani v času prejemanja prejemkov.

4.102

V sistemu računov so pripisani socialni prispevki prikazani:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev ter v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev;

(b) med viri v računu sekundarne razdelitve dohodka sektorjev, v katere spadajo delodajalci, ter v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

4.103

Postavko D.62 sestavljajo štiri podpostavke:

Skladi socialne varnosti jih plačujejo gospodinjstvom (razen povračil, glej D.6311).

Ti prejemki se zagotavljajo v okviru shem socialne varnosti.

Zavarovalnice in druge institucionalne enote, ki upravljajo zasebne sheme socialnega zavarovanja s skladi, jih v denarju ali naravi plačujejo gospodinjstvom.

Delodajalci, ki upravljajo sheme socialnega zavarovanja brez skladov, jih v denarju ali naravi plačujejo svojim zaposlenim, njihovim nepreskrbljenim ali preživelim družinskim članom. Navadno vključujejo:

(a) neprekinjeno izplačevanje normalnih ali zmanjšanih plač v obdobjih odsotnosti z dela zaradi bolezni, nesreč, porodniškega dopusta itd.;

(b) izplačila družinskih dodatkov, dodatkov za izobraževanje ali drugih dodatkov, ki se tičejo nepreskrbljenih družinskih članov;

(c) izplačila starostnih ali družinskih pokojnin bivšim zaposlenim ali njihovim družinam ter izplačila odpravnin zaposlenim ali njihovim družinam v primeru presežka delovne sile, nezmožnosti, smrtnih nezgod itd. (če je to določeno v kolektivnih pogodbah);

(d) splošne zdravstvene storitve, ki niso povezane z delom zaposlenega;

(e) okrevališča in domove upokojencev.

Socialne prejemke zaposlenih, financirane brez skladov, ki jih delodajalci plačujejo svojim bivšim zaposlenim in drugim upravičencem, je potrebno prikazati vključno z dejanskimi socialnimi prispevki delodajalcev, tj. s plačili delodajalcev zavarovateljem v korist obravnavanih oseb.

Državne enote ali NPISG jih plačujejo gospodinjstvom za zadovoljevanje istih potreb, kot jih zadovoljujejo prejemki socialnega zavarovanja, vendar se ti ne plačujejo v okviru sheme socialnega zavarovanja, ki vključuje socialne prispevke in prejemke socialnega zavarovanja. Ti prejemki ne zajemajo tekočih transferjev, ki so plačani kot posledica dogodkov ali okoliščin, ki navadno niso pokriti s shemami socialnega zavarovanja (tj. transferjev zaradi naravnih nesreč, ki so prikazani med drugimi tekočimi transferji ali drugimi kapitalskimi transferji).

4.104



Opredelitev:

Socialni transferji v naravi (D.63) obsegajo individualno blago in storitve, ki jih državne enote in NPISG kot transferje v naravi zagotavljajo posameznim gospodinjstvom, ne glede na to, ali so kupljeni na trgu ali pa jih državne enote ali NPISG proizvedejo kot netržno proizvodnjo. Lahko se financirajo iz davkov, drugih dohodkov države ali prispevkov za socialno varnost, v primeru NPISG pa iz podpor in dohodkov od lastnine.

Čeprav imajo nekatere netržne storitve, ki jih proizvedejo NPISG, nekatere značilnosti kolektivnih storitev, se zaradi enostavnosti in po dogovoru vse netržne storitve, ki jih proizvedejo NPISG, obravnavajo kot individualne po naravi. Storitve, ki se gospodinjstvom zagotavljajo brezplačno ali po cenah, ki niso ekonomsko pomembne, so individualne storitve; storitve, ki se zagotavljajo družbi kot celoti ali velikim delom družbe, so kolektivne storitve. Individualne storitve obsegajo v glavnem izobraževalne in zdravstvene storitve, čeprav se pogosto zagotavljajo tudi druge vrste storitev, npr. stanovanjske, kulturne in rekreacijske.

Postavka socialni transferji v naravi (D.63) obsega socialne prejemke v naravi (D.631) in transferje individualnega netržnega blaga in storitev (D.632).

4.105

Socialni prejemki v naravi so socialni transferji v naravi, namenjeni zmanjšanju finančnega bremena gospodinjstev, ki izhaja iz socialnih tveganj in potreb (glej odstavek 4.84). Lahko se delijo na tiste, kjer gospodinjstva, ki so do njih upravičena, dejansko sama kupijo blago in storitve, nato pa dobijo sredstva povrnjena, ter na tiste, kjer se ustrezne storitve zagotavljajo upravičencem neposredno. V drugem primeru državna enota ali NPISG v celoti ali deloma proizvede ali kupi blago in storitve, ki jih njihovi proizvajalci zagotovijo upravičencem neposredno.

Ti prejemki obsegajo povračila priznanih izdatkov gospodinjstev za določeno blago ali storitve s strani skladov socialne varnosti.

Ko gospodinjstvo kupi blago ali storitev, za katero mu sklad socialne varnosti kasneje sredstva povrne v celoti ali deloma, velja, da gospodinjstvo deluje v imenu sklada socialne varnosti. Dejansko gospodinjstvo skladu socialne varnosti odobri kratkoročni kredit, ki se odplača takoj, ko gospodinjstvo dobi povračilo.

Znesek povrnjenih izdatkov je prikazan, kot bi neposredno bremenil sklad socialne varnosti v trenutku, ko gospodinjstvo opravi nakup, medtem ko je edini izdatek gospodinjstva, ki je prikazan, morebitna razlika med plačano kupčevo ceno in povrnjenim zneskom. Tako se znesek povrnjenega izdatka ne obravnava kot tekoči transfer v denarju skladov socialne varnosti gospodinjstvom.

Obsegajo socialne transferje v naravi (razen povračil) skladov socialne varnosti gospodinjstvom. Večina drugih prejemkov socialne varnosti v naravi se nanaša na zdravniško in zobozdravstveno oskrbo, kirurške posege, nastanitev v bolnišnici, očala in kontaktne leče, medicinske naprave in opremo ter podobno blago in storitve v okviru socialnih tveganj in potreb. Tržni ali netržni proizvajalci zagotavljajo storitve upravičencem neposredno, brez povračil; storitve morajo biti temu ustrezno vrednotene, vsa plačila samih gospodinjstev pa je potrebno odšteti. ►M2  Drugi prejemki socialne varnosti v naravi se lahko zato nadalje razdelijo v tiste, za katere storitev proizvedejo tržni proizvajalci in jih nakupijo enote države ali NPISG (D.63121), in tiste, za katere storitev proizvedejo netržni proizvajalci (D.63122). ◄

Obsegajo transferje v naravi, ki jih državne enote ali NPISG zagotavljajo gospodinjstvom. Po naravi so podobni prejemkom socialne varnosti v naravi, vendar se ne zagotavljajo v okviru shem socialnega zavarovanja. Vključeni so (če niso zajeti s shemo socialnega zavarovanja) socialna stanovanja, dodatki za stanovanje, otroške jasli, strokovno izobraževanje, znižanje cen prevoza (ob pogoju, da obstaja socialni namen) ter podobno blago in storitve v okviru socialnih tveganj in potrebam. Vsa plačila samih gospodinjstev je potrebno odšteti. ►M2  Prejemki socialnega varstva v naravi se lahko zato nadalje razdelijo v tiste, za katere storitev proizvedejo tržni proizvajalci in jih nakupijo enote države ali NPISG (D.63131), in tiste, za katere storitev proizvedejo netržni proizvajalci (D.63132). ◄

4.106



Opredelitev:

Transferji individualnega netržnega blaga in storitev (D.632) obsegajo blago in storitve, ki jih netržni proizvajalci državnih enot ali NPISG zagotavljajo posameznim gospodinjstvom brezplačno ali po cenah, ki niso ekonomsko pomembne. Ustrezajo izdatkom NPISG in države za individualno potrošnjo (glej odstavek 3.85), zmanjšanim za socialne prejemke v naravi (D.631), podeljene gospodinjstvom na osnovi ureditev socialne varnosti ali socialnega varstva.

4.107

Čas evidentiranja socialnih prejemkov:

(a) socialni prejemki v denarju so zajeti, ko nastanejo terjatve;

(b) socialni prejemki v naravi so zajeti v času izvajanja storitev ali v trenutku spremembe lastništva blaga, ki ga netržni proizvajalci zagotavljajo gospodinjstvom neposredno.

4.108

V sistemu računov so socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi (D.62) prikazani:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka sektorjev, ki podeljujejo prejemke,

(b) med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru prejemkov, ki jih podeli tujina),

(c) med viri v računu sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev,

(d) med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru prejemkov, podeljenih nerezidenčnim gospodinjstvom).

Socialni transferji v naravi (D.63) so prikazani:

(a) med porabami v računu prerazdelitve dohodka v naravi sektorjev, ki podeljujejo prejemke;

(b) med viri v računu prerazdelitve dohodka v naravi gospodinjstev.

Potrošnja transferiranega blaga in storitev je prikazana v računu porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka.

Po dogovoru socialni transferji v naravi s tujino ne obstajajo (prikazani so v D.62 socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi).

NETO PREMIJE NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA (D.71)

4.109

Opredelitev : Neto premije neživljenjskega zavarovanja (D.71) so premije, plačane v zvezi z zavarovalnimi policami, ki jih sklenejo institucionalne enote. Posamezna gospodinjstva sklenejo police na lastno pobudo in v svojo lastno korist, neodvisno od svojih delodajalcev ali države in izven vseh shem socialnega zavarovanja ( 59 ). Neto premije neživljenjskega zavarovanja zajemajo dejanske premije, ki jih plačajo zavarovanci za zagotovitev zavarovalnega kritja v obračunskem obdobju (premije za obdobje), in premijske dodatke, plačljive iz dohodka od lastnine, pripisanega zavarovancem, po odbitku zaračunanih storitev zavarovalnic, ki organizirajo zavarovanje.

Zneski neto premij neživljenjskega zavarovanja so na voljo za zagotavljanje kritja proti različnim dogodkom ali nezgodam, do katerih pride zaradi naravnih ali človeških dejavnikov in katerih posledica je škoda na blagu ali lastnini ali poškodbe ljudi (požari, poplave, trčenja, potopitve, tatvine, nasilje, nesreče, bolezni itd.), ali proti finančnim izgubam, ki so posledica dogodkov, kot so bolezen, brezposelnost, nesreče itd.

4.110

Čas zajemanja: neto premije neživljenjskega zavarovanja se zajamejo v obdobju, v katerem zagotavljajo zavarovalno kritje.

Zavarovalne premije, zmanjšane za zaračunane storitve, so tisti deli v tekočem ali preteklih obdobjih plačanih celotnih premij, ki zagotavljajo kritje tveganj v tekočem obdobju.

Premije za obdobje je treba razločevati od premij, ki v tem obdobju zapadejo v plačilo; le-te bodo verjetno krile tveganja v tekočem in prihodnjih obdobjih.

4.111

V sistemu računov so neto premije neživljenjskega zavarovanja prikazane:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka rezidenčnih zavarovancev;

(b) med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih zavarovancev);

(c) med viri v računu sekundarne razdelitve dohodka rezidenčnih zavarovalnic;

(d) med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih zavarovalnic).

ODŠKODNINE IZ NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA (D.72)

4.112

Opredelitev : Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja (D.72) so zapadle odškodnine na osnovi pogodb o neživljenjskem zavarovanju ( 60 ); so zneski, ki jih zavarovalnice morajo plačati za poravnavo poškodb ali škode, ki jo utrpijo osebe ali blago (vključno z investicijskim blagom).

4.113

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja ne zajemajo plačil, ki so socialni prejemki.

4.114

Ker se zaračunane storitve neživljenjskega zavarovanja izračunajo tako, da se od skupne vrednosti premij za obdobje in premijskih dodatkov odštejejo zapadle odškodnine, morajo biti celotne zapadle odškodnine enake neto premijam neživljenjskega zavarovanja, ki jih v istem obračunskem obdobju prejme zavarovalnica. To potrjuje, da je bistvena funkcija neživljenjskega zavarovanja prerazdeljevanje virov.

Poravnava odškodnin iz neživljenjskega zavarovanja se obravnava kot transfer upravičencu. Taka plačila se vedno obravnavajo kot tekoči transferji, četudi gre za velike vsote kot posledico nezgodnega uničenja osnovnega sredstva ali hude poškodbe posameznika. Zneski, ki jih upravičenci prejmejo, navadno niso namenjeni posebej opredeljenemu namenu, poškodovanega ali uničenega blaga ali sredstev pa ni nujno treba popravljati ali nadomeščati.

Nekatere odškodnine so posledica škod ali poškodb, ki jih zavarovanci povzročijo na lastnini tretjih oseb ali drugi osebi. V teh primerih se odškodnine prikažejo, kot da jih zavarovalnice oškodovancem poravnajo neposredno, ne pa posredno preko zavarovancev.

4.115

Čas zajemanja: odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja se zajamejo v trenutku, v katerem se zgodi nezgoda ali drug dogodek, za katerega je sklenjeno zavarovanje.

4.116

V sistemu računov so prikazani:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka rezidenčnih zavarovalnic;

(b) med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih zavarovalnic);

(c) med viri v računu sekundarne razdelitve dohodka sektorjev upravičencev;

(d) med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih upravičencev).

TEKOČI TRANSFERJI V OKVIRU DRŽAVE (D.73)

4.117



Opredelitev:

Tekoči transferji v okviru države (D.73) so transferji med različnimi podsektorji sektorja država (centralna država, federalna država, lokalna država, skladi socialne varnosti), z izjemo davkov, subvencij, investicijskih podpor in drugih kapitalskih transferjev.

4.118

Tekoči transferji v okviru države ne zajemajo transakcij v imenu druge enote; te se v računih prikažejo le enkrat, med viri koristnika, v imenu katerega se izvede transakcija. Do takih transakcij prihaja zlasti, kadar državna agencija (npr. oddelek centralne države) pobira davke, ki se avtomatično v celoti ali deloma prenesejo k drugi državni agenciji (npr. na lokalno oblast). V tem primeru se davčni prihodki, ki so namenjeni drugi državni agenciji, prikažejo, kakor da jih je neposredno pobrala ta agencija in ne kot tekoči transfer v okviru države. Ta rešitev se tem bolj utemeljeno uporablja v primeru davkov, namenjenih drugi državni agenciji, ki imajo obliko dodatnih davčnih stopenj na davke, ki jih predpisuje centralna država. Zamude v prenosih davkov od ene do druge državne enote so prikazane v postavki „druge terjatve in obveznosti“ v finančnem računu.

Po drugi strani pa so transferji davčnih prihodkov, ki so del enkratnega transferja od agencije centralne države k drugi državni agenciji, prikazani kot tekoči transferji v okviru države. Ti transferji ne ustrezajo nobeni posebni kategoriji davkov in se ne izvajajo avtomatično, pač pa v glavnem preko določenih skladov (deželni skladi in skladi lokalnih oblasti) v skladu z merili dodeljevanja, ki jih opredeli centralna država.

4.119

Čas zajemanja: tekoči transferji v okviru države se zajamejo v trenutku, v katerem veljavni predpisi predpisujejo njihovo izvedbo.

4.120

V sistemu računov so tekoči transferji v okviru države prikazani med porabami in viri računov sekundarne razdelitve dohodka podsektorjev sektorja države ( 61 ).

TEKOČE MEDNARODNO SODELOVANJE (D.74)

4.121

Opredelitev : Tekoče mednarodno sodelovanje (D.74) zajema vse transferje v denarju in naravi med državnim sektorjem in državnimi sektorji ali mednarodnimi organizacijami ( 62 ) v tujini, razen investicijskih podpor in drugih kapitalskih transferjev.

4.122

Postavka tekoče mednarodno sodelovanje (D.74) zajema:

(a) nedavčne prispevke države institucijam Evropske unije, razen na BNP temelječega četrtega lastnega vira ( 63 );

(b) prispevke države mednarodnim organizacijam (razen davkov, ki jih države članice plačujejo nadnacionalnim organizacijam);

(c) vse tekoče transferje, ki jih država prejme od institucij ali organizacij, navedenih pod (a) in (b) ( 64 );

(d) tekoče transferje med državami, bodisi v denarju (npr. plačila za financiranje proračunskih primanjkljajev tujih držav ali prekomorskih ozemelj) ali v naravi (npr. protipostavke podarjene hrane, vojaške opreme, nujne pomoči po naravnih nesrečah v obliki hrane, oblačil, zdravil itd);

(e) plače svetovalcem in strokovnjakom tehnične pomoči, ki so na voljo državam v razvoju, ki jih izplača država, institucija Evropske unije ali mednarodna organizacija.

Tekoče mednarodno sodelovanje zajema tudi transferje med sektorjem država in mednarodnimi organizacijami, ki se nahajajo v državi, kajti mednarodne organizacije niso rezidenčne institucionalne enote držav, v katerih se nahajajo.

4.123

Čas zajemanja: v trenutku, v katerem veljavni predpisi predpisujejo izvedbo transferjev (obvezni transferji), ali takrat, ko so transferji izvedeni (prostovoljni transferji).

4.124

V sistemu računov je tekoče mednarodno sodelovanje prikazano:

(a) med porabami in viri v računu sekundarne razdelitve dohodka sektorja država,

(b) med porabami in viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

RAZNOVRSTNI TEKOČI TRANSFERJI (D.75)

Tekoči transferji nepridobitnim izvajalcem storitev za gospodinjstva

4.125

Opredelitev

:

Tekoči transferji nepridobitnim izvajalcem storitev za gospodinjstva zajemajo vse prostovoljne prispevke (razen zapuščin), članarine in finančno pomoč, ki jih NPISG prejmejo od gospodinjstev (tudi od nerezidenčnih) in v manjšem obsegu od drugih enot.

4.126

Postavka zajema:

(a) redne članarine, ki jih gospodinjstva plačujejo sindikatom ter političnim, športnim, kulturnim, verskim in podobnim organizacijam, razvrščenim v sektor NPISG;

(b) prostovoljne prispevke (razen zapuščin) gospodinjstev, korporativnih podjetij in tujine nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, skupaj s transferji v naravi v obliki podarjene hrane, oblačil, odej, zdravil itd. dobrodelnim ustanovam, ki jih razdelijo rezidenčnim ali nerezidenčnim gospodinjstvom;

(c) pomoči in darila sektorja država, razen transferjev za posebne namene financiranja kapitalskih izdatkov, ki so prikazani med investicijskimi podporami.

Plačila članskih obveznosti ali članarin tržnim nepridobitnim izvajalcem opravljajo storitev za podjetja (gospodarske zbornice, trgovska združenja), niso vključena; ta plačila so plačila za opravljene storitve.

4.127

Čas zajemanja: tekoči transferji nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva so zajeti, ko so izvedeni.

4.128

V sistemu računov so tekoči transferji NPISG prikazani:

(a) med porabami v računih sekundarne razdelitve dohodka sektorjev darovalcev,

(b) med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev,

(c) med viri v računu sekundarne razdelitve dohodka sektorja NPISG.

Tekoči transferji med gospodinjstvi

4.129



Opredelitev:

Tekoči transferji med gospodinjstvi so vsi tekoči transferji v denarju ali naravi, ki jih rezidenčna gospodinjstva dajejo drugim rezidenčnim ali nerezidenčnim gospodinjstvom ali jih od njih prejemajo. Zajemajo zlasti nakazila izseljencev in delavcev, ki so v tujini stalno naseljeni (ali ki delajo v tujini dlje kakor eno leto), članom svojih družin, ki živijo v matičnih državah, in nakazila staršev otrokom, ki se nahajajo v drugih krajih.

4.130

Čas zajemanja je trenutek, v katerem se transfer zgodi.

4.131

V sistemu računov so tekoči transferji med gospodinjstvi prikazani:

(a) med porabami in viri v računu sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev,

(b) med porabami in viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Kazni in penali

4.132



Opredelitev:

Kazni in penali, ki jih institucionalnim enotam naložijo sodišča ali drugi sodni organi, se obravnavajo kot obvezni tekoči transferji.

4.133

Postavka ne zajema:

(a) kazni in penalov, ki jih naložijo davčni organi zaradi utaje ali prepoznega plačila davkov, in ki jih navadno ni mogoče razmejiti od samih davkov;

(b) pristojbin za pridobitev dovoljenj; taka plačila so bodisi davki bodisi plačila za storitve, ki jih opravijo državne enote (glej D.29 in D.59).

4.134

Čas zajemanja: kazni in penali so zajeti v trenutku nastanka obveznosti.

Loterije in igre na srečo

4.135

Zneski, plačani za loterijske kartice in pri stavah, imajo dve sestavini: plačilo zaračunane storitve enoti, ki organizira loterijo ali igro na srečo, ter preostali tekoči transfer, ki se izplača dobitnikom. Zaračunana storitev je lahko precejšnja in mora pokriti davek na proizvodnjo storitev iger na srečo. V sistemu za transferje velja, da potekajo neposredno med udeleženci loterij ali iger na srečo, tj. med gospodinjstvi. Kadar je v loteriji ali igri na srečo udeleženo nerezidenčno gospodinjstvo, lahko med sektorjem gospodinjstev in tujino nastanejo pomembni neto transferji. Tekoči transferji se zajamejo v trenutku izvedbe.

Plačila nadomestil

4.136



Opredelitev:

Plačila nadomestil zajemajo tekoče transferje, ki jih institucionalne enote plačajo drugim institucionalnim enotam kot nadomestila za povzročene poškodbe ljudi ali škode na lastnini, razen plačil odškodnin iz neživljenjskega zavarovanja. Plačila nadomestil so bodisi prisilna plačila, ki jih naloži sodišče, bodisi prostovoljna plačila, dogovorjena izven sodišč. Postavka zajema prostovoljna plačila državnih enot ali NPISG za nadomestitve poškodb ali škod, ki jih povzročijo naravne nesreče, razen tistih, ki se razvrščajo med kapitalske transferje.

4.137

Čas zajemanja: plačila nadomestil se zajamejo v trenutku izvedbe (prostovoljna plačila) ali v trenutku obveznosti plačila (prisilna plačila).

Na BNP temelječi četrti lastni vir

4.138

Na BNP temelječi četrti lastni vir, uveden z Odločbo Sveta z dne 24. junija 1988 o sistemu lastnih virov Skupnosti, je tekoči transfer, ki ga državni sektorji vseh držav članic plačujejo institucijam Evropske unije.

Je rezidualni prispevek k proračunu teh institucij, ki se odmeri na osnovi ravni BNP vsake države članice.

Čas zajemanja: na BNP temelječi četrti lastni vir se zajame v trenutku obveznosti plačila.

V sistemu računov se na BNP temelječi četrti lastni vir pojavlja:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka sektorja država,

(b) med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Drugo

4.139

Postavka zajema:

(a) tekoče transferje NPISG državi, ki niso davki;

(b) plačila države javnim podjetjem, razvrščenim med nefinančne družbe in neprave družbe, katerih namen je pokritje nenormalno visokih izplačil pokojnin;

(c) potovalne štipendije in nagrade, ki jih država ali NPISG plačajo rezidenčnim ali nerezidenčnim gospodinjstvom;

(d) premijska plačila na varčevanje, ki jih država v presledkih podeljuje gospodinjstvom, s čimer jih nagradi za varčevanje v določenem obdobju;

(e) povračila gospodinjstev za izdatke, ki so jih v njihovem imenu imele organizacije socialnega skrbstva;

(f) tekoče transferje NPISG tujini;

(g) sponzorska plačila družb, če teh plačil ni možno obravnavati kot nakupe oglaševalskih ali drugih storitev (npr. transferji za dobre stvari ali štipendije);

(h) tekoče transferje države gospodinjstvom kot potrošnikom, če niso prikazani kot socialni prejemki.

4.140

Čas zajemanja: ti transferji se zajamejo ob izvedbi, razen transferjev države in transferjev državi, ki se zajamejo tedaj, ko jih je treba izvesti.

V sistemu računov se raznovrstni tekoči transferji pojavljajo:

(a) med viri in porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka vseh sektorjev,

(b) med viri in porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

4.141



Opredelitev:

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (D.8) je popravek, ki je potreben, da se v varčevanju gospodinjstev lahko prikaže sprememba matematičnih rezervacij, do katerih imajo gospodinjstva nedvoumno terjatev (terjatev, ki se znova pojavi na finančni ravni kot sredstvo v postavki F.61) in ki izhajajo iz premij in prispevkov, prikazanih v računu sekundarne razdelitve dohodka kot socialni prispevki.

4.142

Ker se gospodinjstva v finančnih računih in bilancah stanja obravnavajo kot lastniki rezervacij zasebnih shem s skladi (avtonomnih in neavtonomnih), popravek zagotovi, da presežek pokojninskih prispevkov nad prejemki pokojnin (tj. presežek „transfernih“ odhodkov nad „transfernimi“ prihodki) ne vpliva na varčevanje gospodinjstev.

Za nevtralizacijo tega učinka se popravek, ki se izračuna kot:



 

celotna vrednost dejanskih socialnih prispevkov v zvezi s pokojninami, ki se plačujejo v zasebne pokojninske sheme s skladi

plus

celotna vrednost dodatnih prispevkov, plačljivih iz dohodka od lastnine, pripisanega zavarovancem

minus

vrednost s tem povezanih zaračunanih storitev

minus

celotna vrednost pokojnin, izplačanih kot prejemki socialnega zavarovanja iz zasebnih pokojninskih shem s skladi

doda k razpoložljivemu dohodku ali prilagojenemu razpoložljivemu dohodku gospodinjstev v računu porabe dohodka pred izračunom varčevanja.

Na ta način je varčevanje gospodinjstev enako kot bi bilo, če pokojninski prispevki in prejemki pokojnin v računu sekundarne razdelitve dohodka ne bi bili prikazani kot tekoči transferji. Ta popravek je potreben, da se varčevanje gospodinjstev uskladi s spremembo njihovega neto lastniškega kapitala v rezervacijah pokojninskih skladov, ki je prikazana v finančnem računu. Nasprotni popravki so seveda potrebni v računih porabe dohodka zavarovalnic, avtonomnih pokojninskih skladov in delodajalcev, ki vzdržujejo neavtonomne pokojninske sklade.

4.143

Čas zajemanja: popravek se zajame v skladu s tokovi, ki ga sestavljajo.

4.144

V sistemu računov je popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov prikazan:

(a) med porabami v računu porabe dohodka sektorja zavarovalnic in drugih sektorjev, ki upravljajo neavtonomne pokojninske sklade,

(b) med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih institucij),

(c) med viri v računu porabe dohodka sektorja gospodinjstev,

(d) med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih gospodinjstev).

4.145

Kapitalski transferji se od tekočih transferjev razlikujejo v tem, da vsaj ena stranka v transakciji pridobi ali odtuji sredstvo ali sredstva. Ne glede na to, ali je transfer v denarju ali v naravi, mora imeti za posledico enako spremembo finančnih ali nefinančnih sredstev v bilancah stanja ene ali obeh strank v transakciji.

4.146

Kapitalski transfer v naravi zajema prenos lastništva nad sredstvom (razen zalog in denarja) ali odpis dolga s strani upnika brez kakršne koli nasprotne postavke v zameno.

Kapitalski transfer v denarju zajema prenos denarja, ki ga ena stranka pridobi z odtujitvijo sredstva ali sredstev (razen zalog), ali pa se od druge stranke pričakuje ali zahteva, da ga porabi za pridobitev sredstva ali sredstev (razen zalog). Obveznost druge stranke (prejemnika), da denar mora porabiti za pridobitev sredstva ali sredstev, je pogosto pogoj za izvedbo transferja.

4.147

Kapitalski transferji zajemajo davke na kapital (D.91), investicijske podpore (D.92) in druge kapitalske transferje (D.99).

4.148



Opredelitev:

Davki na kapital (D.91) so davki, ki so v neenakomernih in zelo redkih časovnih presledkih odmerjeni na vrednosti sredstev ali neto vrednosti, ki so v lasti institucionalnih enot, ali na vrednosti sredstev, ki se zaradi zapuščin, daril med živimi ali drugih transferjev prenašajo med institucionalnimi enotami.

4.149

Davki na kapitalzajemajo:

(a) davke na kapitalske transferje: to so davki na dediščino, davki na dedno posest in davki na darila med živimi, ki se obravnavajo, kot bi bili odmerjeni na kapital upravičencev (razen davkov na prodaje sredstev, ker te niso transferji);

(b) dajatve na kapital: to so priložnostne in izjemne obdavčitve sredstev ali neto vrednosti v lasti institucionalnih enot ( 65 ). Zajemajo davke na povečano vrednost posesti, tj. davke na povečano vrednost kmetijskega zemljišča, ki je posledica dovoljenja za pripravo zemljišča za poslovne ali stanovanjske namene.

4.150

►M4  

V računih prikazani davki se lahko izvedejo iz dveh virov: iz zneskov, ki so evidentirani z odmerami in napovedmi, ali iz gotovinskih prejemkov.

(a) Če se uporabljajo odmere in napovedi, se zneski prilagodijo s koeficientom, odražajočim odmerjene in prijavljene zneske, ki niso nikoli pobrani. Kot alternativna obravnava se lahko prikaže kapitalski transfer ustreznim sektorjem, ki je enak tej prilagoditvi. Koeficienti se ocenijo na osnovi prejšnjih izkušenj in tekočih pričakovanj glede odmerjenih in prijavljenih, vendar nikoli pobranih zneskov. Koeficienti se določijo za vsak vrsto davkov posebej.

(b) Če se uporabljajo gotovinski prejemki, se časovno prilagodijo tako, da se gotovina pripiše času, ko je potekala dejavnost, ki je ustvarila davčno obveznost (ali času, ko je bil določen znesek davka). Ta prilagoditev lahko temelji na povprečni časovni razliki med dejavnostjo (ali času, ko je bil določen znesek davka) in davčnim prejemkom v gotovini.

 ◄

4.151

V sistemu računov so davki na kapital prikazani:

(a) med spremembami obveznosti in neto vrednosti (-) v računu kapitala sektorjev, v katere spadajo davkoplačevalci,

(b) med spremembami obveznosti in neto vrednosti (+) v računa kapitala države,

(c) med spremembami obveznosti in neto vrednosti (+) v računa kapitala tujine.

4.152

Opredelitev : Investicijske podpore so kapitalski transferji (v denarju ali naravi) države ali tujine ( 66 ) drugim rezidenčnim in nerezidenčnim institucionalnim enotam, ki so namenjeni celotnemu ali delnemu financiranju njihovih stroškov pridobitve osnovnih sredstev.

4.153

Investicijske podpore so lahko v denarju ali naravi. Investicijske podpore v naravi zajemajo transferje transportne opreme, strojev in druge opreme s strani države drugim rezidenčnim in nerezidenčnim enotam, in neposredno zagotavljanje zgradb in drugih objektov rezidenčnim in nerezidenčnim enotam.

4.154

Investicijske podpore ne zajemajo transferjev vojaške opreme v obliki orožja ali opreme, katere edina funkcija je izstrelitev tega orožja, saj se ta oprema ne obravnava kot osnovno sredstvo.

4.155

Vrednost investicij, ki jih izpelje država v korist drugih sektorjev gospodarstva, je treba prikazati med investicijskimi podporami vedno, kadar so koristniki, ki postanejo lastniki sredstev, določljivi. V teh primerih se investicije prikažejo med spremembami sredstev v računu kapitala koristnikov, investicijske podpore, s katerimi se financirajo investicije, pa med spremembami obveznosti in neto vrednosti v istem računu.

4.156

Postavka D.92 ne zajema le posameznih nepovratnih plačil za financiranje investicij v istem obdobju, pač pa tudi obročna plačila, ki se nanašajo na investicije v preteklem obdobju. Torej so investicijske podpore tudi tisti deli letnih plačil države, ki predstavljajo odplačilo dolgov, za katere se za izvedbo investicijskih projektov s pogodbami zadolžijo podjetja, in za odplačilo katerih država prevzame celotno ali delno odgovornost.

V postavki niso zajete podpore države v obliki obrestnih olajšav, in sicer niti tedaj, ko je namen olajšav spodbujanje investicij. V praksi delni prevzem stroškov obresti s strani javnih oblasti predstavlja tekočo razdelitveno transakcijo, enako kot tokovi obresti. Vendar pa se v primerih, ko je namen podpore dvojen, financiranje odplačevanja glavnice dolga in plačilo obresti na izposojeni kapital, in ko obeh elementov ni možno razmejiti, celotna podpora obravnava kot investicijska podpora.

4.157

Investicijske podpore sektorju nefinančnih in nepravih družb zajemajo poleg podpor zasebnim podjetjem tudi kapitalske podpore javnim podjetjem, ki so priznana kot neodvisne pravne osebe, če oddelek države, ki podporo odobri, nasproti javnemu podjetju ne zadrži terjatve.

4.158

Investicijske podpore sektorju gospodinjstev zajemajo opremo in podpore za posodobitev podjetjem, ki niso družbe ali neprave družbe, ter podpore gospodinjstvom za gradnjo, nakup in izboljšavo stanovanj. Investicijske podpore sektorju gospodinjstev zajemajo premije za opremljanje in modernizacijo, namenjene podjetjem, ki niso prave ali neprave kapitalske družbe, ter podpore gospodinjstvom za gradnjo, nakup in adaptacijo stanovanj.

4.159

Investicijske podpore državi zajemajo vsa plačila (razen podpor za obrestne olajšave) podsektorjem sektorja država ( 67 ), za financiranje investicij. Najpomembnejši primeri so transferji centralne države lokalnim oblastem za posebne namene financiranja njihovih bruto investicij v osnovna sredstva. Poudariti je treba, da se transferji splošne narave za različne in nedoločene namene obravnavajo kot tekoči transferji v okviru države, četudi se delno porabijo za pokrivanje investicijskih izdatkov.

4.160

Z uporabo istega merila se investicijske podpore, ki jih nepridobitne institucije dobijo od države ali tujine, razmejujejo od tekočih transferjev nepridobitnim institucijam.

4.161

Tudi investicijske podpore tujini so omejene na transferje, katerih namen je financiranje investicij nerezidenčnih enot. Zajemajo npr. nepovratne transferje za gradnjo mostov, cest, tovarn, bolnišnic ali šol v državah v razvoju ali za gradnjo zgradb mednarodnih organizacij. Zajemajo lahko obročna plačila, ki se raztezajo preko več obdobij, in enkratna plačila. V postavki je zajeta tudi brezplačna dobava investicijskega blaga.

4.162

Čas zajemanja: investicijske podpore v denarju se zajemajo v trenutku zapadlosti plačila, investicijske podpore v naravi pa ob prenosu lastništva nad sredstvom.

4.163

V sistemu računov so investicijske podpore prikazane:

(a) med spremembami obveznosti in neto vrednosti (-) v računu kapitala države;

(b) med spremembami obveznosti in neto vrednosti (+) v računu kapitala sektorjev, ki podpore prejmejo;

(c) med spremembami obveznosti in neto vrednosti (+) v računu kapitala tujine.

4.164



Opredelitev:

Drugi kapitalski transferji so transferji, ki niso investicijske podpore ali davki na kapital, in s katerimi se ne prerazdeljujejo dohodki, pač pa se med različnimi sektorji ali podsektorji gospodarstva ali tujine prerazdeljujeta varčevanje ali premoženje.

4.165

Drugi kapitalski transferji zajemajo naslednje vrste transakcij:

(a) plačila države ali tujine lastnikom investicijskega blaga, ki je bilo uničeno ali poškodovano zaradi vojnih dejanj, drugih političnih dogodkov ali naravnih nesreč (poplave ipd.);

(b) transferje države nefinančnim družbam in nepravim družbam za pokrivanje izgub, nastalih v več finančnih letih, ali izrednih izgub zaradi dejavnikov, ki so izven nadzora podjetja;

(c) transferje med podsektorji sektorja država, katerih namen je pokrivanje nepričakovanih izdatkov ali akumuliranih primanjkljajev ( 68 );

(d) enkratna premijska plačila na varčevanje, ki jih država podeljuje gospodinjstvom, s čimer jih nagradi za večletno varčevanje;

(e) zapuščine, velika darila med živimi in donacije med enotami, ki pripadajo različnim sektorjem, vključno z zapuščinami in velikimi darili nepridobitnim institucijam (npr. darila univerzam za pokrivanje stroškov izgradnje šol, knjižnic, laboratorijev itd.);

(f) nasprotne transakcije odpisom dolgov z dogovori med institucionalnimi enotami, ki pripadajo različnim sektorjem ali podsektorjem (na primer odpis dolga, ki ga državi dolguje tuja država; plačila garancij, s katerimi se nezmožni dolžniki razbremenijo obveznosti) ►M4  — izjema je posebni primer prihodkov sektorja države od davkov in socialnih prispevkov (glej 4.165 (j)) ◄ . Taki vzajemno dogovorjeni odpisi se obravnavajo kot kapitalski transferji upnika dolžniku in so enaki vrednosti zapadlega dolga v trenutku odpisa. Podobno je kot kapitalski transfer prikazan tudi prevzem dolga. Vključeni niso:

1. odpis finančnih terjatev do neprave družbe in prevzem obveznosti neprave družbe s strani lastnika neprave družbe. To je transakcija z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (glej odstavek 5.16.);

2. odpis in prevzem dolgov javnih družb, ki iz sistema izginejo kot institucionalne enote, s strani države. Taki primeri so prikazani v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej odstavke 5.16., 6.29. in 6.30.);

3. odpis in prevzem dolgov javnih družb s strani države v procesu privatizacije, ki naj bi bil zaključen v krajšem času. Taki primeri se obravnavajo kot transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (glej odstavek 5.16.+).

Celotni odpis dolga ni transakcija med institucionalnima enotama in se torej ne pojavlja niti v računu kapitala niti v finančnem računu sistema. Če se upnik odloči za tak odpis, ga je treba prikazati v računih drugih sprememb obsega sredstev upnika in dolžnika (glej odstavek 6.27. d). Rezervacije za slabe dolgove se obravnavajo kot knjigovodske vknjižbe znotraj institucionalne proizvodne enote, v sistemu pa se ne pojavljajo. Enostranski odpis dolga s strani dolžnika prav tako ni transakcija in ga sistem ne prepoznava;

(g) tisti del realiziranih kapitalskih dobičkov (ali izgub), ki je prerazdeljen drugemu sektorju, npr. kapitalski dobički, ki jih zavarovalnice prerazdelijo gospodinjstvom. Vendar pa je treba nasprotne transakcije posredno izvedenih transferjev privatizacijskih prihodkov državi (npr. preko holdinškega podjetja) prikazati kot finančne transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5), zato neposredno ne vplivajo na raven neto posojanja/neto izposojanja države;

(h) večja plačila za nadomestitev velikih škod ali resnih poškodb, ki jih zavarovalne police ne pokrivajo (razen plačil države ali tujine, opisanih pod a)). Plačila lahko odredijo sodišča, lahko pa so dogovorjena izven sodišč. Zajemajo plačila za nadomestitev škode, povzročene z velikimi eksplozijami, razlitji nafte, stranskimi učinki uporabe zdravil itd.;

(i) izredna plačila delodajalcev (vključno z državo) ali države (kot del njene socialne funkcije) v sklade socialnega zavarovanja, v kolikor so ta plačila namenjena povečanju matematičnih rezervacij teh skladov. Spremljajoči popravek od skladov socialnega zavarovanja h gospodinjstvom je prav tako prikazan kot drugi kapitalski transfer (D.99) (glej prilogo III. „Zavarovanje“, odstavek 20);

▼M4

(j) kadar se prihodki sektorja države od davkov in socialnih prispevkov prikažejo na osnovi odmer in napovedi, se mora del, ki verjetno ne bo pobran, nevtralizirati v istem obračunskem obdobju. To se lahko naredi v posebni postavki D.995 v „Drugih kapitalskih transferjih“ (D.99) med državo in ustreznimi sektorji. Tok D.995 mora biti nadalje razčlenjen na podlagi označevanja posameznih ustreznih davkov in socialnih prispevkov.

▼B

4.166

Čas zajemanja:

(a) drugi kapitalski transferji v denarju so zajeti ob zapadlosti plačila;

(b) drugi kapitalski transferji v naravi so zajeti ob prenosu lastništva sredstva ali v času upnikovega odpisa obveznosti.

4.167

V sistemu računov so drugi kapitalski transferji prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v računu kapitala sektorjev in tujine.

POGLAVJE 5

FINANČNE TRANSAKCIJE

5.01



Opredelitev:

Finančne transakcije so transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi med institucionalnimi enotami ter med institucionalnimi enotami in tujino.

5.02

Glede na opredelitev transakcije (glej odstavek 1.33) so finančne transakcije vzajemno delovanje med institucionalnimi enotami ali med institucionalnimi enotami in tujino na osnovi medsebojnega sporazuma, ki zajemajo hkraten nastanek ali likvidacijo finančnega sredstva in nasprotne obveznosti, spremembo lastništva finančnega sredstva ali prevzem obveznosti.

5.03

Finančna sredstva so ekonomska sredstva, ki zajemajo plačilna sredstva, finančne terjatve in ekonomska sredstva, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam.

5.04

Plačilna sredstva so denarno zlato, posebne pravice črpanja, gotovina in prenosljive vloge.

Finančne terjatve dajejo lastnikom (upnikom) pravico, da brez nasprotne dajatve prejmejo plačilo ali vrsto plačil od drugih institucionalnih enot, dolžnikov, ki so prevzele nasprotne obveznosti.

Primeri ekonomskih sredstev, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam, so delnice in drugi lastniški kapital ter deloma pogojna sredstva. Institucionalne enote, ki izdajajo takšna finančna sredstva, s tem prevzamejo nasprotno obveznost.

5.05

Pogojna sredstva so pogodbeni dogovori med institucionalnimi enotami ter med institucionalnimi enotami in tujino, ki določajo en pogoj ali več, ki mora biti izpolnjen, preden se finančna transakcija izvede. Primeri so plačilne garancije, ki jih daje tretja oseba, akreditivi, kreditne linije, instrumenti zajamčenega vpisa vrednostnih papirjev (NIF) in vrsta izvedenih instrumentov. Pogojna sredstva so finančna sredstva v primeru, ko imajo sami pogodbeni dogovori tržno vrednost, ker se z njimi lahko trguje ali so lahko pobotani na trgu. V drugih primerih pogojna sredstva v sistemu niso zajeta ( 69 ).

5.06

Finančna sredstva se delijo na sedem skupin: denarno zlato in posebne pravice črpanja (AF.1), gotovina in vloge (AF.2), vrednostni papirji razen delnic (AF.3), posojila (AF.4), delnice in drugi lastniški kapital (AF.5), zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6) ter druge terjatve in obveznosti (AF.7).

5.07

V sistemu ima vsako finančno sredstvo nasprotno obveznost, razen finančnih sredstev v skupini denarno zlato in posebne pravice črpanja (AF.1). Obveznosti se skladno s skupinami nasprotnih finančnih sredstev delijo na šest skupin.

5.08

Klasifikacija finančnih transakcij je v skladu s klasifikacijo finančnih sredstev in obveznosti. Finančne transakcije se delijo na sedem skupin: transakcije z denarnim zlatom in posebnimi pravicami črpanja (F.1), transakcije z gotovino in vlogami (F.2), transakcije z vrednostnimi papirji razen z delnicami (F.3), transakcije s posojili (F.4), transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5), transakcije z zavarovalnimi tehničnimi rezervacijami (F.6) ter transakcije z drugimi terjatvami in obveznostmi (F.7).

5.09

Imetja finančnih sredstev in neporavnane obveznosti (sektorja ali tujine) v določenem trenutku so prikazani v bilanci stanja (glej poglavje 7). Posledice finančnih transakcij so spremembe v bilancah stanja. Vendar pa so spremembe med začetno in končno bilanco stanja lahko posledica tudi drugih tokov (glej poglavje 6) in ne rezultat vzajemnega delovanja med institucionalnimi enotami ali med institucionalnimi enotami in tujino na osnovi medsebojnega sporazuma. Drugi tokovi se delijo na revalorizacijo finančnih sredstev in obveznosti ter na spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti, ki niso posledica finančnih transakcij. Prvi so prikazani v računu revalorizacije, drugi pa v računu drugih sprememb obsega sredstev v postavkah izgube zaradi katastrof, zasegi brez nadomestila, druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d.n. ter spremembe v klasifikacijah in strukturi.

5.10

Finančne transakcije med institucionalnimi enotami so prikazane v finančnih računih sektorjev, ki so udeleženi v transakcijah. Finančne transakcije med institucionalnimi enotami in tujino so prikazane v finančnih računih udeleženih sektorjev in v zunanjem finančnem računu, tj. v finančnem račun tujine (glej poglavje 8).

Finančni račun (sektorja ali tujine) na levi strani prikazuje pridobitve manj odsvojitve finančnih sredstev, na desni pa prevzeme obveznosti manj njihova odplačila. Izravnalna postavka finančnega računa, tj. neto pridobitve finančnih sredstev manj neto prevzemi obveznosti, je neto posojanje (+) / neto izposojanje (-) (B.9).

5.11

Finančni račun sektorja je lahko konsolidiran ali nekonsolidiran. Nekonsolidiran finančni račun sektorja kaže spremembe finančnih sredstev in obveznosti, ki so posledica vseh finančnih transakcij, v katerih so bile udeležene institucionalne enote, uvrščene v sektor. Konsolidiran finančni račun sektorja kaže spremembe finančnih sredstev in obveznosti, ki so posledica finančnih transakcij med institucionalnimi enotami, uvrščenimi v sektor, ter drugimi institucionalnimi enotami ali tujino. V primerjavi z nekonsolidiranim finančnim računom so v konsolidiranem računu finančne transakcije med institucionalnimi enotami, uvrščenimi v isti sektor, izločene. Zunanji finančni račun je konsolidiran po opredelitvi.

5.12

Finančna transakcija med institucionalnima enotama poveča neto posojanje/neto izposojanje ene institucionalne enote in hkrati za isti znesek zmanjša neto posojanje/neto izposojanje druge institucionalne enote. Finančne transakcije med institucionalnimi enotami, uvrščenimi v isti sektor, ne spremenijo neto posojanja/neto izposojanja tega sektorja. Konsolidiran in nekonsolidiran finančni račun sektorja prikazujeta enako vrednost neto posojanja/neto izposojanja. Podobno finančne transakcije med institucionalnimi enotami ne spremenijo neto posojanja/neto izposojanja celotnega gospodarstva; njegova vrednost je enaka, le z nasprotnim predznakom, vrednosti neto posojanja/neto izposojanja v zunanjem finančnem računu. Celotno neto posojanje/neto izposojanje vseh institucionalnih enot in tujine je torej enako nič.

5.13

Finančni račun (sektorja ali tujine), prikazan po dolžnikih/upnikih ( 70 ), je razširitev finančnega računa, ki kaže razčlenitev neto pridobitev finančnih sredstev po sektorjih dolžnikih in razčlenitev neto prevzemov obveznosti po sektorjih upnikih. Ponuja torej pregled nad dolžniško/upniškimi razmerji in je konsistenten s finančno bilanco stanja, prikazano po dolžnikih/upnikih (glej odstavek 7.69). V primerih finančnih transakcij na sekundarnih trgih pa ne daje informacije o tem, kateri institucionalni enoti je bilo finančno sredstvo prodano ali od katere je bilo kupljeno, torej finančni račun po dolžnikih/upnikih ne daje celovitega odgovora na vprašanje, kdo financira koga v posameznem obračunskem obdobju.

5.14

Finančni račun je v zaporedju računov zadnji račun, ki prikazuje transakcije (glej poglavje 8), zato nima izravnalne postavke, ki bi bila prenesena v naslednji račun. V sistemu je izravnalna postavka finančnega računa enaka izravnalni postavki računa kapitala. V praksi se ti dve postavki navadno razlikujeta, ker sta izračunani na osnovi različnih statističnih podatkov.

5.15

Finančne transakcije imajo v sistemu vedno nasprotne transakcije. Te so lahko druge finančne transakcije ali nefinančne transakcije.

Hkratno povečanje ali zmanjšanje finančnih sredstev in obveznosti ali zamenjava enega finančnega sredstva za drugega so v celoti prikazani v okviru finančnega računa (sektorja ali tujine). Kadar sta tako transakcija kot njena nasprotna transakcija finančni transakciji, spreminjata portfelj finančnih sredstev in obveznosti in lahko spremenita vsoto finančnih sredstev in obveznosti udeleženih institucionalnih enot ali tujine, ne spremenita pa neto posojanja/neto izposojanja ali neto vrednosti.

Nasprotne transakcije finančnim transakcijam so lahko tudi transakcije s proizvodi (glej poglavje 3), razdelitvene transakcije (glej poglavje 4) ali transakcije z nefinančnimi neproizvedenimi sredstvi (glej odstavek 6.06). Kadar nasprotna transakcija finančne transakcije ni finančna transakcija, se neto posojanje/neto izposojanje institucionalnih enot ali tujine spremeni.

5.16

Nasprotna transakcija finančne transakcije je lahko (tekoči ali kapitalski) transfer (glej poglavje 4). V tem primeru finančna transakcija vključuje spremembo lastništva finančnega sredstva, prevzem obveznosti (prevzem dolga) ali sočasno likvidacijo finančnega sredstva in nasprotne obveznosti (odpis ali oprostitev dolga). Nasprotna transakcija prevzema dolga in odpisa dolga se uvršča med kapitalske transferje (D.9) in je prikazana v računu kapitala.

Če lastnik neprave družbe prevzame njene obveznosti ali odpiše finančne terjatve do nje, je nasprotna transakcija prevzema dolga ali odpisa dolga transakcija z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5).

Če država odpiše ali prevzame dolg javne družbe, ki iz sistema izgine kot institucionalna enota, ni v računu kapitala ali finančnem računu prikazana nobena transakcija. V tem primeru je tok prikazan v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej poglavje 6 „Drugi tokovi“).

Če država odpiše ali prevzame dolg javne družbe kot del procesa privatizacije, ki naj bi bil zaključen v krajšem času, je protipostavka transakcija z delnicami in drugim lastniškim kapitalom. Privatizacija pomeni opustitev nadzora nad javno družbo (glej odstavek 2.26) z odsvojitvijo delnic in drugega lastniškega kapitala. Takšen odpis ali prevzem poveča lastna sredstva (glej odstavek 7.05), ne glede na to, ali je takšno povečanje lastnih sredstev posledica izdaje delnic in drugega lastniškega kapitala ali ne.

Celotni ali delni odpisi slabih dolgov s strani upnikov ter enostranski odpis obveznosti s strani dolžnika (zavrnitev dolga) niso finančne transakcije, ker ne vključujejo vzajemnega delovanja med institucionalnimi enotami ali med institucionalnimi enotami in tujino na osnovi medsebojnega sporazuma. Celotni ali delni odpisi slabih dolgov s strani upnikov so prikazani v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej odstavek 6.27. d), zavrnitev dolgov pa sistem ne prepoznava.

5.17

Nasprotna transakcija finančnih transakcij so lahko obresti (D.41). Obresti so prihodek upnikov in odhodek dolžnikov, ki nastajajo na osnovi nekaterih skupin finančnih terjatev, razvrščenih v skupine gotovina in vloge (AF.2), vrednostni papirji razen delnic (AF.3), posojila (AF.4) ter druge terjatve in obveznosti (AF.7). V sistemu so obresti zajete po obračunskem načelu, kar pomeni, da se upniku v času nenehno obračunavajo na znesek neodplačane glavnice (glej odstavek 4.50). Nasprotna transakcija vknjižbe med obresti (D.41) je vedno finančna transakcija, ki ustvari dodatno finančno terjatev upnika do dolžnika. Učinek te finančne transakcije je reinvestiranje obresti. Dejansko plačilo obresti ni prikazano v obrestih (D.41), temveč je transakcija, ki spreminja lastništvo plačilnih sredstev. Nasprotna transakcija je finančna transakcija, ki zmanjšuje neto finančno terjatev upnika do dolžnika. Če obračunane obresti niso plačane ob dospelosti, nastanejo neplačane obresti. Ker so obračunane obresti že prikazane v sistemu, neplačane obresti ne spremenijo celotnih finančnih sredstev ali obveznosti, lahko pa spremenijo njihovo klasifikacijo (glej odstavek 5.131).

5.18

Nasprotna transakcija finančne transakcije je lahko alociran, vendar ne razdeljen dohodek od lastnine. Primeri so obresti (D.41) in dividende (D.421), ki jih prejmejo vzajemni skladi od svojih naložb in ki so alocirane, vendar ne razdeljene delničarjem (glej odstavke 4.49. b in 4.54. b), reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D.43) ter dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem (D.44) v primerih individualnih polic življenjskega zavarovanja, ki niso sklenjene v okviru shem socialnega zavarovanja. Učinek nasprotne finančne transakcije je reinvestiranje (pozitivnega ali negativnega) dohodka od lastnine.

5.19

Finančne transakcije so razvrščene v skupine, ki se delijo na podskupine, nekatere podskupine se nadalje delijo na podpostavke. Klasifikacija transakcij s finančnimi sredstvi in obveznostmi ustreza klasifikaciji finančnih sredstev in obveznosti (glej odstavke od 5.06 do 5.08), zato so opredelitve skupin, podskupin in podpostavk ter dodatna pojasnila v ESR podani le enkrat — v tem delu poglavja o finančnih transakcijah. V poglavju o bilancah stanja opredelitve in njihova pojasnila v glavnem besedilu niso ponovljene, temveč je v dodatku 7.1 podan povzetek vseh sredstev in obveznosti, opredeljenih v sistemu.

5.20

Klasifikacija finančnih transakcij ter finančnih sredstev in obveznosti temelji v prvi vrsti na likvidnosti in pravni naravi finančnih sredstev. Klasifikacija ne vsebuje funkcionalnih skupin, razen pojasnjevalne postavke, ki se nanaša na neposredne tuje naložbe. Opredelitve skupin, podskupin in podpostavk so v glavnem neodvisne od klasifikacije institucionalnih enot, če pa je potrebno, se klasifikacija finančnih sredstev in obveznosti lahko dodatno navzkrižno razširi s klasifikacijo institucionalnih enot. Primer je lahko razred „vloge med denarnimi finančnimi institucijami“. Raven členitve klasifikacije finančnih sredstev in obveznosti je odvisna od analiziranega institucionalnega sektorja.



Tabela 5.1 — Klasifikacija finančnih transakcij

Klasifikacija finančnih transakcij

Oznaka

Denarno zlato in posebne pravice črpanja (PPČ)

F.1

 
 

Denarno zlato

 

F.11

 

Posebne pravice črpanja (PPČ)

 

F.12

 

Gotovina in vloge

F.2

 
 

Gotovina

 

F.21

 

Prenosljive vloge

 

F.22

 

Druge vloge

 

F.29

 

Vrednostni papirji razen delnic

F.3

 
 

Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

 

F.33

 

Kratkoročni

 
 

F.331

Dolgoročni

 
 

F.332

Izvedeni finančni instrumenti

 

F.34

 

Posojila

F.4

 
 

Kratkoročna

 

F.41

 

Dolgoročna

 

F.42

 

Delnice in drug lastniški kapital

F.5

 
 

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov

 

F.51

 

Delnice, ki kotirajo na borzi

 
 

F.511

Delnice, ki ne kotirajo na borzi

 
 

F.512

Drug lastniški kapital

 
 

F.513

Delnice vzajemnih skladov

 

F.52

 

Zavarovalne tehnične rezervacije

F.6

 
 

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

 

F.61

 

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

 
 

F.611

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

 
 

F.612

Prenosne premije in škodne rezervacije

 

F.62

 

Druge terjatve in obveznosti

F.7

 
 

Komercialni krediti in predujmi

 

F.71

 

Druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov

 

F.79

 

Pojasnjevalna postavka: Neposredne tuje naložbe

F.m

5.21

Analiza kanalov prenosa denarne politike lahko zahteva prikazovanje mer denarja v bilancah stanja ter v finančnih računih sektorjev in tujine. Vendar pa so opredelitve mer denarja med državami in v času različne, poleg tega pa so sestavljene iz elementov, ki se v večini primerov ne skladajo s skupinami, podskupinami in podpostavkami finančnih sredstev in obveznosti, kot so opredeljene v sistemu. Poleg tega je določitev sektorjev, ki izdajajo denar, sektorjev, ki imajo denar, ter denarno nevtralnih sektorjev odvisna od opredelitve posameznih denarnih agregatov. Mere denarja zato v sistemu niso opredeljene. Kljub temu je v dodatku 5.1 predstavljena metoda, ki omogoča prikaz katere koli mere denarja v bilancah stanja in finančnih računih.

5.22

Inovacije na finančnih trgih so zmanjšale uporabnost razmejitve med kratkoročnimi in dolgoročnimi finančnimi sredstvi in obveznostmi. Kljub temu je v primerih, ko je analiza dospelosti pomembna (na primer pri analizi obrestnih mer in donosov sredstev), razvrstitev po dospelosti potrebna. Razlikovanje po dospelosti je torej drugo merilo za razvrščanje, ko je to koristno.

Opredelitev

:

Kratkoročna finančna sredstva (obveznosti) so finančna sredstva (obveznosti), katerih izvirna dospelost je navadno leto ali manj, v izjemnih primerih pa največ dve leti ( 71 ).

Dolgoročna finančna sredstva (obveznosti) so finančna sredstva (obveznosti), katerih izvirna dospelost je navadno več kakor eno leto, v izjemnih primerih pa več kakor dve leti.

5.23

Mnoge skupine, podskupine ter podpostavke finančnih sredstev in obveznosti je možno razčleniti po enotah, v katerih so izražene.



Opredelitev:

Finančna sredstva (obveznosti) v nacionalni valuti so finančna sredstva (obveznosti), ki so izražena v enotah valute, ki je v državi uradno plačilno sredstvo.

Finančna sredstva (obveznosti) v tujih valutah so finančna sredstva (obveznosti), ki niso izražena v enotah valute, ki je v državi uradno plačilno sredstvo.

Finančna sredstva v tujih valutah zajemajo tudi finančna sredstva, izražena v košari valut, na primer eku ali PPČ, ter finančna sredstva, izražena v zlatu. Razlikovanje med nacionalno in tujimi valutami je posebej uporabno pri skupini gotovina in vloge (AF.2).

5.24

Skupino F.1 sestavljata dveh podskupini finančnih transakcij:

(a) denarno zlato (F.11) in

(b) posebne pravice črpanja (PPČ) (F.12).

5.25

Finančna sredstva, uvrščena v skupino denarno zlato in posebne pravice črpanja (AF.1), so edina finančna sredstva, za katere v sistemu ni nasprotnih obveznosti. Zato se pri transakcijah z denarnim zlatom in PPČ (F.1) vedno spremeni lastništvo finančnih sredstev (glej odstavek 5.02.).

5.26



Opredelitev:

Podskupina denarno zlato (F.11) zajema vse transakcije z denarnim zlatom (AF.11), tj. zlatom, ki je sestavina mednarodnih rezerv denarnih oblasti ali drugih subjektov, ki so pod njenim dejanskim nadzorom.

5.27

Sektor denarnih oblasti, ki je opredeljen po funkcionalnem načelu, sestavljajo podsektor centralna banka (S.121) ter institucije centralne države, ki izvajajo dejavnosti, ki so običajno značilne za centralno banko. Te dejavnosti obsegajo izdajanje denarja, vzdrževanje in upravljanje z mednarodnimi rezervami ter upravljanje skladov za stabilizacijo tečajev.

Zlato je zato praviloma finančno sredstvo le za centralno banko in centralno državo. Kljub temu imajo v nekaterih okoliščinah tudi druge finančne družbe imetja zlata, ki se lahko proda le s posebno odobritvijo denarnih oblasti. V takšnih omejenih okoliščinah lahko načelo dejanskega nadzora velja tudi za imetja zlata finančnih družb, ki niso centralna banka.

5.28

Denarno zlato je navadno v obliki palic s čistostjo najmanj 995/1000.

5.29

Transakcije z denarnim zlatom zajemajo predvsem prodaje in nakupe denarnega zlata med denarnimi oblastmi. Nakupi denarnega zlata so prikazani v finančnem računu domačih denarnih oblasti kot povečanja finančnih sredstev, nasprotne vknjižbe pa so zmanjšanja finančnih sredstev tujine.

5.30

Transakcije z nedenarnim zlatom, tj. zlatom, ki ni denarno zlato, se obravnavajo kot pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov, če je njegov edini namen ohranjanje vrednosti, drugače pa kot končna ali vmesna potrošnja in/ali sprememba zalog. Transakcije z nedenarnim zlatom zajemajo tudi transakcije denarnih oblasti z zlatom, ki ni del njihovih mednarodnih rezerv.

5.31

Če denarne oblasti dodajo nedenarno zlato svojim imetjem denarnega zlata ali če denarno zlato uporabijo za nedenarne namene, je to monetizacija oziroma demonetizacija zlata. Monetizacija in demonetizacija zlata se ne prikažeta v finančnih računih, temveč se sprememba v postavkah bilance stanja pojasni z vknjižbami v računu drugih sprememb obsega sredstev kot prerazvrstitev, tj. prerazvrstitev zlata kot vrednostnega predmeta (AN.13) med denarno zlato (AF.11) (glej odstavek 6.32). Demonetizacija zlata se prikaže temu nasprotno.

5.32

Vloge, vrednostni papirji in posojila, izraženi v zlatu, se obravnavajo kot finančna sredstva, razen denarnega zlata, razvrščeni pa so enako kot podobna finančna sredstva v tujih valutah v ustrezni skupini.

Zamenjave nedenarnega zlata, tj. dogovori o začasni zamenjavi nedenarnega zlata za vloge, se obravnavajo kot lombardna posojila (glej odstavek 5.81. e).

5.33



Opredelitev:

Podskupina posebne pravice črpanja (PPČ) (F.12) zajema vse transakcije s PPČ (AF.12). PPČ so mednarodna rezervna sredstva, ki jih je oblikoval Mednarodni denarni sklad (MDS) in jih dodelil svojim članicam za povečanje obstoječih rezervnih sredstev.

5.34

PPČ niso obveznosti MDS, članice MDS, ki so jim bile PPČ dodeljene, torej nimajo dejanske (brezpogojne) obveznosti odplačila dodeljenih posebnih pravic črpanja. PPČ so izključno imetja uradnih imetnikov, ki so navadno centralne banke, ter so prenosljive med udeleženkami računa posebnih pravic črpanja pri MDS in drugimi imetniki, ki jih določi MDS (druge centralne banke in nekatere mednarodne agencije). PPČ vsakemu imetniku dajejo zagotovljeno in brezpogojno pravico, da pridobi druga rezervna sredstva, predvsem devize.

5.35

Spremembe imetij PPČ pri denarnih oblasteh lahko nastanejo s transakcijami s PPČ, ki obsegajo plačila ali prejemke v posebnih pravicah črpanja od MDS, drugih udeleženk računa posebnih pravic črpanja pri MDS ali drugih imetnikov. Prikazane so v finančnem računu denarnih oblasti in tujine. Spremembe PPČ lahko nastanejo tudi zaradi sprememb vrednosti PPČ, ki so prikazane v računu revalorizacije, ali zaradi dodelitev in ukinitev PPČ, ki so prikazane v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej odstavek 6.27. a).

5.36



Opredelitev:

Skupino gotovina in vloge (F.2) sestavljajo vse transakcije z gotovino in vlogami (AF.2), tj. z gotovino v obtoku in vsemi vrstami vlog v domači in tujih valutah.

5.37

Skupina F.2 se deli na tri podskupine finančnih transakcij:

(a) gotovina (F.21),

(b) prenosljive vloge (F.22),

(c) druge vloge (F.29).

Razlikovanje med prenosljivimi in neprenosljivimi vlogami je lahko težavno in v nekaterih državah ni analitično uporabno (o razlikovanju med vlogami in posojili glej odstavke od 5.74 do 5.76).

5.38



Opredelitev:

Podskupina gotovina (F.21) zajema vse transakcije z gotovino (AF.21), tj. z bankovci in kovanci v obtoku, ki se navadno uporabljajo za plačevanje.

5.39

Podskupina AF.21zajema:

(a) bankovce in kovance v obtoku, ki so jih izdale rezidenčne denarne oblasti,

(b) bankovce in kovance, ki so jih izdale nerezidenčne denarne oblasti in so v posesti rezidentov.

5.40

Podskupina AF.21 ne zajema:

(a) bankovcev in kovancev, ki niso v obtoku, npr. zaloge lastnih bankovcev centralne banke ali varnostne zaloge bankovcev;

(b) spominskih kovancev, ki se navadno ne uporabljajo za plačevanje.

5.41

Gotovino imajo lahko vsi sektorji in tujina. Izdaja jo centralna banka, centralna država, tujina in v posebnih primerih druge denarne finančne institucije. Je obveznost institucionalne enote, ki jo je izdala.

5.42



Opredelitev:

Podskupino prenosljive vloge (F.22) sestavljajo vse transakcije s prenosljivimi vlogami (AF.22). Prenosljive vloge so vloge (v domači ali tujih valutah), ki jih je mogoče brez odloga zamenjati v gotovino ali ki so prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na drug podoben način, in sicer brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov.

5.43

Podskupina AF.22 zajema prenosljive vloge pri rezidenčnih in nerezidenčnih denarnih finančnih institucijah. Zajema tudi prenosljive vloge med denarnimi finančnimi institucijami, kot so vloge, ki jih imajo druge denarne finančne institucije pri centralni banki na osnovi zahtev po obvezni rezervi, če te vloge ostajajo prenosljive, ter tekoči saldi in devizne vloge v okviru poslov zamenjave, ali med drugimi denarnimi finančnimi institucijami.

5.44

Prenosljive vloge imajo lahko vsi sektorji in tujina. V glavne so obveznosti denarnih finančnih institucij in tujine, lahko pa tudi sektorja država.

5.45



Opredelitev:

Podskupino druge vloge (F.29) sestavljajo vse transakcije z drugimi vlogami (AF.29), tj. z vlogami (v domači in tujih valutah), ki niso prenosljive. Drugih vlog ni možno uporabljati za plačevanje ob vsakem času in jih ni možno zamenjati za gotovino ali prenosljive vloge brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov.

5.46

Podskupina AF.29 obsega:

(a) vezane vloge. Te vloge niso neposredno razpoložljive, ker so pogojene z določenim rokom ali obdobjem predhodne najave dviga. Vključujejo na primer vloge pri centralni banki kot obliko obveznih rezerv, če jih vlagatelji ne morejo uporabiti brez predhodne najave ali omejitev;

(b) hranilne vloge, hranilne knjižice, potrdila o hranilnih vlogah in potrdila o vlogah, ki niso tržni ali katerih tržnost je, čeprav teoretično možna, zelo omejena;

(c) vloge, nastale v okviru varčevalnih shem ali pogodb. Te vloge pogosto obvezujejo vlagatelja, da redno vplačuje v določenem obdobju, ter da mu vplačana glavnica in obračunane obresti niso na voljo do preteka določenega roka. Te vloge so včasih povezane z možnostjo najetja posojila ob koncu varčevalne dobe, ki je sorazmerno zbranim prihrankom in je namenjeno nakupu ali gradnji stanovanja;

(d) dokaze o vlogah (imenovane tudi „deleži“), ki jih izdajajo hranilna in posojilna združenja, stanovanjske zadruge, kreditne zadruge in podobni, ki so formalno pravno ali v praksi vnovčljivi na vpogled ali po sorazmerno kratki najavi;

(e) vračljiva dodatna plačila na osnovi izvedenih finančnih instrumentov, ki so obveznosti denarnih finančnih institucij (glej odstavek 5.81. c);

(f) kratkoročne dogovore o ponovnem odkupu, ki so obveznost denarnih finančnih institucij (glej odstavek 5.81. d) ( 72 ).

5.47

Podskupina AF.29 ne zajema tržnih potrdil o vlogah in tržnih potrdil o hranilnih vlogah. Ta se uvrščajo v skupino vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.33).

5.48

Podskupina AF.29 zajema tudi:

(a) uradne ekuje v posesti centralnih bank. Ta finančna sredstva so sestavljena iz ekujev, ki jih je z namenom izvajanja sporazuma o evropskem monetarnem sistemu (EMS) izdal EMI v zameno za denarne rezerve centralnih bank držav članic. Te ekuje lahko EMI in centralne banke držav članic uporabljajo kot plačilno sredstvo ter za transakcije med njimi in EMI. EMI lahko denarnim oblastem tretjih držav in mednarodnim denarnim institucijam odobri status „drugih imetnikov ekujev“ ( 73 );

(b) finančne terjatve in obveznosti centralnih bank, ki izhajajo iz zelo kratkoročnih mehanizmov financiranja in kratkoročnih mehanizmov podpore denarni politiki. Z njimi upravlja EMI ( 74 );

(c) finančne terjatve do MDS, ki so sestavina mednarodnih rezerv in niso v obliki posojil. Sestavljene so iz rezervne tranše, ki nastane s plačilom članskega prispevka v obliki rezervnih sredstev in s skladovo neto uporabo valute članice;

(d) obveznosti do MDS, ki niso v obliki posojil. Te obsegajo uporabo kreditov MDS v okviru računa splošnih virov MDS; ta odraža znesek valute države članice pri MDS, ki jo je članica dolžna ponovno odkupiti.

5.49

Druge vloge imajo lahko vsi sektorji in tujina. V glavnem so obveznost denarnih finančnih institucij in tujine, lahko pa tudi drugih sektorjev, npr. države (glej odstavke od 5.74 do 5.76).

5.50



Opredelitev:

Skupino vrednostni papirji razen delnic (F.3) sestavljajo vse transakcije z vrednostnimi papirji razen z delnicami (AF.3). To so finančna sredstva, ki so instrumenti na prinosnika, navadno so tržna, z njimi se trguje na sekundarnih trgih ali so lahko pobotana na trgu, imetnik pa do institucionalne enote, ki jih je izdala, nima nobenih lastninskih pravic.

5.51

Skupina AF.3 zajema finančna sredstva, katerih tipični predstavniki so dokumenti, namenjeni kroženju in katerih nominalna vrednost je določena ob izdaji. Zajema menice, obveznice, potrdila o vlogah, komercialne zapise, zadolžnice, izvedene finančne instrumente in podobne instrumente, s katerimi se običajno trguje na finančnih trgih (za razliko med vrednostnimi papirji razen delnic in posojili glej odstavke od 5.77 do 5.80).

5.52

Imetniki vrednostnih papirjev razen delnic kot finančnih sredstev so lahko vsi sektorji in tujina. V glavnem so obveznost finančnih in nefinančnih družb, centralne, federalne in lokalne države ter tujine.

5.53

Skupina F.3 je razdeljena na dve podskupini finančnih transakcij ( 75 ):

(a) vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33),

(b) izvedeni finančni instrumenti (F.34).

5.54



Opredelitev:

Podskupino vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33) sestavljajo vse transakcije z vrednostnimi papirji razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (AF.33). To so vrednostni papirji razen delnic, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega variabilnega denarnega dohodka v obliki izplačil kuponov (obresti) in/ali vnaprej določenega fiksnega zneska na določen datum ali datume ali z začetkom od dneva, določenega ob izdaji.

5.55

Kadar je smiselno, se podskupina F.33 lahko deli na dve podpostavki finančnih transakcij:

(a) kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.331),

(b) dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.332).

5.56



Opredelitev:

Podpostavko kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.331) sestavljajo vse transakcije s kratkoročnimi vrednostnimi papirji razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (AF.331), tj. z vrednostnimi papirji s kratkoročno izvirno dospelostjo, razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (glej odstavek 5.22).

5.57

Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov so navadno izdani z diskontom.

5.58

Podpostavka AF.331 zajema:

(a) zakladne menice in druge kratkoročne papirje, ki jih izdaja država, skupaj s tistimi, ki jih prevzamejo druge denarne finančne institucije za zagotovitev obveznih rezerv;

(b) tržne kratkoročne vrednostne papirje, ki jih izdajajo finančne in nefinančne družbe. Za te papirje se uporabljajo različni nazivi, med njimi komercialni zapisi, trgovske menice, zadolžnice, menice in potrdila o vlogah;

(c) kratkoročne vrednostne papirje, izdane v okviru dolgoročnih odkupljenih instrumentov zajamčenega vpisa vrednostnih papirjev (NIF);

(d) bančne akcepte. Bančni akcepti obsegajo akcept menic in komercialnih zapisov, ki so jih izdale nefinančne družbe, s strani finančnih družb, ter brezpogojno obljubo plačati določen znesek na določen dan. Bančni akcept predstavlja brezpogojno finančno terjatev imetnika in brezpogojno obveznost finančne družbe, ki ga akceptira. Nasprotna transakcija pri finančni družbi je transakcija s kratkoročnim posojilom, ki ga finančna družba odobri svoji stranki. Zaradi tega je priporočljivo, da se bančni akcept obravnava kot dejanska obveznost akceptne finančne družbe in kot finančno sredstvo imetnika, čeprav sredstva morda niso bila izmenjana. Za upoštevanje nacionalnih praks in različic v naravi teh instrumentov pa je pri uporabi tega priporočila potrebna prilagodljivost.

5.59

Podpostavka AF.331 ne zajema vrednostnih papirjev, katerih tržnost je, čeprav teoretično mogoča, v praksi zelo omejena in so zato uvrščeni v podskupino druge vloge (AF.29) ali kratkoročna posojila (AF.41) (glej odstavke od 5.74 do 5.76).

5.60



Opredelitev:

Podpostavka dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.332) zajema vse transakcije z dolgoročnimi vrednostni papirji, razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (AF.332). To so vrednostni papirji z dolgoročno izvirno dospelostjo (glej odstavek 5.22), razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov.

5.61

Dolgoročni vrednostni papirji so navadno izdani s kuponi.

5.62

Podpostavka AF.332 zajema:

(a) obveznice na prinosnika;

(b) podrejene obveznice, pogosto poimenovane tudi podrejeni dolg;

(c) obveznice z opcijskimi datumi dospelosti, pri čemer je zadnji datum več kot leto dni od izdaje;

(d) nedatirane obveznice ali obveznice brez dospetja;

(e) vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero;

(f) indeksirane vrednostne papirje, kjer je vrednost glavnice vezana na indeks cen, ceno blaga ali rast tečaja določene valute;

(g) močno diskontirane obveznice in brezkuponske obveznice;

(h) evroobveznice, tj. obveznice, ki so hkrati izdane na trgih najmanj dveh držav in so izražene v valuti, ki ni nujno valuta ene od teh dveh držav. Navadno so izdane preko mednarodnega konzorcija finančnih družb iz več držav;

(i) obveznice zasebne izdaje, tj. obveznice, ki so z medsebojnim dogovorom omejene na določene investitorje, če so vsaj načeloma prenosljive; če niso, spadajo med dolgoročna posojila;

(j) posojila, ki so dejansko postala tržna, kar pomeni, da se z njimi trguje na organiziranih sekundarnih trgih (glej odstavek 5.79);

(k) vrednostne papirje, ki so nastali s pretvorbo posojil. Pretvorba obsega dve finančni transakciji: likvidacijo posojila in nastanek novega vrednostnega papirja;

(l) zadolžnice in podjetniške obveznice, ki so zamenljive v delnice (v delnice izdajateljske družbe ali delnice druge družbe), dokler niso dejansko zamenjane. Zamenjava obsega dve finančni transakciji: likvidacijo zadolžnice ali podjetniške obveznice in izdajo delnic. Pravico do zamenjave, ki jo je mogoče ločiti od obveznice, je treba obravnavati kot posebno finančno sredstvo in jo uvrstiti med izvedene finančne instrumente (AF.34) (glej odstavka 5.67. a in 5.67. b);

(m) delnice ali deleže, ki prinašajo stalne dohodke, vendar ne zagotavljajo udeležbe pri razdelitvi preostanka vrednosti družbe ob njeni razpustitvi, vključno s prednostnimi delnicami s pravico do fiksne dividende in brez pravice do udeležbe pri dobičku.

5.63

Podpostavka AF.332 zajema tudi druga finančna sredstva, izdana z listinjenjem posojil, hipotek, dolga iz poslovanja s kreditnimi karticami, terjatev in drugih sredstev. Nov vrednostni papir je včasih izdan kot zamenjava za izvirno sredstvo, ki je dejansko likvidirano. Druga možnost je, da se izvirno sredstvo prenese na drugo institucionalno enoto, novi vrednostni papirji pa nadomestijo izvirno sredstvo v bilanci stanja prve institucionalne enote. V tem primeru mora biti izvirno sredstvo prikazano v bilanci stanja nove institucionalne enote, ki ga ima v lasti.

5.64

Podpostavka F.332 ne zajema:

(a) transakcij z vrednostnimi papirji, ki so del dogovorov o ponovnem odkupu. Dogovori o ponovnem odkupu so uvrščeni v podskupino druge vloge (glej odstavek 5.46. f) ali v skupino posojila (glej odstavek 5.81. d), odvisno od tega, katera institucionalna enota je vključena v posel. Posojeni znesek ali znesek, ki je predmet ponovnega odkupa, ne spreminja bilance stanja in je uvrščen v AF.332;

(b) transakcij z netržnimi vrednostnimi papirji. Uvrščene so v podskupino dolgoročna posojila;

(c) transakcij z netržnimi posojili, vključno s tistimi, ki so bila prodana tretji osebi, vendar zanje ne obstoja organizirani sekundarni trg (glej odstavek 5.79).

5.65



Opredelitev:

Podskupina izvedeni finančni instrumenti (F.34) zajema vse transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti (AF.34). To so finančna sredstva, ki temeljijo ali so izvedena iz različnih osnovnih instrumentov. Osnovni instrument je navadno drugo finančno sredstvo, lahko pa je tudi blago ali indeks.

5.66

Izvedeni finančni instrumenti se imenujejo tudi sekundarni instrumenti, ker pa je izogibanje tveganju pogost motiv za njihov nastanek, se imenujejo tudi instrumenti za zavarovanje pred tveganji. Samo tisti sekundarni instrumenti, ki imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotani na trgu, so v sistemu finančna sredstva in so uvrščeni v podskupino AF.34 (glej odstavek 5.05).

5.67

Podskupina AF.34 zajema:

(a) opcije, s katerimi se trguje na organiziranih trgih ali prek okenc (OTC). Opcije so pogojna sredstva, ki dajejo imetnikom pravico, ne pa obveznosti, da kupijo od (v primeru nakupne opcije) ali prodajo (v primeru prodajne opcije) izdajatelju opcije finančna ali nefinančna sredstva (osnovni instrument) po vnaprej določeni ceni (izvršilni ceni) v danem časovnem obdobju (ameriška opcija) ali na določen datum (evropska opcija). Kupec opcije plača premijo (ceno opcije) za obvezo izdajatelja opcije, da bo prodal ali kupil določen znesek osnovnega sredstva ali da bo na zahtevo kupca zagotovil ustrezno nadomestilo. Ta obveza je po dogovoru obveznost izdajatelja opcije, ker cena opcije zanj predstavlja tekoče stroške odkupa njegove pogojne obveznosti;

(b) nakupne bone. Nakupni boni so oblika opcij, s katerimi se trguje na organiziranih trgih. Imetnikom dajejo pravico, da do izdajatelja nakupnega bona (navadno družba) kupijo določeno število delnic ali obveznic pod določenimi pogoji v določenem časovnem obdobju. Obstajajo tudi valutni nakupni boni, katerih vrednost je odvisna od zneska valute, ki je potreben za nakup druge valute na ali pred datumom zapadlosti nakupnega bona, ter križni valutni nakupni boni, vezani na tretje valute. Po dogovoru izdajatelj pravice prevzame obveznost, ki predstavlja tekoče stroške odkupa njegove pogojne obveznosti;

(c) standardizirane terminske posle, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotani. Standardizirani terminski posli so obveze o dobavi ali prevzetju dobave določene količine blaga standardne kakovosti, deviz ali vrednostnih papirjev po vnaprej določeni ceni na določen dan ali v določenem obdobju. Standardizirani terminski posli lahko temeljijo tudi na indeksu namesto na finančnem ali nefinančnem sredstvu;

▼M5

(d) posli zamenjave (swap), vendar samo, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi lahko trguje ali se lahko med seboj poravnajo. Posli zamenjave (swap) so pogodbeni dogovori med dvema osebama, ki soglašata, da bosta v času in v skladu z naprej določenimi pravili zamenjali tokove plačil istega zneska dolga. Najpogostejše vrste so zamenjave obrestnih mer, devizne zamenjave in valutne zamenjave (imenovane tudi kombinacija valutne zamenjave in zamenjave obrestnih mer). Zamenjava obrestnih mer pomeni zamenjavo plačil obresti različnih vrst, kot so trdne obrestne mere za sprejemljive obrestne mere, dveh različnih spremenljivih obrestnih mer, trdne obrestne mere za eno valuto za spremenljivo obrestno mero za drugo valuto itd. Devizne zamenjave (vključno z vsemi nestandardiziranimi terminskimi pogodbami) so transakcije v tujih valutah po tečaju, ki se določi naprej. Valutne zamenjave vključujejo zamenjavo določenih zneskov v dveh različnih valutah s kasnejšimi vračili, ki obsegajo tako plačila obresti kot vračila glavnice, v času in po naprej določenih pravilih. Nobeno od teh plačil se ne prikazuje kot dohodek od premoženja in vse poravnave se prikazujejo na finančnem računu;

(e) nestandardizirane terminske pogodbe, vendar samo, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi lahko trguje ali se lahko med seboj poravnajo. Nestandardizirane terminske pogodbe so pogodbeni dogovori, pri katerih se dve osebi, da bi se zavarovali pred tveganjem spremembe obrestnih mer, dogovorita za plačilo obresti, ki se plačajo na dan poravnave in se glasijo na nominalni znesek glavnice, ki se nikoli ne zamenja. Plačila se nanašajo na razliko med dogovorjeno obrestno mero in tržno obrestno mero na dan poravnave. Ta plačila se v sistemu ne štejejo kot prihodek iz premoženja, ampak se prikazujejo pod postavko izvedenih finančnih instrumentov.

▼B

5.68

Podskupina AF.34 ne zajema:

(a) osnovnega instrumenta, na katerem temelji izvedeni finančni instrument;

(b) vračljivih dodatnih plačil, ki so povezana z izvedenimi finančnimi instrumenti. Ta spadajo med druge vloge (AF.29) (glej odstavek 5.46. e) ali posojila (AF.4) (glej odstavek 5.81. c), odvisno od udeleženih institucionalnih enot;

(c) sekundarnih instrumentov, ki niso tržni in ne morejo biti pobotani na trgu.

5.69



Opredelitev:

Skupino posojila (F.4) sestavljajo vse transakcije s posojili (AF.4). Posojila so finančna sredstva, ki nastanejo, ko upnik bodisi neposredno ali preko posrednikov posodi sredstva dolžniku, dokumentirana pa so z netržnimi dokumenti ali sploh niso dokumentirana.

5.70

Splošne značilnosti posojil so:

(a) pogoje, ki določajo posojilo, določi finančna družba, ki posojilo odobri, ali pa se o njih pogajata posojilodajalec in posojilojemalec neposredno ali preko posrednika;

(b) pobudo za posojilo navadno da posojilojemalec;

(c) posojilo je brezpogojen dolg do upnika, ki mora biti odplačan ob zapadlosti in prinaša obresti.

5.71

Kadar je smiselno, se skupina F.4 lahko deli na dve podskupini finančnih transakcij:

(a) kratkoročna posojila (F.41),

(b) dolgoročna posojila (F.42).

5.72



Opredelitev:

Podskupino kratkoročna posojila (F.41) sestavljajo vse transakcije s kratkoročnimi posojili (AF.41), tj. s posojili s kratkoročno izvirno dospelostjo (glej odstavek 5.22) in posojil, ki so odplačljiva na zahtevo.

5.73



Opredelitev:

Podskupino dolgoročna posojila (F.42) sestavljajo vse transakcije z dolgoročnimi posojili (AF.42), tj. s posojili z dolgoročno izvirno dospelostjo (glej odstavek 5.22).

5.74

Razlikovanje med transakcijami s posojili (F.4) in transakcijami z vlogami (F.22, F.29) lahko pogosto temelji na pobudniku za transakcijo. Če da pobudo posojilojemalec, se transakcija uvrsti v skupino posojila, če pa posojilodajalec pa v eno od podskupin vlog. Vendar pa je merilo, kdo da pobudo, pogosto stvar presoje.

5.75

Po dogovoru so kratkoročna posojila, odobrena rezidenčnim in nerezidenčnim denarnim finančnim institucijam, navadno uvrščena v eno od podskupin vlog (AF.22, AF.29), kratkoročne vloge, ki jih sprejmejo rezidenčne in nerezidenčne institucionalne enote, ki niso denarne finančne institucije, pa navadno v podskupino kratkoročna posojila (AF.41). Zato so vloge pretežno obveznosti rezidenčnih in nerezidenčnih denarnih finančnih institucij (glej odstavka 5.44 in 5.49), ki v sistemu navadno nimajo obveznosti v obliki kratkoročnih posojil.

5.76

Za analizo je lahko koristno, če se dopustijo izjeme od zgornjega dogovora. Primeri so hranilne vloge pri državi ter zamenjave nedenarnega zlata med denarnimi finančnimi institucijami (glej odstavek 5.81. e) ( 76 ).

5.77

Razlikovanje med transakcijami s posojili (F.4) in transakcijami z vrednostnimi papirji razen z delnicami (F.3) lahko temelji na stopnji tržnosti finančnih sredstev in njenih implikacijah.

5.78

Izdaja vrednostnega papirja je sestavljena iz večjega števila enakih dokumentov, ki dokumentirajo okrogel znesek, skupaj pa tvorijo celotni izposojeni znesek. V primerjavi s tem so posojila navadno dokumentirana z enim dokumentom, transakcije s posojili pa se izvajajo med enim upnikom in enim dolžnikom. V primeru posojil bančnega konzorcija pa posojilo odobri več upnikov.

5.79

Za posojila obstaja sekundarni trg, vendar so posamezna posojila predmet trgovanja samo priložnostno. Ko se s posojilom začne trgovati na organiziranem trgu, ga je potrebno uvrstiti v skupino vrednostni papirji razen delnic. Pri tem se navadno izvede pretvorba izvirnega posojila (glej odstavka 5.62. j in 5.62. k).

5.80

Standardna posojila v večini primerov nudijo finančne družbe, navadno pa so odobrena gospodinjstvom. Finančne družbe določajo pogoje, gospodinjstva pa lahko izberejo le, ali jih sprejmejo ali ne. V nasprotju s tem so pogoji nestandardnih posojil navadno rezultat pogajanj med upnikom in dolžnikom. To je pomembno merilo, ki olajšuje razlikovanje med nestandardnimi posojili in vrednostnimi papirji razen delnic. Pri javnih izdajah vrednostnih papirjev pogoje izdaje določi posojilojemalec, lahko tudi po posvetu z banko, ki vodi posel izdaje, pri zasebnih izdajah pa se upnik in dolžnik pogajata o pogojih izdaje (glej odstavek 5.62. i).

5.81

Skupina AF.4 zajema:

(a) salde na tekočih računih, npr. notranji saldi med nefinančnimi družbami in njihovimi nerezidenčnimi podružnicami, vendar brez saldov, ki so obveznost denarnih finančnih institucij in uvrščeni v podskupino vloge;

(b) dobroimetja zaposlenih na osnovi udeležbe v dobičkih družb;

(c) vračljiva dodatna plačila, povezana z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so obveznost institucionalnih enot, ki niso denarne finančne institucije (glej odstavek 5.46. e);

(d) kratkoročne dogovore o ponovnem odkupu, ki so obveznost institucionalnih enot, ki niso denarne finančne institucije (glej odstavek 5.46. f) in dolgoročne dogovore o ponovnem odkupu;

(e) posojila, ki nastanejo na osnovi zamenjav nedenarnega zlata, tj. dogovorov o začasni izmenjavi nedenarnega zlata za vloge. Njihova ekonomska narava je podobna lombardnemu posojilu v tem, da kupec zlata za obdobje trajanja dogovora odobri prodajalcu posojilo, zavarovano z zlatom, ob ponovnem odkupu zlata pa prejme nadomestilo v višini vnaprej določene cene;

(f) posojila, ki so protipostavke bančnih akceptov (glej odstavek 5.58. d);

(g) finančne leasinge in dogovore o nakupih s pridržanim lastništvom ( 77 );

(h) posojila za financiranje komercialnih kreditov;

(i) hipotekarna posojila;

(j) potrošniške kredite;

(k) revolving kredite;

(l) obročna posojila;

(m) posojila, dana kot garancije za izpolnitev nekaterih obveznosti.

5.82

Skupina AF.4 zajema tudi:

(a) finančne terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz srednjeročne finančne podpore plačilnim bilancam držav članic. S posojili upravlja EMI ( 78 );

(b) finančne terjatve do MDS v obliki posojil v okviru Splošnega sporazuma o izposojanju ali v okviru posebnih dogovorov s članicami o izposojanju;

(c) obveznosti do MDS v obliki posojil v okviru Inštrumenta za strukturno prilagajanje, Instrumenta za okrepljeno strukturno prilagajanje in Skrbniškega sklada.

5.83

Skupina AF.4 ne zajema:

(a) drugih terjatev in obveznosti (AF.7), vključno s komercialnimi krediti in predujmi (AF.71);

(b) finančnih sredstev in obveznosti, ki izhajajo iz lastništva nerezidentov nad nepremičnimi sredstvi (npr. zemljišča in zgradbe). Uvrščeni so v podpostavko drug lastniški kapital (AF.513) (glej odstavek 5.95. f).

5.84

Posojila so lahko finančna sredstva ali obveznosti vseh sektorjev in tujine, vendar pa denarne finančne institucije v sistemu navadno nimajo kratkoročnih posojil med svojimi obveznostmi.

5.85

Podskupini kratkoročna posojila in dolgoročna posojila v sistemu nista razdeljeni na podpostavke. Kljub temu jih je za analizo lahko koristno deliti, in sicer predvsem dolgoročna posojila na potrošniške kredite ( 79 ), hipotekarna posojila ( 80 ) in druga posojila.

5.86

Opredelitev

:

Skupino delnice in drug lastniški kapital (F.5) sestavljajo vse transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (AF.5). To so finančna sredstva, ki predstavljajo lastninske pravice do družb ali nepravih družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičkih družb ali nepravih družb ter do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji ( 81 ).

Delnice, ki so bile ponujene v prodajo, vendar ob izdaji niso bile prevzete, v sistemu niso prikazane. Delnice in drug lastniški kapital so odkupljeni, ko jih kupi družba, ki jih je izdala, ali ko se v primeru likvidacije zamenjajo za neto sredstva družbe.

5.87

Skupina F.5 se deli na dve podskupini finančnih transakcij:

(a) delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov (F.51),

(b) delnice vzajemnih skladov (F.52).

5.88



Opredelitev:

Podskupino delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov (F.51) sestavljajo vse transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom, razen z delnicami vzajemnih skladov (AF.51). To so finančna sredstva (razen delnic vzajemnih skladov), ki predstavljajo lastninske pravice do družb in nepravih družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičkih družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.

5.89

Kadar je smiselno, se podskupina F.51 lahko deli na tri podpostavke finančnih transakcij:

(a) delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.511),

(b) delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.512),

(c) drugi lastniški kapital (F.513).

5.90



Opredelitev:

Podpostavko delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.511) sestavljajo vse transakcije z delnicami, ki kotirajo na borzi, razen z delnicami vzajemnih skladov (AF.511), podpostavko delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.512) pa vse transakcije z delnicami, ki ne kotirajo na borzi, razen z delnicami vzajemnih skladov (AF.512). Delnice obsegajo pravico do udeležbe v kapitalu družbe v obliki vrednostnih papirjev, ki so načeloma tržni. Podpostavka AF.511 obsega tiste delnice, ki kotirajo na organizirani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga, podpostavka AF.512 pa tiste delnice, ki ne kotirajo.

5.91

Podpostavki AF.511 in AF.512 zajemata:

(a) kapitalske delnice, ki jih izdajajo družbe z omejeno odgovornostjo. To so vrednostni papirji, ki dajejo imetnikom status skupnih lastnikov in pravico do deleža v celotnem razporejenem dobičku in do deleža v neto sredstvih ob likvidaciji;

(b) odkupljene delnice v družbah z omejeno odgovornostjo. To so delnice, katerih kapital je bil odplačan, vendar so še naprej v lasti imetnikov, ki ostajajo skupni lastniki in imajo pravico do deleža v dobičku, ki ostane po izplačilu dividend na preostali delniški kapital, in do deleža v presežku, ki ostane po likvidaciji in je enak neto sredstvom, zmanjšanim za preostali delniški kapital;

(c) dividendne delnice, ki jih izdajajo družbe z omejeno odgovornostjo. To so vrednostni papirji:

1. ki imajo, odvisno od države in okoliščin, v katerih so nastale, različna imena, npr. ustanoviteljske delnice, profitne delnice, dividendne delnice itd. in ki niso del delniškega kapitala;

2. ki ne dajejo imetnikom statusa skupnih lastnikov v ožjem smislu (pravica do deleža v odplačilih delniškega kapitala, pravica do donosov iz tega kapitala, pravica do glasovanja na skupščini delničarjev itd.);

3. ki dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičkih, ki preostanejo po izplačilu dividend na delniški kapital, in do deleža v presežku, ki ostane ob likvidaciji;

(d) prednostne delnice, ki omogočajo udeležbo v razdelitvi preostale vrednosti ob likvidaciji družbe. Lahko kotirajo na organizirani borzi ali pa ne.

5.92

Podpostavki AF.511 in AF.512 ne zajemata:

(a) delnic, ki so bile ponujene v prodajo, vendar ob izdaji niso bile prevzete. Te v sistemu niso prikazane;

(b) zadolžnic in podjetniških obveznic, zamenljivih v delnice. Do trenutka pretvorbe so prikazane v podskupini AF.33 (glej odstavek 5.62. l);

(c) lastniškega kapitala partnerjev z neomejeno odgovornostjo v korporativnih partnerskih podjetjih. Uvrščen je v podpostavko AF.513;

(d) investicij države v kapital mednarodnih organizacij, ki so pravno ustanovljene kot delniške družbe. Uvrščene so v podpostavko AF.513 (glej odstavek 5.95. c).

5.93

Podpostavki F.511 in F.512 ne zajemata izdaj premijskih delnic, ki so nakazila novih delnic delničarjem v sorazmerju z njihovimi imetji. Takšna izdaja, ki ne menja niti obveznosti družbe do delničarjev niti razmerja med sredstvi delničarjev v družbi, ni finančna transakcija in v sistemu ni prikazana (glej odstavek 6.56). Enako velja za delitve delnic na manjše enote.

5.94



Opredelitev:

Podpostavko drug lastniški kapital (F.513) sestavljajo vse transakcije z drugim lastniškim kapitalom (AF.513), tj. z vsemi oblikami lastniškega kapitala, razen s tistimi, ki so uvrščene v podpostavki AF.511 in AF.512 ter podskupino AF.52.

5.95

Podpostavka AF.513 zajema:

(a) vse oblike lastniškega kapitala v družbah, ki niso delnice:

1. lastniški kapital v korporativnih partnerskih podjetjih, ki ga vpišejo partnerji z neomejeno odgovornostjo;

2. lastniški kapital v družbah z omejeno odgovornostjo, katerih lastniki so partnerji in ne delničarji;

3. kapital, investiran v družbe z neomejeno odgovornostjo ali komanditne družbe, ki so priznane kot neodvisne pravne osebe;

4. kapital, investiran v zadruge, ki so priznane kot neodvisne pravne osebe;

(b) naložbe države v kapital javnih podjetij, katerih kapital ni razdeljen na delnice in ki so na osnovi posebne zakonodaje priznane kot neodvisne pravne osebe (glej odstavek 2.16. c);

(c) naložbe države v kapital mednarodnih in nadnacionalnih organizacij (razen v MDS), čeprav so pravno ustanovljene kot delniške družbe (npr. Evropska investicijska banka);

(d) finančne vire EMI, pridobljene s prispevki nacionalnih centralnih bank ( 82 );

(e) kapital, investiran v finančne in nefinančne neprave družbe (glej odstavek 2.13. f). Znesek teh investicij ustreza novim investicijam (v denarju ali naravi), zmanjšanim za odtegnjeni kapital (glej odstavek 4.61);

(f) finančna sredstva, ki jih imajo nerezidenčne enote v namišljenih rezidenčnih enotah (glej odstavek 2.15) in obratno.

5.96



Opredelitev:

Podskupino delnice vzajemnih skladov (F.52) sestavljajo vse transakcije z delnicami vzajemnih skladov (AF.52). To so delnice, ki jih izdajajo posebne vrste finančnih družb, katerih edini namen je investiranje zbranih sredstev na denarnem trgu, kapitalskem trgu in/ali v nepremičnine.

5.97

Podskupina AF.52 zajema delnice, ki jih izdajajo finančne družbe, ki se po posameznih državah imenujejo različno, npr. vzajemni skladi, vzajemni naložbeni skladi, investicijski skladi ali druge kolektivne investicijske sheme, ki so lahko odprti, polodprti ali zaprti skladi. Te delnice lahko kotirajo na borzi ali pa ne. Tiste, ki ne kotirajo, so navadno odplačljive na zahtevo, in sicer po vrednosti, ki ustreza njihovemu deležu v lastnih sredstvih finančne družbe. Lastna sredstva se redno revalorizirajo na osnovi tržnih cen njihovih sestavnih delov.

5.98

Opredelitev : Skupino zavarovalne tehnične rezervacije (F.6) sestavljajo vse transakcije z zavarovalnimi tehničnimi rezervacijami (AF.6). To so tehnične rezervacije zavarovalnih družb ter (avtonomnih in neavtonomnih) pokojninskih skladov glede zavarovancev ali upravičencev, kakor je določeno v Direktivi Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih in konsolidiranih zaključnih računih zavarovalnic ( 84 ).

5.99

Skupina AF.6 zajema:

(a) neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja,

(b) neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov,

(c) prenosne premije,

(d) škodne rezervacije.

5.100

Zavarovalne tehnične rezervacije so finančna sredstva:

(a) zavarovancev — pri neto lastniškem kapitalu gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov ter prenosnih premijah;

(b) upravičencev — pri škodnih rezervacijah.

5.101

Zavarovalne tehnične rezervacije so obveznosti:

(a) zavarovalnih družb za življenjsko in neživljenjsko zavarovanje ter avtonomnih pokojninskih skladov, vključenih v podsektor zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125);

(b) neavtonomnih pokojninskih skladov, vključenih v sektor institucionalnih enot, ki so jih ustanovile.

Rezervacije ali podobni skladi, ki jih vzpostavijo delodajalci, da bi zaposlenim zagotovili pokojnine (neavtonomni pokojninski skladi), so vključeni v skupino AF.6 le, če se izračunajo skladno z aktuarskimi merili, podobnim tistim, ki jih uporabljajo zavarovalne družbe in avtonomni pokojninski skladi. V nasprotnem primeru so te rezervacije krite z delnicami ali drugim lastniškim kapitalom, ki ga izdajo institucionalne enote, ki rezervacije oblikujejo.

5.102

Skupina AF.6 ne zajema rezervacij, ki jih oblikujejo institucionalne enote, uvrščene v podsektor skladi socialne varnosti (S.1314). V sistemu te rezervacije niso obveznosti podsektorja skladi socialne varnosti.

5.103

Skupina F.6 se deli v dve podskupini finančnih transakcij:

(a) neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov (F.61),

(b) prenosne premije in škodne rezervacije (F.62).

5.104



Opredelitev:

Podskupino neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov (F.61) sestavljajo vse transakcije z neto lastniškim kapitalom gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov (AF.61). To so tehnične rezervacije, ki jih družbe in neprave družbe oblikujejo za kritje predvidenih odškodnin in ugodnosti ob izpolnjenih pogojih.

5.105

Podskupina F.61 je razdeljena na dve podpostavki finančnih transakcij:

(a) neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (F.611),

(b) neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (F.612).

5.106



Opredelitev:

Podpostavko neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (F.611) sestavljajo vse transakcije z neto lastniškim kapitalom gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (AF.611). To so matematične rezervacije ter tehnične rezervacije za zavarovanje s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice, ki povečujejo vrednost polic življenjskega zavarovanja s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice in podobnih polic ob dospelosti.

5.107

Podpostavka AF.611 zajema matematične rezervacije, rezervacije za bonuse in popuste ter tehnične rezervacije za police življenjskega zavarovanja, kjer naložbeno tveganje nosijo zavarovanci, kot je opredeljeno v členih 27, 29 in 31 Direktive Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o zaključnih in konsolidiranih računih zavarovalnic.

5.108

Transakcije z neto lastniškim kapitalom gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja sestavljajo povečanja manj zmanjšanja, ki jih je potrebno ločiti od nominalnih dobičkov ali izgub iz lastnine na sredstvih, ki jih investirajo zavarovalne družbe (glej odstavek 6.57).

Povečanja sestavljajo:

(a) dejanske premije za tekoče obračunsko obdobje;

(b)  plus premijski dodatki, ki ustrezajo dohodku od investiranja rezervacij, ki je pripisan zavarovanim gospodinjstvom;

(c)  manj zaračunane storitve življenjskega zavarovanja.

Zmanjšanja obsegajo:

(a) zneske, dolžne zavarovancem življenjskega zavarovanja in podobnih zavarovalnih polic, ko zapadejo, ter zneske, dolžne upravičencem v primerih smrti zavarovanih oseb;

(b) plus zapadla plačila iz polic, ki so odkupljene pred zapadlostjo.

5.109

Rezervacije življenjskega zavarovanja so finančna sredstva rezidenčnih in nerezidenčnih gospodinjstev ter obveznosti rezidenčnih in nerezidenčnih zavarovalnih družb.

V primeru skupinskega zavarovanja, ki ga sklene npr. družba v korist svojih zaposlenih, so upniki zaposleni in ne delodajalec. Zaposleni se namreč obravnavajo kot dejanski zavarovanci.

5.110



Opredelitev:

Podpostavko neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (F.612) sestavljajo vse transakcije z neto lastniškim kapitalom gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (AF.612). To so tehnične rezervacije avtonomnih in neavtonomnih pokojninskih skladov, ki so jih ustanovili delodajalci in/ali zaposleni ali skupine samozaposlenih, da bi zagotovili pokojnine zaposlenim ali samozaposlenim.

5.111

Transakcije z neto lastniškim kapitalom gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov sestavljajo povečanja manj zmanjšanja, ki jih je treba ločiti od nominalnih dobičkov ali izgub iz lastnine na sredstvih, ki jih investirajo pokojninski skladi (glej odstavek 6.57).

Povečanja sestavljajo:

(a) dejanski prispevki za tekoče obračunsko obdobje v pokojninske sklade, ki jih plačajo zaposleni, delodajalci, samozaposleni in druge institucionalne enote v korist posameznikov ali gospodinjstev, ki imajo terjatve do skladov;

(b)  plus dodatni prispevki, ki ustrezajo dohodku od investiranja rezervacij pokojninskih skladov, ki je pripisan udeleženim gospodinjstvom;

(c)  manj zaračunane storitve za upravljanje sklada v obdobju.

Zmanjšanja sestavljajo:

(a) socialni prejemki, ki so enaki zneskom, ki se upokojencem ali njihovim nepreskrbljenim družinskim članom izplačujejo v obliki rednih plačil ali drugih ugodnosti;

(b)  plus socialni prejemki v obliki enkratnih zneskov, plačanih osebam ob upokojitvi.

5.112

Transakcije z neto lastniškim kapitalom gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov ne zajemajo sredstev, ki so zaradi preoblikovanja enega sklada v drugega prenesena od neavtonomnih k avtonomnim pokojninskim skladom, uvrščenim v podsektor zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125). Takšen dogodek mora biti prikazan v postavki spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi (K.12.1) v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej odstavek 6.30).

5.113

Rezervacije pokojninskih skladov so finančna sredstva rezidenčnih in nerezidenčnih gospodinjstev in ne institucionalnih enot, ki z njimi upravljajo.

5.114



Opredelitev:

Podskupino prenosne premije in škodne rezervacije (F.62) sestavljajo vse transakcije s prenosnimi premijami in škodnimi rezervacijami (AF.62). To so tehnične rezervacije, ki jih oblikujejo zavarovalne družbe ter (avtonomni in neavtonomni) pokojninski skladi za:

(a)  znesek, ki predstavlja tisti del prihodkov od premij (obračunanih bruto premij), ki mora biti alociran naslednjim obračunskim obdobjem (prenosne premije);

(b)  celotne ocenjene končne stroške poravnave vseh škod iz dogodkov, ki so nastali do konca obračunskega obdobja, ne glede na to, ali so bili že prijavljeni ali ne, zmanjšane za zneske, ki so že bili plačani na osnovi takšnih škod (škodne rezervacije).

5.115

Prenosne premije so posledica dejstva, da zavarovalne premije navadno zapadejo v plačilo na začetku zavarovalnega obdobja, ki navadno ne sovpada z obračunskim obdobjem. Zato je ob koncu obračunskega obdobja, ko se izdela bilanca stanja, del zavarovalnih premij, ki so zapadle v plačilo v obračunskem obdobju, namenjen pokrivanju tveganj v naslednjem obdobju. Prenosne premije so določene glede na tveganja v obdobju, ki preostaja do konca veljavnosti pogodbe.

V finančnem računu prenosne premije, ki so prikazane med zavarovanci in zavarovalnimi družbami, predstavljajo tisti del premij, ki zapadejo v plačilo v tekočem obračunskem obdobju in so namenjene kritju tveganj, ki nastajajo v naslednjem obdobju.

5.116

Prenosne premije so finančna sredstva zavarovancev. Če se te prenosne premije nanašajo na življenjsko zavarovanje, so zavarovanci rezidenčna ali nerezidenčna gospodinjstva. Če se nanašajo na neživljenjsko zavarovanje, lahko zavarovanci pripadajo kateremu koli sektorju gospodarstva ali tujini. Zavarovalne premije ali socialni prispevki, ki jih plačajo zavarovanci, so lahko merilo za porazdelitev prenosnih premij med sektorje gospodarstva in tujino.

5.117

Škodne rezervacije imajo zavarovalne družbe za pokrivanje zneskov, ki naj bi po pričakovanjih zapadli v plačilo na osnovi zahtevkov, ki še niso poravnani (npr. ker so sporni). Za zahtevke, ki so jih zavarovalne družbe sprejele, se šteje, da so zapadli v plačilo, ko se je škodni primer zgodil, ne glede na to, koliko časa je trajal postopek ugotavljanja njegove upravičenosti.

5.118

Škodne rezervacije so finančna sredstva upravičencev, ki lahko pripadajo kateremu koli sektorju gospodarstva ali tujini.

5.119

Podskupina AF.62 zajema prenosne premije, druge tehnične rezervacije, škodne rezervacije in izravnalne rezervacije, kot so opredeljene v členih 25, 26, 28 in 30 Direktive Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o zaključnih in konsolidiranih računih zavarovalnic.

5.120



Opredelitev:

Skupino druge terjatve in obveznosti (F.7) sestavljajo vse transakcije z drugimi terjatvami in obveznostmi (AF.7). To so finančne terjatve, ki nastanejo kot protipostavke finančnim ali nefinančnim transakcijam v primerih časovne razlike med temi transakcijami in ustreznim plačilom.

5.121

Skupina F.7 zajema transakcije s finančnimi terjatvami, ki izhajajo iz predčasnih ali prepoznih plačil za transakcije z blagom in storitvami, razdelitvene transakcije ali sekundarno trgovino s finančnimi sredstvi. Zajema tudi nasprotne transakcije v primeru zapadlega, a še ne izvedenega plačila. V skupino je uvrščen tudi dolg, ki izhaja iz v obdobju obračunanega dohodka in zaostankov v plačilu.

5.122

Kategorija F.7 ne zajema:

(a) statističnih napak, ki niso časovne razlike med transakcijami z blagom in storitvami, razdelitvenimi ali finančnimi transakcijami in ustreznimi plačili;

(b) postavk, ki jih zaradi pomanjkanja informacij ni možno razvrstiti. Razvrstitev mora temeljiti na vseh razpoložljivih informacijah;

(c) postavk, o katerih naravi ni nič znanega;

(d) raznovrstnih postavk plačilne bilance, imenovanih neto napake in izpustitve;

(e) predčasnih ali prepoznih plačil (skupaj z zaostalimi) v primeru nastanka finančnihsredstev ali odplačila obveznosti, razen tistih, ki so uvrščeni v skupino F.7. Ta ostajajo uvrščena v svoji skupini.

5.123

Skupina F.7 je razdeljena na dve podskupini finančnih transakcij:

(a) komercialni krediti in predujmi (F.71),

(b) druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov (F.79).

5.124



Opredelitev:

Podskupino komercialni krediti in predujmi (F.41) sestavljajo vse transakcije s komercialnimi krediti in predujmi (AF.71). To so finančne terjatve, ki izhajajo iz dobaviteljevega ali kupčevega neposrednega kreditiranja transakcij z blagom in storitvami, ter predujmi za delo, ki je v teku ali se bo začelo in je povezano s temi transakcijami.

5.125

Podskupina AF.71 zajema:

(a) finančne terjatve, povezane z dobavami blaga ali storitev, ki še niso bile plačane;

(b) komercialne kredite, ki jih prevzame družba za faktoring, razen če se obravnavajo kot posojila;

(c) obračunane najemnine za zgradbe v obdobju;

(d) zaostala plačila blaga in storitev, ki niso v obliki posojil.

5.126

Podskupina AF.71 ne zajema posojil za financiranje komercialnih kreditov; ti so vključeni v skupino AF.4 (glej odstavek 5.81. h).

5.127

Komercialni krediti in predujmi so lahko finančna sredstva in obveznosti vseh sektorjev in tujine.

5.128



Opredelitev:

Podskupino druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov (F.79) sestavljajo vse transakcije z drugimi terjatvami in obveznostmi, razen s komercialnimi krediti in predujmi (AF.79). To so finančne terjatve, ki izhajajo iz časovnih razlik med razdelitvenimi ali finančnimi transakcijami na sekundarnem trgu in ustreznimi plačili. Skupina zajema tudi finančne terjatve, ki nastajajo na osnovi obračunanih dohodkov v obdobju.

5.129

Podskupina AF.79 zajema finančne terjatve, ki nastanejo zaradi časovne razlike med obračunanimi transakcijami in plačili v zvezi z:

(a) davki,

(b) socialnimi prispevki,

(c) plačami,

(d) najemninami za zemljišča in podzemna sredstva,

(e) dividendami,

(f) obrestmi,

(g) transakcijami s finančnimi sredstvi na sekundarnem trgu ipd.

▼M4

Prihodki države od davkov in socialnih prispevkov, ki jih je treba vključiti v AF.79, ne bi smeli vključevati tistega dela davkov in socialnih prispevkov, ki verjetno ne bo pobran in zato predstavlja terjatev države brez resnične vrednosti.

▼B

5.130

Nasprotna finančna transakcija obračunanim obrestim na finančna sredstva (glej odstavek 5.17) naj bi bila po možnosti prikazana kot reinvesticija v isto finančno sredstvo. Vendar pa je prikaz obresti odvisen od nacionalnih praks; če obračunane obresti niso prikazane, kot bi bile reinvestirane v finančno sredstvo, morajo biti uvrščene v podskupino F.79.

5.131

Na dan, ko obresti zapadejo v plačilo, sta prikazani dve finančni transakciji (glej odstavek 5.17): prvič, če do plačila pride, je prikazana transakcija s finančnim sredstvom, uporabljenim za plačilo, v primeru neplačila pa je povečanje neplačanih obresti prikazano v podskupini F.79; drugič, nasprotna finančna transakcija, ki zmanjšuje neto finančno terjatev upnika do dolžnika.

5.132

Opredelitev : Neposredne tuje naložbe (F.m) sestavljajo vse transakcije z neposrednimi tujimi naložbami (AF.m), tj. z naložbami, ki vključujejo dolgoročna razmerja, ki odražajo trajni interes institucionalne enote, ki je rezident enega gospodarstva („neposredni investitor“), v institucionalni enoti, ki je rezident drugega gospodarstva („podjetje z neposredno naložbo“). Namen neposrednega investitorja je, da v znatni meri vpliva na upravljanje podjetja, ki je rezident drugega gospodarstva. Neposredna naložba obsega začetno transakcijo med neposrednim investitorjem in podjetjem z neposredno naložbo in vse naknadne kapitalske transakcije med njima ter med povezanimi korporativnimi in nekorporativnimi podjetji ( 85 ).

5.133

Transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi, ki tvorijo neposredno tujo naložbo, so prikazane v ustreznih skupinah finančnih transakcij, tj. med posojili (F.4), delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5) ter drugimi terjatvami in obveznostmi (F.7), zneski neposrednih tujih naložb, ki so vključeni v vsako od teh skupin, pa morajo biti prikazani tudi posebej kot pojasnjevalna postavka.

VREDNOTENJE

5.134

Finančne transakcije so prikazane po transakcijskih vrednostih, tj. po vrednostih v nacionalni valuti, po katerih finančna sredstva in/ali obveznosti nastanejo, so likvidirani, izmenjani ali prevzeti med institucionalnimi enotami ali med institucionalnimi enotami in tujino, in sicer izključno na osnovi tržnih nagibov.

5.135

Finančne transakcije in njihove finančne ali nefinančne nasprotne transakcije so prikazane po enakih transakcijskih vrednostih. Možnosti so tri:

(a) finančna transakcija je transakcija s plačilnim sredstvom v nacionalni valuti (glej odstavka 5.04 in 5.23): transakcijska vrednost je enaka izmenjanemu znesku plačilnega sredstva;

(b) finančna transakcija je transakcija s plačilnim sredstvom v tuji valuti (glej odstavka 5.04 in 5.23), nasprotna transakcija pa ni transakcija s plačilnim sredstvom v nacionalni valuti: transakcijska vrednost je enaka izmenjanemu znesku plačilnega sredstva, preračunanemu v nacionalno valuto s tržnim tečajem, veljavnim na dan plačila;

(c) niti finančna transakcija niti njena nasprotna transakcija nista transakciji s plačilnim sredstvom (glej odstavek 5.04): transakcijska vrednost je določena s tekočo tržno vrednostjo finančnega sredstva in/ali obveznosti, ki je predmet transakcije.

5.136

Transakcijska vrednost se nanaša na določeno finančno transakcijo in njeno nasprotno transakcijo. Načeloma mora biti transakcijska vrednost jasno ločena od vrednosti, ki temelji na ponujeni ceni na trgu, pošteni tržni ceni ali kateri koli ceni, ki naj bi izražala splošno raven cen za skupino podobnih ali enakih finančnih sredstev in/ali obveznosti. Vendar je v primerih, ko je nasprotna transakcija finančni transakciji npr. transfer in torej finančna transakcija ni nastala izključno na osnovi tržnih nagibov, transakcijska vrednost določena s tekočo tržno vrednostjo finančnega sredstva in/ali obveznosti, ki je predmet transakcije.

5.137

Transakcijska vrednost ne vključuje zaračunanih storitev, provizij in podobnih plačil za storitve, ki so bile opravljene za izvedbo transakcije; prikazani morajo biti kot plačila za storitve. Ravno tako niso vključeni davki na finančne transakcije, ki se obravnavajo kot davki na storitve v okviru davkov na proizvode. Kadar finančna transakcija vključuje nastanek nove obveznosti, je transakcijska vrednost enaka znesku prevzete obveznosti brez predplačil obresti. Podobno je ob izbrisu obveznosti transakcijska vrednost za upnika in dolžnika enaka znesku zmanjšanja obveznosti.

5.138   Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33)

(a) kadar izdajatelj vrednostne papirje proda preko odkupnikov primarne izdaje vrednostnih papirjev ali drugih posrednikov, nato pa so prodani po višjih cenah končnim investitorjem, morajo biti finančna sredstva in obveznosti prikazani po vrednostih, ki jih plačajo končni investitorji. Razlika med zneski, ki jih plačajo investitorji, in zneski, ki jih prejmejo izdajatelji, se obravnava kot izdajateljevo plačilo za storitev vpisnikom izdaje;

(b) izdaje vrednostnih papirjev so prikazane po vrednosti ob izdaji. Kadar so vrednostni papirji izdani z diskontom ali premijo, je kot dejanska vrednost ob izdaji prikazan iztržek izdajatelja ob prodaji in ne nominalna vrednost. Razlika med vrednostjo ob izdaji in odkupno vrednostjo se obravnava kot obračunane obresti v času obstoja vrednostnega papirja;

(c) močno diskontirane in brezkuponske obveznice se obravnavajo kot vrednostni papirji, izdani z diskontom. Obresti, obračunane v času obstoja obveznice, se obravnavajo, kot da so reinvestirane v takšne obveznice (glej odstavek 4.46);

(d) kadar so dolgoročni vrednostni papirji izdani z diskontom, ki ni pomembnejše velikosti, je lahko razlika med vrednostjo ob izdaji in odkupno vrednostjo pripisana ob dnevu izdaje;

(e) pri vrednostnih papirjih, pri katerih je vrednost glavnice vezana na indeks cen, ceno blaga ali indeks deviznega tečaja, je cena vrednostnega papirja ob izdaji prikazana kot glavnica, plačila zaradi indeksacije, ki se izplačajo po obdobjih in/ali ob dospelosti, se obravnavajo kot obračunane obresti v času obstoja vrednostnega papirja, protipostavka pa je prikazana kot reinvesticija v vrednostne papirje razen v delnice v finančnem računu;

(f) investicije v vrednostne papirje, ki so v obtoku na sekundarnem trgu, so prikazane po borznem tečaju ali po tržni ceni;

(g) vrednostni papirji, ki so dospeli, so prikazani po odkupni vrednosti, ki vključuje odkupno premijo, ne vključuje pa posojilnih in varčevalnih premij, ki so prikazane kot obresti;

(h) pretvorba obveznic v delnice se mora obravnavati kot prodaja obveznic in nakup delnic (glej odstavek 5.62. l). Vrednost transakcije se izračuna iz tržne vrednosti obveznic, ki so bile zamenjane, morebitni dobički ali izgube iz lastnine na delnicah pa se prikažejo v računu revalorizacije (glej odstavek 6.54).

5.139   Izvedeni finančni instrumenti (F.34)

(a) trgovanje z opcijami na sekundarnem trgu in unovčenje opcij pred dospelostjo so finančne transakcije. Če opcija traja do dospelosti, se lahko izvrši ali ne. Če se izvrši, lahko izdajatelj opcije plača imetniku opcije znesek, ki je enak razliki med prevladujočo tržno ceno osnovnega sredstva in izvršilno ceno, ali pa pride do pridobitve ali prodaje osnovnega finančnega ali nefinančnega sredstva, ki je prikazana po prevladujoči tržni ceni, ter nasprotnega plačila med imetnikom in izdajateljem opcije, ki je enako izvršilni ceni. Razlika med prevladujočo tržno ceno osnovnega sredstva in izvršilno ceno je v obeh primerih enaka likvidacijski vrednosti opcije, tj. cena opcije ob dospelosti. Če opcija ni izvršena, ni nobene transakcije, temveč ima izdajatelj opcije dobiček iz lastnine, imetnik opcije pa izgubo iz lastnine, ki morata biti prikazani v računu revalorizacije;

(b) izvedeni finančni instrumenti razen opcij so navadno pogodbe, s katerimi se stranki dogovorita o zamenjavi določenih stvarnih ali finančnih sredstev na določen dan ali dneve v prihodnosti. Transakcije, ki so prikazane v zvezi s takšnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, zajemajo vsako trgovanje s pogodbami in neto vrednosti izvršenih poravnav. Včasih je potrebno knjižiti tudi transakcijo, povezano z nastankom pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu. V številnih primerih pogodbeni stranki skleneta pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu brez plačila ene stranke drugi; v teh primerih je vrednost transakcije, ki vzpostavi pogodbo, enaka nič, in v finančnem računu ni potrebna nobena vknjižba;

▼M5

(c) kakršna koli dejanske provizije, ki jih plačajo ali prejmejo zastopniki ali posredniki pri sklepanju pogodb za opcije, standardiziranih terminskih pogodb, poslov zamenjave (swap) in drugih izvedenih instrumentih, se obravnavajo kot plačila za storitve na ustreznih računih. Pri poslu zamenjave (swap) se ne šteje, da stranki opravljata storitve druga za drugo, vsako plačilo tretji osebi za organizacijo zamenjave pa je treba šteti kot plačilo za storitev. V okviru posla zamenjave (swap), pri katerem pride do zamenjave glavnice, se ustrezni tokovi prikazujejo kot transakcije z osnovnim finančnim instrumentom; tokovi drugih plačil (razen provizij) se prikazujejo pod postavko izvedenih finančnih instrumentov (F.34). Čeprav se načeloma lahko šteje, da premija, ki se plača prodajalcu opcije, vključuje plačilo za storitev, v praksi običajno ni mogoče izločiti elementa storitve. Zato kupec prikazuje celotno ceno kot nakup finančnega sredstva, prodajalec pa kot nastanek obveznosti;

(d) kadar posel zamenjave (swap) vključuje zamenjavo glavnic, kot na primer pri valutni zamenjavi, se začetna zamenjava prikazuje kot transakcija z osnovnim finančnim instrumentom in ne kot transakcija z izvedenimi finančnimi instrumenti (F.34). Kadar pogodbe ne vključujejo zamenjave glavnice, se na začetku ne evidentira nobena transakcija. V obeh primerih se na tej točki implicitno ustvari izvedeni finančni instrument z začetno vrednostjo nič. Kasneje bo vrednost zamenjave enaka:

1. za glavnice tekoči tržni vrednosti razlike med pričakovano prihodnjo tržno vrednostjo zneskov, ki naj bi se ponovno zamenjali, in zneskov, ki so navedeni v pogodbi;

2. za druga plačila trenutni tržni vrednosti prihodnjih tokov, določenih v pogodbi.

Spremembe v vrednosti izvedenega finančnega instrumenta se prikazujejo na računu revalorizacije.

Kasnejše ponovne zamenjave glavnice urejajo pogoji iz pogodbe o poslu zamenjave (swap), ki lahko določajo, da se finančna sredstva zamenjujejo po drugačni ceni kot je tržna cena za takšno sredstvo. Plačila med pogodbenima strankama pogodbe o zamenjavi bodo takšna, kot določa pogodba. Razlika med tržno ceno in pogodbeno ceno je v tem primeru enaka likvidacijski vrednosti sredstva/obveznosti, ki velja na datum zapadlosti, in se prikaže kot transakcija z izvedenimi finančnimi instrumenti (F.34). Nasprotno pa se drugi tokovi v okviru poslov zamenjave (swap) prikazujejo kot transakcija z izvedenimi finančnimi instrumenti za zneske, ki so bili dejansko zamenjani. Vse transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti se morajo ujemati z revalorizacijskim izidom med celotnim trajanjem posla zamenjave (swap). Ta obravnava je analogna obravnavi, ki se nanaša na opcije, pri katerih pride do dostave osnovnega instrumenta. (glej točko (a)).

Za institucionalno enoto se posel zamenjave (swap) ali nestandardizirana terminska pogodba prikazuje pod postavko izvedenih finančnih instrumentov na strani sredstev, kadar ima neto vrednost sredstva, pri čemer pozitivna neto plačila povečujejo neto vrednost (in obratno). Kadar ima zamenjava neto vrednost obveznosti, se prikazuje na strani obveznosti, pri čemer negativna neto plačila povečujejo neto vrednost (in obratno).

▼B

Spremembe vrednosti izvedenega finančnega instrumenta v času morajo biti prikazane v računu revalorizacije.

Naknadne ponovne izmenjave glavnice uravnavajo roki in pogoji iz pogodbe o zamenjavi, zato se lahko zgodi, da se finančna sredstva izmenjajo po ceni, ki je različna od prevladujoče tržne cene za ta sredstva. Nasprotno plačilo med strankama v poslu zamenjave je takšno, kot je opredeljeno v pogodbi. Razlika med tržno in pogodbeno ceno je enaka likvidacijski vrednosti sredstva/obveznosti, ki velja na dan dospelosti in mora biti prikazana kot transakcija z izvedenimi finančnimi instrumenti (F.34). Ta končna transakcija z izvedenim finančnim instrumentov in vsi končni neto tokovi obresti morajo ustrezati celotnemu revalorizacijskemu dobičku ali izgubi v obdobju trajanja pogodbe o zamenjavi. Takšna obravnava je podobna načinu obravnave opcij, ki trajajo do dospetja (glej a) zgoraj).

5.140   Delnice in drugi lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov (F.51)

(a) nove delnice se prikažejo po vrednosti ob izdaji, ki navadno ustreza nominalni vrednosti, povečani za premijo ob izdaji;

(b) transakcije z delnicami v obtoku morajo biti prikazane po transakcijski vrednosti. Ko ta ni znana, se kot približek lahko uporabi borzni tečaj, tržna cena delnic, ki kotirajo na borzi, ali knjigovodska vrednost delnic, ki ne kotirajo na borzi;

(c) delnice s potrdili o kasnejšem izplačilu dividende se vrednostijo po dividendi, ki jo predlaga izdajatelj;

(d) izdaje premijskih delnic v sistemu niso prikazane (glej odstavek 5.93). Ne glede na to se v primerih, ko izdaje premijskih delnic spremenijo celotno tržno vrednost delnic družbe, te spremembe prikažejo v računu revalorizacije (glej odstavek 6.56);

(e) transakcijska vrednost drugega lastniškega kapitala (F.513) je znesek sredstev, ki jih lastniki prenesejo v svoje družbe ali neprave družbe. V nekaterih primerih so sredstva lahko prenesena v obliki prevzema obveznosti družbe ali neprave družbe.

5.141   Delnice vzajemnih skladov (F.52)

(a) transakcije z delnicami vzajemnih skladov se vrednotijo na osnovi neto prispevkov v sklad;

(b) dohodek od lastnine, zmanjšan za stroške upravljanja, ki ga prejmejo vzajemni skladi in je, celo če ni razdeljen, pripisan delničarjem, ima nasprotno vknjižbo v finančnem računu med delnicami vzajemnih skladov. S tem je dohodek od lastnine reinvestiran.

ČAS ZAJEMANJA

5.142

Finančne transakcije in njihove nasprotne transakcije so zajete v isti časovni točki.

5.143

Kadar je nasprotna transakcija finančne transakcije nefinančna transakcija, sta obe zajeti v obdobju izvedbe nefinančne transakcije. Na primer, ko prodaja blaga ali storitev vodi do nastanka komercialnega kredita, je ta finančna transakcija zajeta v obdobju, v katerem so narejene vknjižbe v ustreznem nefinančnem računu.

5.144

Če je nasprotna postavka finančne transakcije prav tako finančna transakcija, so predvidene tri možnosti: Kadar je protipostavka finančne transakcije finančna transakcija, so možnosti tri:

(a) obe finančni transakciji sta transakciji s plačilnimi sredstvi (glej odstavek 5.04): zajeti sta v obdobju, ko je izvedeno prvo plačilo;

(b) samo ena od dveh finančnih transakcij je transakcija s plačilnim sredstvom (glej odstavek 5.04): zajeti sta, ko je izvedeno plačilo;

(c) nobena od dveh finančnih transakcij ni transakcija s plačilnim sredstvom (glej odstavek 5.04): zajeti sta v obdobju, ko je izvedena prva finančna transakcija.

IZRAČUN FINANČNIH TRANSAKCIJ IZ SPREMEMB V BILANCAH STANJA

5.145

Kadar osnovne statistike o finančnih transakcijah niso na voljo, se finančne transakcije lahko izračunajo na osnovi sprememb v finančnih bilancah stanja, tj. na osnovi sprememb zneska imetij finančnih sredstev ter neporavnanih obveznosti med končno in začetno bilanco stanja. Razlika med zneski finančnih transakcij in spremembami v finančnih bilancah stanja je sestavljena iz vknjižb v računu revalorizacije in računu drugih sprememb obsega sredstev.

5.146

V dodatku je pojasnjena metoda, s katero je v bilancah stanja in finančnih računih možno prikazati mere denarja.

5.147

Opredelitve mer denarja se razlikujejo med državami in v času, poleg tega pa ne temeljijo nujno na klasifikaciji finančnih sredstev in klasifikaciji sektorjev, kot so opredeljene v sistemu. Zaradi tega mere denarja v sistemu niso opredeljene.

5.148

Pri vključevanju mer denarja v bilance stanja in finančne račune je več težav. Prvič, mere denarja so lahko sestavljene iz elementov, ki ne ustrezajo razredom oziroma skupinam, podskupinam in podpostavkam finančnih sredstev ter obveznosti, kot so opredeljene v sistemu. Npr. mera denarja lahko vključuje samo podrazred skupine gotovina in vloge (AF.2). Ta podrazred je lahko opredeljen glede na zapadlost in/ali glede na institucionalno enoto, ki je imetnik ali izdajatelj gotovine in vlog. Drugič, mere denarja se lahko nanašajo na sektorje, ki izdajajo denar, sektorje, ki imajo denar, ter denarno nevtralne sektorje, ki ne ustrezajo sektorjem in podsektorjem, kakor so opredeljeni v sistemu. Tretjič, viri podatkov za izračun denarnih agregatov se lahko v praksi razlikujejo od virov podatkov, ki se uporabljajo za izdelavo bilanc stanja ter finančnih računov sektorjev in tujine.

5.149

Za identifikacijo mer denarja MX v bilancah stanja ali finančnih računih je potrebno vse razrede i finančnih sredstev in obveznosti, ki so opredeljeni v sistemu, razdeliti na dva podrazreda:

MXi

:

podrazred finančnih sredstev (obveznosti), razvrščenih v razred i in vključenih v mero denarja MX,

MX-i

:

podrazred finančnih sredstev (obveznosti), razvrščenih v razred i, vendar ne vključenih v mero denarja MX.

V praksi nekateri razredi finančnih sredstev (obveznosti) ne prispevajo niti k širšim meram denarja, npr. denarno zlato in PPČ (AF.1) ali zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6). Zato sta MX1 in MX6 enaka nič, torej razdelitev AF.1 v MX1 in MX-1 ali AF.6 v MX6 in MX-6 ni potrebna.

5.150

Mera denarja MX je enaka vsoti vseh podrazredov finančnih sredstev MXi sektorjev, ki imajo denar, enaka pa je tudi vsoti vseh podrazredov obveznosti MXi sektorjev, ki izdajajo denar.

5.151

Glavna prednost te metode je prilagodljivost. Kadar se spremeni opredelitev mere denarja, je potrebno prilagoditi le razčlenitev nekaterih razredov finančnih sredstev in obveznosti v MXi and MX-i.



Mere denarja v bilancah stanja ali finančnih računih

Finančna sredstva sektorjev, imetnikov denarja

 

Obveznosti sektorjev, ki izdajajo denar

Skupaj

Razčlenitev po sektorjih

Razčlenitev po sektorjih

Skupaj

 
 

AF.1

 
 
 
 
 

AF.2

 
 
 
 
 

od tega

MX 2

 
 
 
 

MX -2

 
 
 
 

AF.3

 
 
 
 
 

AF.33

 
 
 
 
 

od tega

MX 33

 
 
 
 

MX -33

 
 
 
 

AF.34

 
 
 
 
 

od tega

MX 34

 
 
 
 

MX -34

 
 
 
 

AF.4

 
 
 
 
 

AF.41

 
 
 
 
 

od tega

MX 41

 
 
 
 

MX -41

 
 
 
 

AF.42

 
 
 
 
 

od tega

MX 42

 
 
 
 

MX -42

 
 
 
 

AF.5

 
 
 
 
 

AF.51

 
 
 
 
 

od tega

MX 51

 
 
 
 

MX -51

 
 
 
 

AF.52

 
 
 
 
 

od tega

MX 52

 
 
 
 

MX -52

 
 
 
 

AF.6

 
 
 
 
 

AF.7

 
 
 
 
 

AF.71

 
 
 
 
 

od tega

MX 71

 
 
 
 

MX -71

 
 
 
 

AF.79

 
 
 
 
 

Skupaj finančna sredstva in obveznosti, od tega MX

 

POGLAVJE 6

DRUGI TOKOVI

6.01

Drugi tokovi obsegajo potrošnjo stalnega kapitala (K.1), pridobitve in odsvojitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2) ter druge spremembe sredstev (K.3 do K.12).

Druge spremembe sredstev zajemajo različne vrste sprememb sredstev, obveznosti in neto vrednosti, ki niso rezultat transakcij, prikazanih v računih kapitala in finančnih računih. Zajemajo druge spremembe obsega (K.3 do K.10 in K.12) ter dobičke in izgube iz lastnine (K.11).

6.02



Opredelitev:

Potrošnja stalnega kapitala (K.1) predstavlja znesek v obdobju potrošenih osnovnih sredstev zaradi normalne obrabe in predvidenega zastaranja, skupaj z rezervacijami za izgube osnovnih sredstev v primeru slučajnih škod, zoper katere jih je mogoče zavarovati.

6.03

Potrošnjo stalnega kapitala je treba izračunati za vsa osnovna sredstva (razen živali), torej za opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena osnovna sredstva (kot so stroški raziskovanj rudišč in programska oprema), velike izboljšave neproizvedenih sredstev in stroške prenosa lastništva neproizvedenih sredstev.

6.04

Potrošnja stalnega kapitala (ki jo je treba razlikovati od amortizacije, ki je dovoljena za davčne namene, in amortizacije, prikazane v poslovnih izkazih) mora biti ocenjena na osnovi stanja osnovnih sredstev in verjetne povprečne ekonomske življenjske dobe posameznih skupin teh sredstev. Kadar neposredne informacije o stanju osnovnih sredstev niso na voljo, je za oceno stanja osnovnih sredstev priporočena metoda stalne inventarizacije (MSI). Stanje osnovnih sredstev mora biti vrednoteno v kupčevih cenah tekočega obdobja.

Pri izračunu povprečne tehnične življenjske dobe obravnavanih sredstev se upoštevajo izgube osnovnih sredstev zaradi slučajnih škod, zoper katere jih je možno zavarovati. Za gospodarstvo kot celoto je možno pričakovati, da je dejanska normalna slučajna škoda v obračunskem obdobju enaka ali blizu povprečni, za posamezne enote ali skupine enot pa se dejanska normalna in povprečna slučajna škoda lahko razlikujeta. V tem primeru se na ravni sektorja razlika prikaže kot druge spremembe obsega osnovnih sredstev.

Potrošnja stalnega kapitala se izračuna po metodi linearne amortizacije, po kateri se vrednost osnovnega sredstva v njegovi celotni življenjski dobi odpisuje po enaki stopnji.

Glede na krivuljo padanja učinkovitosti osnovnega sredstva je potrošnjo stalnega kapitala možno izračunati tudi po metodi geometrijske amortizacije.

6.05

V sistemu računov je potrošnja stalnega kapitala prikazana pod vsemi izravnalnimi postavkami, ki so tako prikazane „bruto“ in „neto“. Prikaz „bruto“ pomeni, da potrošnja stalnega kapitala ni odšteta, prikaz „neto“ pa, da je.

6.06

Opredelitev : Nefinančna neproizvedena sredstva ( 86 ) so zemljišča in druga opredmetena neproizvedena sredstva, ki jih je mogoče uporabljati v proizvodnji blaga in storitev, ter neopredmetena neproizvedena sredstva.

6.07

Zemljišče je opredeljeno kot tla, prekrita z zemljo, in z njimi povezane površinske vode (86) . Površinske vode vključujejo vse celinske vode (rezervoarji, jezera, reke itd.), ki so lahko predmet lastninske pravice.

6.08

Med zemljišča ne spadajo:

(a) zgradbe in drugi objekti na zemljiščih ali skozi nje (ceste, predori ipd.);

(b) vinogradi, sadovnjaki in drugi nasadi dreves ali drugih rastočih pridelkov ipd.;

(c) podzemna sredstva;

(d) negojeni biološki viri;

(e) podzemni vodni viri.

Postavki (a) in (b) sta proizvedeni osnovni sredstvi, postavke (c), (d) in (e) pa opredmetena neproizvedena sredstva.

6.09

Pridobitve in odsvojitve zemljišč se vrednotijo v tekočih tržnih cenah, ki so veljale v obdobjih pridobitev/odsvojitev. Transakcije z zemljišči so v računih kupca in prodajalca prikazane po enaki vrednosti. Ta vrednost ne zajema stroškov, nastalih ob prenosu lastništva zemljišča, ki se prikažejo kot bruto investicije v osnovna sredstva.

6.10

Pridobitve in odsvojitve drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev zajemajo podzemna sredstva, negojene biološke vire in vodne vire. Podzemna sredstva obsegajo zaloge premoga, nafte in zemeljskega plina ter zaloge kovinskih in nekovinskih rudnin (86) .

6.11

Pridobitve in odsvojitve drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev se vrednotijo v tekočih tržnih cenah, ki so veljale v obdobjih pridobitev/odsvojitev. Pridobitve in odsvojitve ne zajemajo z njimi povezanih stroškov prenosa lastništva. Slednji se prikažejo kot bruto investicije v osnovna sredstva.

6.12

Neopredmetena nefinančna neproizvedena sredstva obsegajo patente, najemne in druge prenosljive pogodbe, kupljeno dobro ime in druga neopredmetena neproizvedena sredstva. Najemi se nanašajo na zemljišča, podzemna sredstva ter stanovanjske in nestanovanjske zgradbe (86) . Nadaljnji primeri so tudi prenosljive pogodbe s športniki in ustvarjalci. Vrednost pridobitev in odsvojitev najemnih in drugih prenosljivih pogodb je sestavljena iz plačil prvotnim ali poznejšim najemnikom ali zakupnikom, ko so najemi ali koncesije prodani ali preneseni drugim institucionalnim enotam. Vrednost pridobitev in odsvojitev neopredmetenih neproizvedenih sredstev ne zajema z njimi povezanih stroškov prenosa lastništva. Stroški prenosa lastništva so del bruto investicij v osnovna sredstva.

6.13

Pridobitve manj odsvojitve nefinančnih neproizvedenih sredstev so prikazane v računu kapitala sektorjev, celotnega gospodarstva in tujine.

6.14



Opredelitev:

Druge spremembe sredstev so tokovi, ki niso rezultat transakcij, prikazanih v računih kapitala in finančnih računih. Delijo se na dve skupini. Prva so spremembe obsega sredstev, druga pa spremembe vrednosti sredstev, obveznosti in neto vrednosti zaradi sprememb ravni in strukture cen, katerih rezultat so dobički ali izgube iz lastnine.

6.15

Druge spremembe obsega so tokovi z različnimi vlogami. Med pomembnejšimi je omogočanje določenim sredstvom, da vstopijo ali zapustijo sistem v normalnem toku dogodkov — npr. vhodi in izhodi naravno nastajajočih sredstev, kar je pomembno za prikaz odkritij, izčrpanj in uničenja naravnih sredstev. Druga vloga je prikaz učinkov izjemnih, nepričakovanih dogodkov, ki vplivajo na ekonomsko koristnost teh sredstev.

6.16

Druge spremembe obsega zajemajo devet skupin:

(a) ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev (K.3);

(b) ekonomski nastanek proizvedenih sredstev (K.4);

(c) naravno rast negojenih bioloških virov (K.5);

(d) ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev (K.6);

(e) izgube zaradi katastrof (K.7);

(f) zasege brez nadomestila (K.8);

(g) druge spremembe obsega nefinančnih sredstev, d.n . (K.9);

(h) druge spremembe obsega nefinančnih sredstev in obveznosti d.n. (K.10);

(i) spremembe v klasifikacijah in strukturi (K.12).

6.17

Ekonomski nastanek nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.3) predstavlja povečanje obsega tiste vrste sredstev, ki niso rezultat proizvodnje.

Zajeti so:

(a) bruto povečanja ravni podzemnih virov, ki jih je mogoče izkoriščati: dokazane zaloge premoga, nafte, zemeljskega plina, kovinskih in nekovinskih rudnin, katerih izkoriščanje je gospodarno. V postavko so zajeta tudi povečanja zalog, katerih izkoriščanje postane gospodarno zaradi tehnološkega napredka ali sprememb relativnih cen;

(b) prenosi drugih naravnih sredstev v ekonomsko dejavnost: naravno nastala sredstva, ki s spremembo statusa postanejo ekonomska sredstva (npr. izkoriščanje nedotaknjenih gozdov, sprememba divjega ali neobdelanega zemljišča v zemljišče, ki ga je možno ekonomsko uporabljati, osušitev zemljišča). Ekonomska sredstva so opredeljena kot sredstva, do katerih institucionalne enote uveljavljajo lastninsko pravico in od katerih imajo njihovi lastniki lahko ekonomske koristi;

(c) kakovostne spremembe neproizvedenih sredstev zaradi sprememb v ekonomski rabi. Spremembe kakovosti se obravnavajo kot spremembe obsega. Spremembe kakovosti, ki so prikazane tukaj, so protipostavka spremembam v ekonomski rabi, ki so prikazane kot spremembe v klasifikaciji (glej odstavek 6.33) — npr. iz obdelanega zemljišča v gradbeno zemljišče;

(d) nastanek neopredmetenih neproizvedenih sredstev. Neopredmetena nefinančna neproizvedena sredstva nastanejo, ko so stvari in ideje patentirane ali so prenosljive pogodbe podpisane. Kadar so podjetja prodana po ceni, ki presega njihova lastna sredstva (glej odstavek 7.05), je presežek kupčeve cene nad lastnimi sredstvi sredstvo, imenovano „dobro ime“. Dobro ime, ki pri prodaji/nakupu ni prikazano, ni ekonomsko sredstvo.

6.18

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev (K.4) se zgodi v primeru blaga, ki še ni prikazano v bilancah stanja. Izraz „ekonomski nastanek“ označuje priznanje pomembne ali posebne vrednosti, prikazan pa je med drugimi spremembami obsega.

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev zajema:

(a) vrednostne predmete, kot so dragoceni kamni in umetnine, kadar je visoka vrednost ali umetniški pomen predmetov, ki še niso bili prikazani v bilancah stanja, priznan prvič;

(b) zgodovinske spomenike, kadar je poseben arheološki, zgodovinski ali kulturni pomen objektov ali krajev, ki še niso bili prikazani v bilancah stanja, priznan prvič.

6.19

Naravna rast negojenih bioloških virov (K.5) ni pod neposrednim nadzorom, odgovornostjo in upravljanjem institucionalne enote in zato ni proizvodnja. Prirast teh ekonomskih sredstev, kot so npr. naravni drevesni sestoji ali ribe v rečnih ustjih, je tako treba obravnavati kot ekonomski nastanek.

6.20

Naravna rast mora biti prikazana kot povečanje (K.5), izčrpanje pa kot ekonomsko izginotje (K.61). V praksi se naravna rast lahko prikaže le „neto“, ker so fizične merske enote, ki so najverjetneje edino razpoložljivo orodje za merjenje naravne rasti, dejansko neto mere.

6.21

Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev (K.6) zajema:

(a) izčrpanje naravnih ekonomskih sredstev (K.61), kar obsega izčrpanje nahajališč podzemnih sredstev in negojenih bioloških virov, vključenih med sredstva (glej odstavek 6.19);

(b) drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev (K.62):

1. druga zmanjšanja ravni podzemnih virov, ki jih je možno izkoriščati (ponovna ocena možnosti izkoriščanja zaradi tehnoloških sprememb ali sprememb v relativnih cenah);

2. kakovostne spremembe neproizvedenih sredstev zaradi sprememb v ekonomski rabi;

3. degradacija neproizvedenih sredstev zaradi ekonomske dejavnosti. Zajeta je degradacija zemljišč, vodnih virov in načeloma drugih naravnih sredstev;

4. celotni odpis kupljenega dobrega imena, odpis prenosljivih pogodb in prenehanje patentne zaščite.

6.22

Izgube zaradi katastrof (K.7), prikazane kot druge spremembe obsega sredstev, so posledica izjemnih in prepoznavnih dogodkov velikega obsega, ki lahko uničijo sredstva znotraj vseh oblik ekonomskih (finančnih in nefinančnih) sredstev.

6.23

Med tovrstne dogodke spadajo večji potresi, vulkanski izbruhi, valovi plime, izjemno močni orkani, suša in druge naravne nesreče, vojne, upori, izgredi in drugi politični dogodki ter tehnološke nesreče, kot so večji izlivi strupov in spuščanje radioaktivnih snovi v ozračje.

V postavko je zajeto zlasti :

(a) poslabšanje kakovosti zemljišč zaradi neobičajnih poplav ali viharjev,

(b) uničenje gojenih sredstev zaradi suše ali epidemije,

(c) uničenje zgradb, opreme ali vrednostnih predmetov v gozdnih požarih ali potresih,

(d) slučajno uničenje gotovine ali prinosniških vrednostnih papirjev zaradi naravnih katastrof ali političnih dogodkov.

6.24

Do zasegov brez nadomestila (K.8) pride, kadar si država ali druge institucionalne enote iz razlogov, ki niso plačilo davkov, kazni ali podobnih dajatev, brez polnega nadomestila prisvojijo sredstva drugih institucionalnih enot, vključno z nerezidenčnimi. Nenadomeščeni del takšnih enostranskih zasegov ni kapitalski transfer, prikazan v računu kapitala.

6.25

V postavki so prikazani učinki nepričakovanih dogodkov na ekonomske koristi od sredstev.

Zajeti so:

(a) nepredvideno zastaranje. Potrošnja stalnega kapitala ne zajema nepredvidenega zastaranja osnovnih sredstev, zato lahko znesek, vključen za njihovo normalno pričakovano zastaranje, zaostaja za dejanskim zastaranjem. Zaradi tega je potrebno zmanjšanja vrednosti osnovnih sredstev zaradi uvedbe novih tehnologij ustrezno prikazati;

(b) razlike med popravki vrednosti, vključenimi v potrošnjo stalnega kapitala za normalno škodo, in dejanskimi izgubami. Potrošnja stalnega kapitala ne zajema nepredvidene škode, zato lahko znesek, vključen za normalno pričakovano škodo, zaostaja za (ali presega) dejansko škodo. Za nepredvidena zmanjšanja ali povečanja vrednosti osnovnih sredstev zaradi teh dogodkov je torej treba narediti prilagoditve;

(c) degradacija osnovnih sredstev, ki ni obračunana v potrošnji stalnega kapitala: zmanjšanje vrednosti osnovnih sredstev zaradi npr. nepredvidenih učinkov kislosti zraka in dežja na površine stavb in vozil;

(d) opustitev proizvodnih objektov pred dokončanjem ali pred začetkom ekonomske uporabe;

(e) izjemne izgube zalog (zaradi požara, kraj, napada žuželk na zaloge žit ipd.);

(f) statistične napake med končno in začetno bilanco stanja nefinančnih sredstev.

6.26

V postavki so prikazane vse spremembe finančnih sredstev in obveznostih, ki niso posledica finančnih transakcij, prikazanih v finančnem računu, ki niso pripisane dobičkom in izgubam iz lastnine, prikazanim v računu revalorizacije, ki niso spremembe v klasifikacijah in strukturi ter niso posledica izgub zaradi katastrof in zasegov brez nadomestila.

6.27

Postavka K.10 zajema:

(a) dodelitve in ukinitve PPČ (AF.12) (glej odstavke od 5.33 do 5.35):

za PPČ ne obstaja niti namišljena obveznost, zato mehanizem, s katerim PPČ nastanejo (dodelitve PPČ) ali so izbrisane (ukinitve PPČ), ni podlaga za transakcije, temveč za vknjižbo v računu drugih sprememb obsega sredstev. Dodelitve PPČ povečajo, ukinitve PPČ pa zmanjšajo finančna sredstva denarnih oblasti;

(b) druge spremembe obsega, povezane s pokojninskimi shemami z zagotovljenimi prejemki.

Pokojninske sheme z zagotovljenimi prejemki so tiste, v katerih je raven pokojninskih prejemkov, obljubljenih udeleženim zaposlenim, zagotovljena. Prejemki se izračunajo po obrazcu, ki upošteva delovno dobo in plačo udeleženca, in niso v celoti odvisni od sredstev v skladu. Za sheme z zagotovljenimi prejemki so z vknjižbo v računu drugih spremembe obsega sredstev zajete spremembe aktuarsko določenih obveznosti, ki so posledica sprememb v strukturi prejemkov in ki jih je treba razlikovati od sprememb v starostni strukturi in strukturi delovne dobe upravičencev. Primeri sprememb v strukturi prejemkov so spremembe obrazca, znižanje za pokojnino potrebne starosti in zagotovitev sredstev za letno povečanje (navadno opredeljeno kot konstanten odstotek letno) prihodnjih pokojnin ali vseh pokojnin, ki se izplačujejo;

(c) izjemne izgube gotovine ali prinosniških vrednostnih papirjev zaradi požarov, kraj ipd.;

(d) popolni ali delni odpisi slabih dolgov s strani upnikov.

V postavki je prikazano enostransko priznanje upnika, da finančno sredstvo zaradi stečaja ali drugih dejavnikov ni izterljivo, in posledični izbris finančnega sredstva iz bilance stanja upnika ter izbris nasprotne obveznost dolžnika. Ne glede na to se primerih, ko dolžniško institucionalno enoto nadzira upnik, popolni ali delni odpis dolga s strani upnika, ki ni posledica stečaja, prikaže v računih akumulacije. ►M4  Z odstopanjem od splošnega načela ta postavka ne vključuje prihodkov države od davkov in socialnih prispevkov, za katere država enostransko prizna, da verjetno ne bodo pobrani. Prihodki države od davkov in socialnih prispevkov, ki verjetno ne bodo pobrani, se v istem obračunskem obdobju, v katerem je nastala obveznost, nevtralizirajo v izračunu neto posojanja/neto izposojanja sektorja države in nasprotnih sektorjev (glej točko 1.57); ◄

(e) statistične napake med končno in začetno bilanco stanja finančnih sredstev in obveznosti.

6.28

Postavka K.10 ne zajema:

(a) odpisa dolga na osnovi vzajemnega sporazuma med dolžnikom in upnikom (odpis dolga ali oprostitev dolga): ta se obravnava kot transakcija med upnikom in dolžnikom (glej odstavka 4.165. f in 5.16) in ne kot druga sprememba obsega;

(b) zavrnitev dolga: enostranskega odpisa obveznosti s strani dolžnika sistem ne prepoznava.

6.29

Spremembe v klasifikacijah in strukturi (K.12) zajemajo spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi institucionalnih enot (K.12.1) ter spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti (K.12.2).

6.30

Ob prerazvrstitvi institucionalne enote iz enega sektorja v drugega se prenese njena celotna bilanca stanja, npr. institucionalna enota, uvrščena v sektor gospodinjstev, postane neprava družba, ki jo je treba uvrstiti v sektor družb.

Spremembe v strukturi institucionalnih enot zajemajo nastanek in izginotje nekaterih finančnih sredstev in obveznosti zaradi preoblikovanja družb. Kadar družba izgine kot neodvisna pravna oseba, ker jo prevzame ena družba ali več, vsa finančna sredstva in obveznosti, vključno z delnicami in drugim lastniškim kapitalom, ki so obstajali med to družbo in družbami, ki so jo prevzele, izginejo iz sistema. Nakupi delnic in drugega lastniškega kapitala družbe zaradi združitve pa se prikažejo kot finančna transakcija med družbo, ki jih je kupila, in prejšnjim lastnikom. Nadomestilo obstoječih delnic z delnicami prevzemne ali nove družbe mora biti prikazano kot odkup delnic s hkratno izdajo novih delnic. Finančna sredstva in obveznosti, ki so obstajale med prevzeto družbo in tretjimi osebami ostanejo nespremenjene in preidejo k prevzemni družbi (družbam).

Enako so v tej postavki prikazana nova finančna sredstva in obveznosti (nastanek finančnih sredstev), ki nastanejo ob pravni razdelitvi družbe na dve ali več institucionalnih enot.

6.31

Postavko K.12.2. sestavljata monetizacija/demonetizacija zlata (K.12.21) in druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti (K.12.22).

6.32

Monetizacija/demonetizacija zlata (K.12.21) je prikazana v računu drugih sprememb obsega sredstev denarnih oblasti, tj. podsektorjev centralna banka (S.121) ali centralna država (S.1311).

Monetizacija zlata se zgodi, ko denarne oblasti prerazvrstijo zlato iz vrednostnih predmetov v rezervna sredstva v posesti denarnih oblasti. V računu drugih sprememb obsega sredstev je prikazano zmanjšanje njihovih imetij vrednostnih predmetov in povečanje njihovih imetij denarnega zlata.

Neposredni nakupi denarnega zlata od drugih denarnih oblasti so razvrščeni med transakcije z denarnim zlatom (F.11). Vsi drugi nakupi, vključno z nakupi od finančnih posrednikov ali preko organiziranega trga zlata, morajo biti prikazani kot nakupi vrednostnih predmetov, ki jim sledi sprememba v klasifikaciji.

Demonetizacija zlata se zgodi, ko denarne oblasti prenesejo zlato iz rezervnih sredstev med vrednostne predmete. Imetja denarnega zlata pri denarnih oblasteh se zato zmanjšajo, vrednostni predmeti pa povečajo. Neposredne prodaje denarnega zlata drugim denarnim oblastem se uvrščajo med transakcije z denarnim zlatom (F.11). Vse druge prodaje, vključno s prodajami finančnim posrednikom ali preko organiziranega trga zlata, morajo biti prikazane kot prodaje vrednostnih predmetov, ki sledijo spremembi v klasifikaciji.

6.33

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti (K.12.22): primeri so spremembe v rabi zemljišč in spremembe stanovanj v poslovne prostore ali obratno. Pri zemljiščih morata obe vknjižbi v postavki K.12.22. (negativna vknjižba za staro postavko in pozitivna za novo) imeti enako vrednost. Sprememba vrednosti zemljišča zaradi spremembe v rabi je prikazana kot ekonomski nastanek (glej odstavek 6.17. c) ali izginotje neproizvedenih sredstev (glej odstavek 6.21. b) in se obravnava kot sprememba obsega.

K.12.22 ne zajema pretvorbe obveznic v delnice; ta pretvorba je prikazana z dvema finančnima transakcijama (glej odstavek 5.62. l).

6.34

Vknjižbe za druge spremembe obsega (K.3 do K.10 in K.12) so prikazane v računih drugih sprememb obsega sredstev sektorjev, celotnega gospodarstva in tujine.

6.35

Nominalni dobički ( 87 ) iz lastnine so tista vrsta drugih sprememb vrednosti sredstev, obveznosti in s tem neto vrednosti, ki odraža spremembe ravni in strukture njihovih cen. Nominalni dobički iz lastnine se razčlenijo v nevtralne in realne dobičke iz lastnine.

6.36



Opredelitev:

Nominalni dobički iz lastnine (K.11) na določeno količino sredstva so opredeljeni kot sprememba vrednosti sredstva zaradi spremembe njegove cene. Nominalni dobiček iz lastnine na obveznost je opredeljen kot sprememba vrednosti te obveznosti zaradi spremembe njene cene, vendar z nasprotnim predznakom.

6.37

Pozitivni dobiček iz lastnine je posledica povečanja vrednosti sredstva ali zmanjšanja vrednosti obveznosti. Negativni dobiček iz lastnine, tj. izguba iz lastnine, je posledica zmanjšanja vrednosti sredstva ali povečanja vrednosti obveznosti.

6.38

Nominalni dobički iz lastnine, ki so obračunani na sredstva ali obveznosti, so prikazani v računu revalorizacije, ne glede na to, ali so realizirani ali ne. Dobički iz lastnine so realizirani, ko je obravnavano sredstvo prodano, odkupljeno, uporabljeno ali drugače odsvojeno ali obveznost odplačana. Nerealizirani dobiček je torej tisti, ki je obračunan na sredstvo, ki je še vedno v lasti, ali na obveznost, ki je ob koncu obračunskega obdobja še neporavnana. Kot realiziran dobiček se navadno obravnava dobiček, realiziran v celotnem obdobju, ko je sredstvo v lasti ali je obveznost neporavnana, ne glede na to, ali je to obdobje skladno z obračunskim ali ne. Ker pa so dobički iz lastnine v sistemu prikazani po obračunskem načelu, se razlikovanje med realiziranimi in nerealiziranimi dobički, čeprav je za nekatere namene koristno, ne pojavlja v klasifikacijah in računih.

6.39

Dobički iz lastnine obsegajo dobičke na vseh vrstah sredstev: na nefinančnih proizvedenih in neproizvedenih sredstvih ter na finančnih sredstvih. Zajeti so torej tudi dobički iz lastnine na zaloge vseh vrst blaga, ki jih imajo proizvajalci, vključno z nedokončano proizvodnjo.

6.40

Nominalni dobički iz lastnine so obračunani na sredstva ne glede na to, koliko časa znotraj obračunskega obdobja so v lasti, torej niso obračunani le na sredstva, ki se pojavijo v začetnih in/ali končnih bilancah stanja. Nominalni dobički iz lastnine med dvema časovnima točkama, obračunani lastniku določenega sredstva ali dane količine določene vrste sredstva, so opredeljeni kot:

tekoča vrednost sredstva v kasnejši časovni točki

minus

tekoča vrednost sredstva v zgodnejši časovni točki,

ob predpostavki, da se sredstvo v tem času niti kakovostno niti količinsko ne spremeni. Nominalni dobiček iz lastnine (D), obračunan na določeno količino (k) sredstva med časovno točko 0 in t, se lahko izrazi kot:

image

pri čemer sta co in ct ceni sredstva v časovni točki 0 oziroma t. Za finančna sredstva in obveznosti s stalno tekočo ceno, za katere sta co in ct enaka po opredelitvi, so nominalni dobički iz lastnine vedno nič.

6.41

Za izračun nominalnih dobičkov iz lastnine morajo biti pridobitve in odsvojitve sredstev vrednotene na enak način kakor v računih kapitala in finančnih računih, stanje sredstev pa mora biti vrednoteno na enak način kakor v bilancah stanja. Pri osnovnih sredstvih je vrednost pridobitve znesek, ki ga kupec plača proizvajalcu ali prodajalcu, povečan za stroške prenosa lastništva, ki bremenijo kupca. Vrednost odsvojitve obstoječega osnovnega sredstva je znesek, ki ga prodajalec prejme od kupca, zmanjšan za stroške prenosa lastništva, ki bremenijo prodajalca.

Razlikovati je mogoče štiri razmere, v katerih nastanejo nominalni dobički iz lastnine:

1. sredstvo je v lasti v celotnem obračunskem obdobju: nominalni dobički, obračunani v obračunskem obdobju, so enaki vrednosti v končni bilanci stanja, zmanjšani za vrednost v začetni bilanci stanja. Te vrednosti so ocenjene vrednosti sredstev, če bi bila pridobljena na dan, za katerega so bilance stanja narejene. Nominalni dobiček je nerealiziran;

2. sredstvo, ki je v lasti na začetku obdobja, je v obdobju prodano: obračunani nominalni dobički iz lastnine so enaki dejanski ali ocenjeni vrednosti odsvojitve, zmanjšani za vrednost v začetni bilanci stanja. Nominalni dobiček je realiziran;

3. sredstvo je pridobljeno v obdobju in je ob koncu obdobja v lasti: obračunani nominalni dobički iz lastnine so enaki vrednosti v končni bilanci stanja, zmanjšani za dejansko ali ocenjeno vrednost pridobitve. Nominalni dobiček je nerealiziran;

4. sredstvo je pridobljeno in odtujeno v obračunskem obdobju: obračunani nominalni dobiček iz lastnine je enak dejanski ali ocenjeni vrednosti odsvojitve, zmanjšani za dejansko ali ocenjeno vrednost pridobitve. Nominalni dobiček je realiziran.

6.42

Nominalni dobički iz lastnine, obračunani na sredstva in obveznosti, so zajeti ne glede na to, ali so realizirani ali ne. Prikazani so v računih revalorizacije sektorjev, celotnega gospodarstva in tujine.

6.43



Opredelitev:

Nevtralni dobiček iz lastnine (K.11.1) na sredstvo je opredeljen kot vrednost dobička iz lastnine, ki bi bil obračunan, če bi se cena sredstva v času spremenila v istem razmerju kot splošna raven cen.

Namen nevtralnih dobičkov iz lastnine je olajšati izračun realnih dobičkov iz lastnine, ki prerazdeljujejo realno kupno moč med sektorji.

6.44

Splošni indeks cen naj bo označen z r. Nevtralni dobiček iz lastnine (ND) na določeno količino (k) sredstva med časovnima točkama 0 in t je torej izražen kot:

image

pri čemer je cok tekoča vrednost sredstva v časovni točki 0, rt/ro pa faktor spremembe splošne ravni cen med časovnima točkama 0 in t. Za vsa sredstva in obveznosti se uporablja isto razmerje rt/ro.

6.45

Idealnega splošnega indeksa cen za izračun nevtralnih dobičkov iz lastnine ni. Po dogovoru je splošni indeks cen, ki se uporablja za izračun nevtralnih dobičkov iz lastnine, indeks cen za končno nacionalno porabo brez sprememb zalog.

6.46

Nevtralni dobički iz lastnine so prikazani v računu nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine, ki je podračun računa revalorizacije sektorjev, celotnega gospodarstva in tujine.

6.47



Opredelitev:

Realni dobiček iz lastnine (K.11.2) na sredstvo je opredeljen kot razlika med nominalnim in nevtralnim dobičkom iz lastnine na to sredstvo.

Realni dobiček iz lastnine (RD) na določeno količino (k) sredstva med časovnima točkama 0 in t je izražen kot:

image

ali

image

Vrednost realnih dobičkov iz lastnine na sredstva je torej odvisna od gibanja njihovih cen v obdobju glede na povprečno gibanje drugih cen, ki je merjeno s splošnim indeksom cen.

6.48

Realni dobički iz lastnine so prikazani v računu realnih dobičkov/izgub iz lastnine, ki je podračun računa revalorizacije sektorjev, celotnega gospodarstva in tujine.

Gotovina in vloge (AF.2)

6.49

Tekoče vrednosti gotovine in vlog, izraženih v nacionalni valuti, ostajajo v času enake. „Cena“ takšnih sredstev je vedno enota, količina pa je dana s številom enot valute, v kateri so izražena. Nominalni dobički iz lastnine na ta sredstva so vedno nič. Zaradi tega je razlika med vrednostjo začetnega in končnega stanja teh sredstev, razen drugih sprememb obsega sredstev, v celoti pojasnjena z vrednostjo transakcij s temi sredstvi. To je primer, ko je transakcije navadno možno izračunati iz podatkov bilance stanja.

6.50

Za izračun nevtralnih in realnih dobičkov iz lastnine na sredstva s stalno tekočo vrednostjo so potrebni podatki o časih in vrednostih transakcij ter vrednosti začetne in končne bilance stanja. Če je na primer posojilo dano in odplačano v obračunskem obdobju, v katerem splošna raven cen raste, so s stališča upnika nevtralni dobički na posojilo pozitivni, realni pa negativni, pri čemer je znesek odvisen od dolžine trajanja posojila in stopnje inflacije. Takšnih realnih izgub ni možno prikazati brez podatkov o vrednosti danih in odplačanih posojil v obračunskem obdobju in o času, ko so posojila dana in odplačana. Na splošno je mogoče povzeti, da če je celotna absolutna vrednost pozitivnih in negativnih transakcij velika glede na ravni začetne in končne bilance stanja, približne ocene nevtralnih in realnih dobičkov iz lastnine na finančna sredstva in obveznosti s stalnimi tekočimi vrednostmi, ki so izračunane izključno iz podatkov bilance stanja, niso zelo zadovoljive. Celo prikaz vrednosti finančnih transakcij na bruto osnovi, tj. ločen prikaz danih in odplačanih posojil, v nasprotju s prikazom celotne vrednosti posojil, zmanjšane za odplačila, ni nujno zadovoljiv brez podatkov o času črpanj in odplačil posojil.

Posojila (AF.4) ter druge terjatve in obveznosti (AF.7)

6.51

Za posojila ter druge terjatve in obveznosti, ki niso tržni, velja enako kakor za gotovino in vloge. Kadar pa je obstoječe posojilo ali komercialni kredit prodan drugi institucionalni enoti, mora biti razlika med odkupno ceno in transakcijsko ceno prikazana v računu revalorizacije prodajalca in kupca v času transakcije.

Vrednostni papirji razen delnic (AF.3)

6.52

Kadar so obveznice izdane s premijo ali diskontom, vključno z močno diskontiranimi in brezkuponskimi obveznicami, razlika med ceno ob izdaji in nominalno ali odkupno vrednostjo ob zapadlosti meri obresti, ki jih mora izdajatelj plačati v obdobju obstoja obveznice. Takšne obresti so prikazane kot odhodek dohodka od lastnine izdajatelja obveznice ter prihodek imetnika obveznice poleg morebitnih kuponskih obresti, ki jih izdajatelj dejansko plača v določenih razmikih v obdobju obstoja obveznice. Obračunane obresti so v finančnem računu prikazane, kot bi jih imetnik obveznice istočasno reinvestiral v obveznico (glej odstavek 5.17). V finančnem računu so torej prikazane kot pridobitev sredstva, ki je dodano obstoječemu sredstvu ( 88 ). Postopno povečanje tržne vrednosti obveznice, ki ga je mogoče pripisati nabiranju obračunanih, reinvestiranih obresti, odraža rast neodplačane glavnice — tj. velikosti sredstva. To je v bistvu povečanje količine ali obsega in ne povečanje cen. Ne prispeva k nastanku dobička iz lastnine za imetnika obveznice ali izgube za izdajatelja obveznice. Podobno je pri blagu, kot je vino, ki zori med skladiščenjem. Vsak porast cene vina, ki ga je možno pripisati izboljšanju njegove kakovosti, je povečanje obsega in ne cene. Obveznice se v času, ko se približujejo dospelosti, kakovostno spreminjajo, zato je bistveno zavedanje, da povečanja njihovih vrednosti zaradi nabiranja obračunanih obresti niso cenovne spremembe in ne prispevajo k nastanku dobičkov iz lastnine.

6.53

Spreminjajo se tudi cene obveznic s stalno obrestno mero, vendar ko se tržne obrestne mere spremenijo, se cene teh obveznic gibljejo v obratni smeri kot obrestne mere. Vpliv določene spremembe obrestne mere na ceno posamezne obveznice je manjši, bolj kot je njeno dospetje blizu. Spremembe cen obveznic, ki jih je možno pripisati spremembam tržnih obrestnih mer, so cenovne in ne količinske spremembe. Te torej ustvarijo nominalne dobičke ali izgube iz lastnine za izdajatelje in imetnike obveznic. Povečanje obrestnih mer ustvari nominalni dobiček iz lastnine za izdajatelja obveznice in enako nominalno izgubo za imetnika obveznice. Obratno velja ob zmanjšanju obrestnih mer.

Nominalni dobički ali izgube iz lastnine se lahko obračunajo na menice enako kot pri obveznicah. Ker pa so menice kratkoročni vrednostni papirji z veliko krajšim rokom dospelosti, so dobički iz lastnine, ki nastanejo zaradi sprememb obrestnih mer, v splošnem mnogo manjši kot na obveznice z isto nominalno vrednostjo.

6.54

Pretvorba obveznic v delnice se prikaže z dvema finančnima transakcijama (glej odstavek 5.62. l). Navadno je izvedena po ceni, ki je nižja od tržne cene delnic, iz tega izhajajoči dobički iz lastnine pa morajo biti prikazani kot cenovna sprememba v računu revalorizacije.

6.55

Vrednost izvedenih finančnih instrumentov (AF.34) se lahko spremeni zaradi sprememb vrednosti osnovnega instrumenta, sprememb v nihanju cene osnovnega instrumenta ali zaradi približevanja dneva izvršitve ali dospelosti. Vse te spremembe vrednosti je treba obravnavati kot cenovne spremembe in prikazati pod K.11.

Delnice in drug lastniški kapital (AF.5)

6.56

Premijske delnice (glej odstavek 5.93) povečajo število delnic in nominalno vrednost izdanih delnic, teoretično pa ne spremenijo tržne vrednosti vseh delnic skupaj. Po dogovoru sploh ne vstopijo v račune. Ker pa so takšne izdaje namenjene povečanju likvidnosti delnic na trgu, se posledično celotna tržna vrednost izdanih delnic lahko poveča, vsaka taka sprememba pa mora biti prikazana kot učinek revalorizacije.

Zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6)

6.57

Spremembe neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov (AF.61), ki nastanejo med začetkom in koncem obračunskega obdobja in ki izhajajo iz nominalnih dobičkov ali izgub iz lastnine na rezervacijah, ki so jih investirale zavarovalne družbe in pokojninski skladi, se prikažejo v računu revalorizacije. Enako se prikažejo tudi spremembe v prenosnih premijah in škodnih rezervacijah (AF.62), ki izhajajo iz dobičkov in izgub iz lastnine.

6.58

Vrednost finančnih sredstev v tujih valutah se meri po tekoči tržni vrednosti v tujih valutah, pretvorjenih v nacionalno valuto po tekočem deviznem tečaju. Nominalni dobički iz lastnine lahko torej nastanejo ne samo zato, ker se spremeni cena sredstva v lokalni valuti, ampak tudi zaradi sprememb deviznih tečajev. Celotna vrednost nominalnih dobičkov iz lastnine, ki so obračunani v obračunskem obdobju, se lahko izračuna na običajen način z odštevanjem vrednosti transakcij od razlike med vrednostmi v začetni in končni bilanci stanja. Zaradi tega je treba transakcije s finančnimi sredstvi v tujih valutah pretvoriti v nacionalno valuto z uporabo deviznih tečajev, ki so veljali v času, ko so bile transakcije izvedene, vrednosti v začetni in končni bilanci stanja pa z uporabo tečajev, ki so veljali na dneve, na katere se bilance stanja nanašajo. Iz tega sledi, da je celotna vrednost transakcij — pridobitve zmanjšane za odsvojitve — izraženih v tujih valutah, dejansko pretvorjena s tehtanim povprečnim deviznim tečajem, v katerem so uteži vrednosti transakcij, ki so bile izvedene na različne datume.

POGLAVJE 7

BILANCE STANJA

7.01



Opredelitev:

Bilanca stanja je evidenca vrednosti sredstev v lasti in neporavnanih obveznosti v določeni časovni točki. Izravnalna postavka se imenuje neto vrednost (B.90)

Stanja sredstev in obveznosti, ki so prikazana v bilanci stanja, se vrednotijo v tržnih cenah, ki veljajo na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša.

7.02

Bilanca stanja se izdela za sektorje, celotno gospodarstvo in tujino.

Bilanca stanja za sektor kaže vrednost vseh sredstev (proizvedenih, neproizvedenih in finančnih) in obveznosti ter neto vrednost sektorja.

Izravnalna postavka bilance stanja za celotno gospodarstvo se pogosto imenuje nacionalno bogastvo. Je vsota nefinančnih sredstev in neto finančnih sredstev glede na tujino.

Bilanca stanja za tujino, ki se imenuje račun zunanjih sredstev in obveznosti, je sestavljena izključno iz finančnih sredstev in obveznosti.

7.03

Družbe imajo poleg vrednosti izdanih delnic in drugega lastniškega kapitala tudi neto vrednost. Pri nepravih družbah je neto vrednost enaka nič, ker se predpostavlja, da je vrednost lastniškega kapitala lastnikov enaka razliki med sredstvi in obveznostmi neprave družbe. Torej je neto vrednost rezidenčnih podjetij z neposredno tujo naložbo, ki so podružnice nerezidenčnih podjetij in se torej obravnavajo kot neprave družbe, enaka nič.

7.04

Razlika med celotnimi finančnimi sredstvi in celotnimi obveznostmi se imenuje neto finančna sredstva (glej odstavek 7.67).

7.05

Za sektorja nefinančnih in finančnih družb izračun lastnih sredstev daje analitično smiseln kazalnik.

Lastna sredstva so vsota neto vrednosti (B.90) ter izdanih delnic in drugega lastniškega kapitala (AF.5).

7.06

Bilanca stanja zaključuje zaporedje računov in prikazuje končni rezultat vknjižb v računih proizvodnje, razdelitve in porabe dohodka ter v računih akumulacije (glej poglavje 8 „Zaporedje računov in izravnalne postavke“).

7.07

Bilanca stanja prikazuje vrednost sredstev in obveznosti v določeni časovni točki. Sestavljati jih je treba na začetku obračunskega obdobja (kar je enako koncu predhodnega obdobja) in na koncu obračunskega obdobja.

7.08

Začetno in končno bilanco stanja povezuje temeljna računovodska enačba:



vrednost stanja posamezne vrste sredstva v začetni bilanci stanja

plus

transakcije: celotna vrednost pridobljenih sredstev minus celotna vrednost odsvojenih sredstev s transakcijami v obračunskem obdobju; transakcije z nefinančnimi sredstvi so prikazane v računu kapitala, transakcije s finančnimi sredstvi pa v finančnem računu

minus

potrošnja stalnega kapitala

plus

druge spremembe obsega: vrednost drugih pozitivnih in negativnih sprememb obsega sredstev v lasti (na primer kot posledica odkritij podzemnih sredstev ali uničenja sredstva zaradi vojne ali naravne nesreče): te spremembe so prikazane v računu drugih sprememb obsega sredstev

plus

revalorizacije: vrednost pozitivnih in negativnih dobičkov iz lastnine, obračunanih v obdobju, ki izhajajo iz sprememb v ceni sredstva: te spremembe so prikazane v računu revalorizacije

je enako vrednosti stanja sredstva v končni bilanci stanja.

Računovodske povezave med začetno in končno bilanco stanja s transakcijami in drugimi spremembami sredstev (druge spremembe obsega in dobički iz lastnine) so shematično prikazane v dodatku 7.2.

7.09

Sredstva, ki so prikazana v bilancah stanja, so ekonomska sredstva.

7.10



Opredelitev:

Ekonomska sredstva so stvari, ki delujejo kot hranilci vrednosti, nad katerimi institucionalne enote posamično ali kolektivno uveljavljajo lastninske pravice in katerih posedovanje ali uporaba v določenem časovnem obdobju lastnikom prinaša ekonomske koristi.

7.11

Ekonomske koristi zajemajo primarne dohodke (poslovni presežek z uporabo, dohodek od lastnine z dajanjem drugim v uporabo), ki izvirajo iz uporabe sredstva, ter vrednost, vključno z morebitnimi dobički/izgubami iz lastnine, ki jo je možno realizirati z odsvojitvijo ali prenehanjem sredstva.

7.12

Pregled klasifikacije in zajetja ekonomskih sredstev je v tabeli 7.1. Podrobne opredelitve vseh vrst sredstev so v dodatku 7.1.

Sredstva niso:

(a) človeški kapital,

(b) naravna sredstva, ki niso ekonomska sredstva (npr. zrak, rečne vode),

(c) pogojna sredstva, ki niso finančna sredstva (glej odstavek 7.22).

7.13

Sredstva se delijo v tri skupine:

(a) nefinančna proizvedena sredstva,

(b) nefinančna neproizvedena sredstva,

(c) finančna sredstva.

7.14



Opredelitev:

Proizvedena sredstva (AN.1) so nefinančna sredstva, ki so rezultat proizvodnega procesa.

7.15

Klasifikacija proizvedenih sredstev omogoča razlikovanje sredstev na osnovi njihove vloge v proizvodnji. Zajemajo: osnovna sredstva ( 89 ), ki se v proizvodnji uporabljajo ponavljajoče ali nepretrgoma več kakor eno leto, zaloge, ki se v proizvodnji porabijo kot vmesna potrošnja, se prodajo ali kako drugače odsvojijo, in vrednostne predmete. Slednji se v glavnem ne uporabljajo za proizvodnjo ali potrošnjo, ampak pa se pridobijo in posedujejo predvsem kot hranilci vrednosti.

7.16



Opredelitev:

Neproizvedena sredstva (AN.2) so ekonomska sredstva, ki ne nastanejo v proizvodnem procesu. Sestavljajo jih opredmetena in neopredmetena sredstva.

7.17

Klasifikacija omogoča razlikovanje sredstev glede na način njihovega nastanka. Nekatera nastanejo v naravi, druga, ki jih je možno imenovati „družbeni konstrukt“, nastanejo s pravnimi ali računovodskimi dejanji.

7.18

Vsa opredmetena neproizvedena sredstva so naravna sredstva. Katera naravna sredstva so vključena, je v skladu s splošno opredelitvijo ekonomskega sredstva, določeno na osnovi tega, ali so sredstva objekt dejanskega lastništva in ali so svojim lastnikom ob obstoječi tehnologiji, znanju, gospodarskih priložnostih, razpoložljivih virih in celoti relativnih cen zmožna prinašati ekonomske koristi. Naravna sredstva, nad katerimi lastninske pravice niso vzpostavljene ali se ne morejo vzpostaviti (npr. odprto morje in zrak), niso vključena.

7.19

Neopredmetena neproizvedena sredstva zajemajo patente, prenosljive pogodbe, kupljeno dobro ime itd. Stvari, ki niso evidentirane s pravnimi ali računovodskimi dejanji (npr. s podelitvijo patenta ali prenosom ekonomske koristi tretji osebi), niso vključene.

7.20



Opredelitev:

Finančna sredstva (AF.) so ekonomska sredstva, ki zajemajo plačilna sredstva, finančne terjatve in ekonomska sredstva, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam.

7.21

Plačilna sredstva obsegajo denarno zlato, posebne pravice črpanja, gotovino in prenosljive vloge. Finančne terjatve dajejo imetnikom (upnikom) pravico, da brez nasprotne dajatve prejmejo plačilo ali vrsto plačil od drugih institucionalnih enot (dolžnikov), ki so prevzele nasprotne obveznosti.

Primeri ekonomskih sredstev, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam, so delnice in drug lastniški kapital ter deloma pogojna sredstva. Privzema se, da je institucionalna enota, ki je izdala tako finančno sredstvo, prevzela nasprotno obveznost.

7.22

Pogojna sredstva so pogodbeni dogovori med institucionalnimi enotami ter med institucionalnimi enotami in tujino, ki določajo enega ali več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, preden se finančna transakcija izvede. Primeri so plačilne garancije, ki jih daje tretja oseba, akreditivi, kreditne linije, instrumenti zajamčenega vpisa vrednostnih papirjev (NIF) in vrsta izvedenih instrumentov. Pogojna sredstva so finančna sredstva v primeru, ko imajo sami pogodbeni dogovori tržno vrednost, ker se z njimi lahko trguje ali so lahko pobotani na trgu. V drugih primerih pogojna sredstva v sistemu niso zajeta ( 90 ).

7.23

V sistemu ima vsako finančno sredstvo nasprotno obveznost, razen tistih finančnih sredstev, ki so razvrščena v skupino denarno zlato in posebne pravice črpanja (AF.1).

7.24

Klasifikacija finančnih sredstev in obveznosti je skladna s klasifikacijo finančnih transakcij, zato so opredelitve skupin, podskupin in podpostavk finančnih sredstev in obveznosti ter dodatna pojasnila v ESR podani le enkrat, in sicer v poglavju o finančnih transakcijah. V poglavju o bilancah stanja opredelitve in njihova pojasnila v glavnem besedilu niso ponovljeni, temveč je v dodatku 7.1 podan povzetek vseh v sistemu opredeljenih sredstev in obveznosti.



Tabela 7.1 — Klasifikacija sredstev

AN.

NEFINANČNA SREDSTVA (AN.1 + AN.2)

AN.1

Proizvedena sredstva

AN.11

Osnovna sredstva (1)

AN.111

Opredmetena osnovna sredstva

AN.1111

Stanovanja

AN.1112

Druge zgradbe in objekti

AN.11121

Nestanovanjske zgradbe

AN.11122

Drugi objekti

AN.1113

Stroji in oprema

AN.11131

Prevozna oprema

AN.11132

Drugi stroji in oprema

AN.1114

Gojena naravna sredstva

AN.11141

Osnovna čreda

AN.11142

Večletni nasadi

AN.112

Neopredmetena osnovna sredstva

AN.1121

Raziskovanja rudišč

AN.1122

Računalniška programska oprema

AN.1123

Razvedrilni, literarni in umetniški izvirniki

AN.1129

Druga neopredmetena osnovna sredstva

AN.12

Zaloge

AN.121

Surovine in material

AN.122

Nedokončana proizvodnja

AN.1221

Nedokončana proizvodnja na gojenih naravnih sredstvih

AN.1222

Druga nedokončana proizvodnja

AN.123

Dokončani proizvodi

AN.124

Trgovsko blago

AN.13

Vrednostni predmeti

AN.131

Dragocene kovine in kamni

AN.132

Starine in drugi umetniški predmeti

AN.139

Drugi vrednostni predmeti

AN.2

Neproizvedena sredstva

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

AN.211

Zemljišča

AN.2111

Zemljišča pod zgradbami in objekti

AN.2112

Obdelovalna zemljišča

AN.2113

Zemljišča za rekreacijo in z njimi povezane površinske vode

AN.2119

Druga zemljišča in z njimi povezane površinske vode

AN.212

Podzemna sredstva

AN.2121

Zaloge premoga, nafte in zemeljskega plina

AN.2122

Zaloge kovinskih rudnin

AN.2123

Zaloge nekovinskih rudnin

AN.213

Negojeni biološki viri

AN.214

Vodni viri

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

AN.221

Patenti

AN.222

Najemi in druge prenosljive pogodbe

AN.223

Kupljeno dobro ime

AN.229

Druga neopredmetena neproizvedena sredstva

AF.

AF FINANČNA SREDSTVA (2)(AF.l + AF.2 + AF.3 + AF.4 + AF.5 + AF.6 + AF.7)

AF.1

Denarno zlato in posebne pravice črpanja (PPČ)

AF.11

Denarno zlato

AF.12

Posebne pravice črpanja (PPČ)

AF.2

Gotovina in vloge

AF.21

Gotovina

AF.22

Prenosljive vloge

AF.29

Druge vloge

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

AF.33

Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

AF.331

Kratkoročni

AF.332

Dolgoročni

AF.34

Izvedeni finančni instrumenti

AF.4

Posojila

AF.41

Kratkoročna

AF.42

Dolgoročna

AF.5

Delnice in drugi lastniški kapital

AF.51

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov

AF.511

Delnice, ki kotirajo na borzi

AF.512

Delnice, ki ne kotirajo na borzi

AF.513

Drug lastniški kapital

AF.52

Delnice vzajemnih skladov

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

AF.61

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

AF.611

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

AF.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

AF.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

AF.7

Druge terjatve in obveznosti

AF.71

Komercialni krediti in predujmi

AF.79

Druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov

(1)   Pojasnjevalna postavka AN.m.: trajno potrošno blago.

(2)   Pojasnjevalna postavka AF.m.: neposredne tuje naložbe.

SPLOŠNA NAČELA VREDNOTENJA

7.25

Posamezna postavka v bilanci stanja mora biti vrednotena, kakor bi bila pridobljena na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša, vrednost pa mora v primeru nefinančnih sredstev zajemati tudi vse stroške prenosa lastništva. To pomeni, da morajo biti sredstva in obveznosti vrednoteni v tekočih tržnih cenah na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša.

Sredstva torej treba vrednotiti na osnovi:

(a) kupčevih cen, če se sredstva kupijo,

(b) osnovnih cen, če so rezultat proizvodnje za lastne potrebe, in na osnovi osnovnih cen podobnega blaga ali vsote stroškov tega blaga, če osnovne cene niso na voljo.

7.26

V idealnem primeru je te cene mogoče opazovati na trgu. Kadar takšnih cen na trgu ni — na primer ker v nedavni preteklosti ni bilo opaženih nobenih nakupov/prodaj teh sredstev — je treba poskusiti oceniti, kakšne bi bile cene, če bi bila sredstva pridobljena na trgu na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša.

7.27

Poleg cen, opaženih na trgu, in ocen opaženih cen ali nastalih stroškov se lahko tekoče cene za vrednotenje v bilanci stanja približno ocenijo še:

(a) z revalorizacijo in akumulacijo pridobitev, zmanjšanih za odsvojitve ali

(b) s sedanjo ali diskontirano vrednostjo prihodnjih donosov.

7.28

Tržne cene so navadno na voljo za številna finančna sredstva, za obstoječe nepremičnine (zgradbe in druge objekte ter pripadajoča zemljišča), obstoječo prevozno opremo, pridelke in osnovno čredo, pa tudi za novo proizvedena osnovna sredstva in zaloge.

7.29

Za nekatera sredstva se revalorizirane začetne cene pridobitve odpisujejo v pričakovani življenjski dobi. Vrednost takega sredstva je v določeni točki njegove življenjske dobe enaka tekoči ceni pridobitve, zmanjšani za akumulirane vrednosti odpisov. Večina osnovnih sredstev se lahko v bilancah stanja prikaže po tekočih kupčevih cenah, zmanjšanih za akumulirano potrošnjo stalnega kapitala (odpisani strošek nadomestitve) ( 91 ).

7.30

Pri sredstvih, ki bodisi dajejo donose z zamikom (npr. drevesa) ali so donosi razporejeni skozi daljše obdobje (npr. podzemna sredstva), je treba pri izračunu sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih donosov uporabiti ustrezno diskontno stopnjo.

Diskontne stopnje je treba določiti na osnovi informacij o transakcijah s posamezno vrsto sredstva (gozdovi, rudniki, kamnolomi) in ne z uporabo splošnih obrestnih mer.

7.31

Vrednosti sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, je treba preračunati v domačo valuto po tržnem deviznem tečaju, ki velja na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. Ta tečaj mora biti sredina med nakupnimi in prodajnimi promptnimi tečaji valutnih transakcij.

7.32

Za nekatere analitične namene so lahko koristne alternative tekočim tržnim vrednostim (npr. nominalna vrednost za dolgoročne obveznice ter revalorizirana vplačana (ali ekvivalentna) vrednost lastniškega kapitala družb), ki se lahko v bilancah stanja prikažejo kot pojasnjevalne postavke.

PROIZVEDENA SREDSTVA (AN.1)

Osnovna sredstva (AN.11)

7.33

Opredmetena osnovna sredstva je treba po možnosti vrednotiti v tržnih cenah (ali v osnovnih cenah v primeru proizvodnje novih sredstev za lastne potrebe) ali v tekočih kupčevih cenah, zmanjšanih za akumulirano potrošnjo stalnega kapitala. Ustrezno odpisani kupčevi stroški prenosa lastništva teh sredstev so vključeni v vrednost bilance stanja.

7.34

Raziskovanja rudišč je treba vrednotiti bodisi na osnovi akumuliranih zneskov, ki so za namene raziskovanj v skladu s sklenjeno pogodbo plačani drugim institucionalnim enotam, bodisi na osnovi stroškov, ki so nastali pri raziskovanju rudišč za lastne potrebe. Tisti del v preteklosti že izvedenega raziskovanja, ki še ni bil v celoti odpisan, je treba revalorizirati upoštevaje cene in stroške tekočega obdobja.

7.35

Računalniško programsko opremo je treba vrednotiti na osnovi kupčevih cen, plačanih na trgu, na osnovi ocenjenih osnovnih cen, kadar se programska oprema proizvede za lastne potrebe, ali na osnovi proizvodnih stroškov, kadar takšne cene niso na voljo. V prejšnjih letih pridobljeno in še ne popolnoma odpisano programsko opremo je treba revalorizirati po tekočih cenah ali stroških (ki so lahko nižji od izvirne cene ali stroškov).

7.36

Razvedrilne, literarne in umetniške izvirnike ter druga neopredmetena osnovna sredstva je treba vrednotiti po ceni pridobitve, kadar se s temi neopredmetenimi sredstvi dejansko trguje na trgu. Neopredmetena sredstva, ki so bila proizvedena za lastne potrebe, se lahko vrednotijo na osnovi stroškov njihove proizvodnje, ki so ustrezno revalorizirani (upoštevaje cene tekočega obdobja) in odpisani. V drugih primerih je morda potrebno uporabiti ocene sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih prejemkov, ki naj bi jih prejeli lastniki teh sredstev.

Zaloge (AN.12)

7.37

Zaloge je treba vrednotiti po cenah, ki veljajo na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša, in ne po cenah, po katerih so bili proizvodi vrednoteni, ko so vstopili v zaloge.

7.38

Zaloge surovin in materiala se vrednotijo v kupčevih cenah, zaloge dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje pa v osnovnih cenah. Zaloge trgovskega blaga (blago, namenjeno nadaljnji prodaji brez predelave s strani trgovcev na debelo in drobno) se vrednotijo po cenah, ki veljajo na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša, cene pa ne vključujejo nobenih prevoznih stroškov, ki bremenijo trgovce na debelo in drobno. Za zaloge nedokončane proizvodnje se lahko vrednost končne bilance stanja izračuna z uporabo deleža celotnih proizvodnih stroškov, nastalih do konca obdobja, in osnovne cene podobnega dokončanega proizvoda na dan, za katerega se bilanca stanja sestavlja. Če osnovna cena dokončanih proizvodov ni na voljo, se lahko oceni po vrednosti proizvodnih stroškov s pribitkom za pričakovani neto poslovni presežek ali (ocenjeni neto) raznovrstni dohodek.

Rastoči pridelki za enkratno uporabo (razen dreves) in osnovna čreda, ki se redi za zakol, se vrednotijo po cenah takšnih proizvodov na trgu. Neposekana drevesa se vrednotijo z diskontiranjem prihodnjih dohodkov od prodaje lesa v tekočih cenah, zmanjšanih za izdatke, ki nastajajo pri dozorevanju in poseku lesa ipd.

Vrednostni predmeti (AN.13)

7.39

Vrednostni predmeti (umetniška dela, starine, nakit, dragoceni kamni, nedenarno zlato (glej odstavek 5.30) in druge kovine) se vrednotijo v tekočih cenah. Če za ta sredstva obstajajo organizirani trgi, jih je treba vrednotiti po dejanskih ali ocenjenih cenah, po katerih bi jih bilo mogoče kupiti na trgu, vključno z vsemi provizijami posrednikov, na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. V drugih primerih jih je treba vrednotiti po cenah pridobitve, ki so revalorizirane na tekočo raven cen.

NEPROIZVEDENA SREDSTVA (AN.2)

Opredmetena neproizvedena sredstva (AN.21)

7.40

V računu kapitala so izdatki za izboljšave zemljišč in stroški prenosa lastništva zemljišč prikazani kot bruto investicije v osnovna sredstva, ločeno od zemljišč samih.

Če vrednosti zemljišča ni mogoče ločiti od vrednosti zgradb in drugih objektov, ki stojijo na zemljišču, je treba sredstva razvrstiti skupaj, in sicer kot tisto sredstvo, katerega vrednost je verjetno višja.

V bilanci stanja se zemljišča vrednotijo po tekoči tržni ceni.

Tekoča tržna cena ni nujno enaka vsoti vseh elementov, ki sestavljajo stroške pridobitve zemljišča v času pridobitve. Še posebej možno je, da tekoča tržna cena ne zajema stroškov prenosa lastništva ali izdatkov za izboljšave zemljišč, ki še niso bili v celoti odpisani. Te zneske je torej morda potrebno (v celoti ali deloma) prikazati kot izgube iz lastnine v računu revalorizacije.

7.41

Dokazane zaloge rudnih nahajališč na zemeljski površini ali pod njo, ki jih je ob obstoječi tehnologiji in relativnih cenah mogoče ekonomsko izkoriščati, se vrednotijo po sedanji vrednosti pričakovanih neto donosov, ki izhajajo iz komercialnega izkoriščanja teh sredstev.

7.42

Ker opazljive cene za ta sredstva verjetno niso na voljo, jih je treba vrednotiti po sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih donosov.

Neopredmetena neproizvedena sredstva (AN.22)

7.43

Neopredmetena neproizvedena sredstva (patenti, najemi in druge prenosljive pogodbe ter kupljeno dobro ime) je treba vrednotiti v tekočih cenah, kadar se z njimi dejansko trguje na trgu. Sicer je treba oceniti sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih donosov, ki naj bi jih prejeli lastniki teh sredstev.

FINANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI (AF.)

7.44

Finančna sredstva in obveznosti je treba načeloma vrednotiti v tekočih cenah, pripisana pa jim mora biti enaka vrednost, ne glede na to, ali se pojavljajo kot finančna sredstva ali obveznosti. Cene ne smejo zajemati zaračunanih storitev, provizij in podobnih plačil, ki so prikazani kot storitve, ki se zagotavljajo za izvedbo transakcij.

7.45

Denarno zlato (AF.11) se vrednoti po cenah, ki veljajo na organiziranih trgih zlata.

Vrednost posebnih pravic črpanja (AF.12) dnevno določa MDS, tečaji do domačih valut pa so na voljo na deviznih trgih.

7.46

Gotovina (AF.22) se vrednoti po nominalni vrednosti.

Vrednosti vlog (AF.22, AF.29), ki so prikazane v bilancah stanja, so zneski glavnic, ki bi jih dolžniki po pogojih pogodbe o vlogi morali odplačati upnikom, če bi bila vloga likvidirana na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. Vrednosti lahko vključujejo obračunane obresti (glej odstavek 5.130.).

7.47

Vrednotenje mora biti konsistentno z obravnavo obračunanih obresti in z njihovo klasifikacijo glede na vrste sredstev (glej odstavke 5.128, 5.130 in 5.138). Če se obračunane obresti v finančnem računu obravnavajo, kot bi bile reinvestirane v ustrezen vrednostni papir, je treba vrednostne papirje razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.33) v bilanci stanja vrednotiti v tekočih tržnih cenah tako, da vključujejo vrednost obračunanih obresti. Celotna tekoča tržna vrednost teh vrednostnih papirjev ima dve sestavini obsega, prva predstavlja glavnico, druga pa obračunane obresti. Celotni obseg torej vključuje obračunane obresti (tj. število enot izdanih vrednostnih papirjev, povečano za dodatni obseg, ki izhaja iz obračunanih obresti, glej odstavek 6.52), cena, ki jo je treba uporabiti za vsako od teh enot obsega, pa obračunanih obresti ne vključuje.

Če je vrednost obračunanih obresti v finančnem računu vključena v F.79 (Druge terjatve in obveznosti) in ne v F.33 (Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov), potem je treba v AF.79 v bilanci stanja vključiti tudi vrednost obračunanih obresti.

7.48

Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.331) se vrednotijo v tekočih tržnih vrednostih.

Če tekoče tržne cene niso na voljo:

(a) kratkoročni vrednostni papirji, izdani po nominalni vrednosti, se vrednotijo po nominalni vrednosti, povečani za obračunane obresti, ki niso zapadle ali niso plačane;

(b) diskontirani vrednostni papirji se vrednotijo ceni ob izdaji, povečani za obračunane obresti.

Te približne ocene morajo biti omejene na vrednostne papirje, katerih izvirna dospelost ne presega treh mesecev.

7.49

Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.332) se vedno vrednotijo v tekočih tržnih vrednostih, ne glede na to, ali so to obveznice, na katere se obresti izplačujejo redno, ali močno diskontirane ali brezkuponske obveznice, na katere se izplačuje malo ali nič obresti.

7.50

Izvedeni finančni instrumenti (AF.34) morajo biti v bilanco stanja zajeti po tekočih tržnih cenah. Če kotirajoča tržna cena ne obstaja (npr. opcije, s katerimi se trguje prek okenc), jih je treba vrednotiti bodisi z zneskom, potrebnim za odkup ali poravnavo pogodbe, bodisi z zneskom plačane premije.

Po dogovoru velja, da izdajatelj izvedenega finančnega instrumenta prevzame nasprotno obveznost.

7.51

Vrednosti, ki so prikazane v bilancah stanja upnikov in dolžnikov so zneski glavnic, ki jih dolžniki po pogodbi morajo odplačati upnikom, četudi se s posojilom trguje z diskontom ali s premijo.

7.52

Delnice in drug lastniški kapital (AF.5) je treba vrednotiti v tekočih cenah. Za sredstva in obveznosti se uporabljajo iste tekoče cene, čeprav delnice in drug lastniški kapital pravno niso obveznost izdajatelja, pač pa lastninska pravica na likvidacijski vrednosti družbe, katere znesek vnaprej ni znan.

7.53

Delnice, ki kotirajo na borzi (AF.511), je treba vrednotiti po reprezentativni srednji tržni ceni, ki velja na borzi ali na drugih organiziranih finančnih trgih.

7.54

Vrednosti delnic, ki ne kotirajo na borzi (AF.512) in s katerimi se ne trguje redno na organiziranih trgih, je treba oceniti z upoštevanjem vrednosti delnic, ki kotirajo na borzi. Te ocene pa morajo po eni strani upoštevati razlike med obema vrstama delnic, predvsem njihovo likvidnost, po drugi pa rezerve, ki se naberejo v času življenjske dobe družbe, in njeno panogo dejavnosti.

7.55

Uporabljena metoda ocenjevanja je zelo odvisna od razpoložljivih podatkov baznih statistik. Upošteva lahko npr. podatke o združitvah, v katere so vključene delnice, ki ne kotirajo na borzi. Nadalje, v primerih, ko se rezerve družb, ki izdajajo delnice, ki ne kotirajo na borzi, razlikujejo v povprečju in v razmerju do nominalnega kapitala od rezerv družb, ki izdajajo delnice, ki kotirajo na borzi, je tekočo ceno delnic, ki ne kotirajo na borzi, možno izračunati z uporabo razmerij podatkov, ki zajemajo rezerve; primerna podatka sta npr. neto vrednost iz bilance stanja družbe in lastna sredstva, izračunana po načelih ESR:

image

Razmerje med tekočo ceno in lastnimi sredstvi se med panogami lahko razlikuje, zato je bolje izračunati tekočo ceno delnic, ki ne kotirajo na borzi, za vsako posamezno panogo. Na metodo ocenjevanja lahko vplivajo tudi druge razlike med družbami, katerih delnice kotirajo na borzi, in med družbami, katerih delnice ne kotirajo.

7.56

Drug lastniški kapital (AF.513) je zelo pogosto obveznost posebnih institucionalnih enot (neprave družbe, družbe v lasti države, mednarodne organizacije, namišljene enote itd.). Na splošno ga je treba vrednotiti po posebnih metodah, kot sta metoda lastnih sredstev ali metoda nominalne vrednosti. Metodo lastnih sredstev je treba sistematično uporabljati predvsem za neprave družbe, ker je njihova neto vrednost po dogovoru enaka nič.

7.57

Delnice vzajemnih skladov (AF.52) je treba vrednotiti po tekoči borzni ceni, če kotirajo na borzi, ali po tekoči odkupni vrednosti, če obstaja možnost, da jih sklad odkupi.

7.58

Pri neto lastniškem kapitalu gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (AF.611) aktuarske metode omogočajo izračun sedanje vrednosti prihodnjih škodnih zahtevkov posameznikov za plačila kapitala ali rent. Pri zavarovalnih družbah za življenjsko zavarovanje ta vrednost zajema matematične rezervacije in rezervacije za življenjsko zavarovanje s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice, ki povečujejo vrednost polic življenjskega zavarovanja s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice in podobnih polic ob dospelosti. Pri življenjskem zavarovanju s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice rezervacije vključujejo dobičke iz lastnine.

7.59

Pri neto lastniškem kapitalu gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (AF.612) je narava obveznosti skladov — in finančnih sredstev gospodinjstev — odvisna od vrste pokojninske sheme.

Pokojninske sheme z zagotovljenimi prejemki so sheme, pri katerih je raven pokojnin, ki so obljubljene sodelujočim zaposlenim, zagotovljena. Obveznost pokojninske sheme z zagotovljenimi prejemki je enaka sedanji vrednosti obljubljenih pokojnin. Ker ima shema lahko začasni presežek ali primanjkljaj sredstev, ima pokojninska shema z zagotovljenimi prejemki lahko pozitivno ali negativno neto vrednost.

Denarno sorazmerne pokojninske sheme so sheme, pri katerih so prejemki neposredno odvisni od sredstev sklada. Obveznost denarno sorazmerne pokojninske sheme je tekoča tržna vrednost sredstev sklada. Neto vrednost sklada je vedno nič.

7.60

Vrednost prenosnih premij, ki so del AF.62, je določena glede na tveganja v obdobju, ki preostaja do konca veljavnosti pogodbe. Vrednost škodnih rezervacij, ki so tudi del AF.62, je sedanja vrednost zneskov, ki bodo po pričakovanjih izplačani za poravnavo škod, vključno s spornimi.

7.61

Komercialni krediti in predujmi (AF.71) in druge postavke terjatev in obveznosti (AF.79) se tako pri upnikih kot pri dolžnikih vrednotijo po zneskih, ki jih dolžniki po pogodbah morajo izplačati upnikom ob zapadlosti obveznosti.

▼M4

Prihodki države od davkov in socialnih prispevkov, ki jih je treba vključiti v AF.79, ne bi smeli vključevati tistega dela davkov in socialnih prispevkov, ki verjetno ne bo pobran in zato predstavlja terjatev države brez resnične vrednosti.

▼B

POJASNJEVALNI POSTAVKI

7.62

Za prikaz postavk, ki so posebnega analitičnega pomena za posamezne sektorje, sta v bilance stanja vključeni dve pojasnjevalni postavki:

(a) trajno potrošno blago (AN.m) in

(b) neposredne tuje naložbe (AF.m).

7.63

Trajno potrošno blago je trajno blago, ki ga gospodinjstva v obdobjih, ki so daljša od enega leta, večkrat uporabljajo za končno potrošnjo. V bilance stanja je vključeno samo kot pojasnjevalna postavka. Njegova vključitev v bilanco stanja bi bila primerna, če bi sistem domneval, da se postopno potroši v tistih proizvodnih procesih, katerih rezultat so storitve, vendar se v sistemu ne obravnava na tak način.

7.64

Stanja trajnega potrošnega blaga v lasti gospodinjstev (prevozna oprema ter drugi stroji in oprema) se vrednotijo v tekočih cenah, in sicer bruto in neto (brez akumuliranih stroškov, enakih potrošnji stalnega kapitala). Podatki, ki so kot pojasnjevalna postavka prikazani v bilanci stanja, teh akumuliranih stroškov ne smejo zajemati (neto prikaz).

7.65

Trajno blago v lasti lastnikov nekorporativnih podjetij se lahko delno uporablja v podjetju za proizvodnjo, delno pa ga uporabljajo člani gospodinjstva za končno potrošnjo. Vrednosti, ki so prikazane v bilanci stanja za podjetje, morajo odražati delež uporabe, ki se pripisuje podjetju.

7.66

Neposredne naložbe so sestavljene iz finančnih sredstev in ne iz fizičnega kapitala, saj je podjetje z neposredno naložbo družba ali neprava družba, ki je rezident druge države. Finančna sredstva in obveznosti, ki sestavljajo neposredno naložbo, je treba glede na naravo finančnega sredstva prikazati v skupinah delnice in drug lastniški kapital, posojila ali druge terjatve in obveznosti. Zneski neposrednih naložb znotraj vsake od teh skupin morajo biti prikazani posebej kot pojasnjevalna postavka.

BILANCA FINANČNEGA STANJA

7.67

Finančna bilanca stanja (sektorja ali tujine) na levi strani prikazuje finančna sredstva, na desni pa obveznosti. Izravnalna postavka finančne bilance stanja so neto finančna sredstva (BF.90).

7.68

Finančna bilanca stanja sektorja je lahko konsolidirana ali nekonsolidirana. Nekonsolidirana finančna bilanca stanja prikazuje finančna sredstva in obveznosti institucionalnih enot, ki so uvrščene v sektor. V primerjavi z nekonsolidirano so iz konsolidirane finančne bilance stanja izločena tista finančna sredstva in obveznosti, katerih nasprotne postavke so finančne obveznosti oziroma sredstva institucionalnih enot, ki so uvrščene v isti sektor. Račun zunanjih sredstev in obveznosti, tj. finančna bilanca stanja tujine (glej odstavek 8.77), je konsolidiran po opredelitvi.

7.69

Finančna bilanca stanja (sektorja ali tujine), prikazana po dolžnikih/upnikih, je razširitev finančne bilance stanja, ki kaže razčlenitev finančnih sredstev po sektorjih dolžnikih in razčlenitev finančnih obveznosti po sektorjih upnikih. Zagotavlja torej informacije o dolžniško/upniških razmerjih in je konsistentna s finančnim računom, prikazanim po dolžnikih/upnikih (glej odstavek 5.13).



Klasifikacija sredstev

Opredelitev

NEFINANČNA SREDSTVA (AN.)

Sredstva, nad katerimi institucionalne enote posamično ali kolektivno uveljavljajo lastninske pravice in katerih posedovanje ali uporaba v določenem časovnem obdobju lastnikom prinaša ekonomske koristi; sestavljajo jih proizvedena in neproizvedena opredmetena sredstva ter večina neproizvedenih sredstev brez nasprotnih obveznosti.

Proizvedena sredstva (AN.1)

Nefinančna sredstva, ki so rezultat proizvodnega procesa. Sestavljajo jih osnovna sredstva, zaloge in vrednostni predmeti.

Osnovna sredstva (AN.11)

Proizvedena sredstva, ki se v proizvodnem procesu uporabljajo večkrat ali nepretrgano v obdobju, daljšem od enega leta. Obsegajo opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva.

Opredmetena osnovna sredstva (AN.111)

Osnovna sredstva, ki obsegajo stanovanja, druge zgradbe in objekte, stroje in opremo ter gojena naravna sredstva.

Stanovanja (AN.1111)

Zgradbe, ki se uporabljajo izključno ali predvsem kot bivališča, skupaj z vsemi pripadajočimi objekti, kot so garaže in vsa trajna oprema, ki je navadno vgrajena v zgradbe te vrste. Zajeti so tudi čolni, barke, bivalne prikolice in karavani, če jih gospodinjstva uporabljajo kot glavna stanovanja, ter zgodovinski spomeniki, če se uporabljajo predvsem kot stanovanja. Vključeni so tudi stroški čiščenja in priprave prostora.

Primeri so eno- in dvostanovanjske zgradbe ter druge stanovanjske zgradbe, ki so namenjene trajnemu bivanju.

Nedokončana stanovanja so vključena, če je mogoče predpostavljati, da je končni uporabnik postal lastnik, bodisi ker gradi za lastne potrebe ali ker obstaja kupoprodajna pogodba.

Stanovanja, ki so namenjena vojaškemu osebju so vključena, ker se enako kot stanovanja, ki so namenjena civilistom, uporabljajo za proizvodnjo stanovanjskih storitev.

Druge zgradbe in objekti (AN.1112)

Nestanovanjske zgradbe in drugi objekti.

Nedokončane zgradbe in objekti so vključeni, če je mogoče predpostavljati, da je končni uporabnik postal lastnik, bodisi ker gradi za lastne potrebe ali ker obstaja kupoprodajna pogodba. Zgradbe in objekti, pridobljeni za vojaške namene, so vključeni, če so podobni civilnim zgradbam, pridobljenim za proizvodne namene, in se uporabljajo na enak način.

Nestanovanjske zgradbe (AN.11121)

Zgradbe, ki niso stanovanjske, skupaj z opremo in pripomočki, ki so sestavni del objektov, ter stroški čiščenja in priprave prostora. Vključeni so tudi zgodovinski spomeniki, ki se uporabljajo predvsem kot nestanovanjske zgradbe.

Primeri so skladišča, industrijske in poslovne zgradbe, zgradbe za javno zabavo, izobraževalni in zdravstveni objekti, hoteli in restavracije ipd.

Drugi objekti (AN.11122)

Objekti, ki niso zgradbe, skupaj s stroški za ceste, kanalizacijo ter čiščenje in pripravo prostora, ki niso povezani s stanovanjskimi in nestanovanjskimi zgradbami. Vključeni so tudi zgodovinski spomeniki, ki jih ni mogoče opredeliti za stanovanjske ali nestanovanjske zgradbe, ter jaški, predori in drugi objekti, ki so povezani z izkoriščanjem podzemnih sredstev (večje izboljšave zemljišč, npr. nasipi in jezovi za nadzor poplav, so vključene v vrednost zemljišč).

Primeri so avtoceste, ceste, ulice, železniške proge, letališke steze, mostovi, nadvozi, predori, plovni kanali, pristanišča, jezovi in drugi vodni objekti, medkrajevni in lokalni plinovodi, komunikacijski in električni vodi, pomožni gradbeni objekti v industriji ter objekti za šport in rekreacijo.

Stroji in oprema (AN.1113)

Prevozna oprema ter drugi stroji in oprema, razen tistih, ki jih pridobijo gospodinjstva za končno potrošnjo. Orodje, ki je sorazmerno poceni in se kupuje sorazmerno redno (npr. ročno orodje), je lahko izključeno. Vključeni niso niti stroji in oprema, ki so sestavni deli stanovanjskih in nestanovanjskih zgradb.

Nedokončani stroji in oprema niso vključeni, razen če so proizvedeni za lastne potrebe, ker se domneva, da končni uporabnik postane lastnik ob dobavi sredstva. Stroji in oprema, pridobljeni za vojaške namene so vključeni, če so podobni blagu, ki ga civilne enote pridobijo za proizvodne namene, in se uporabljajo na enak način.

Stroji in oprema, ki jih pridobijo gospodinjstva za končno potrošnjo, niso sredstva, ampak so v bilanci stanja za gospodinjstva vključeni v pojasnjevalno postavko „trajno potrošno blago“. Čolni, barke, bivalne prikolice in karavani, ki jih gospodinjstva uporabljajo za svoja glavna bivališča, so vključeni med stanovanja.

Prevozna oprema (AN.11131)

►M11  Oprema za prevažanje ljudi in stvari. Primeri so proizvodi (razen delov), ki so vključeni v oddelka 29 in 30 CPA (1), kot so motorna vozila, prikolice in polprikolice, ladje, železniške in tramvajske lokomotive, zračna in vesoljska plovila ter motorna kolesa in kolesa idr. ◄

Drugi stroji in oprema (AN.11132)

►M11  Stroji in oprema, ki drugje niso navedeni. Primeri so proizvodi (razen delov, montaže, popravil in vzdrževanja), ki so vključeni v CPA-skupine 28.1 Stroji in oprema za splošne namene; 28.2 Druge naprave za splošne namene; 28.3 Kmetijski in gozdarski stroji; 28.4 Obdelovalni stroji; 28.9 Drugi stroji in naprave za posebne namene; 26.2 Računalniki in periferne naprave; 26.3 Komunikacijske naprave; 26.4 Elektronske naprave za široko rabo; 26.5 Merilni, preizkuševalni, navigacijski in drugi instrumenti in naprave; ure; 26.6 Sevalne, elektromedicinske in elektroterapevtske naprave; 26.7 Optični instrumenti in fotografska oprema; in v CPA-oddelku 27 Električne naprave. Drugi primeri so proizvodi (razen delov, montaže, popravil in vzdrževanja), ki so vključeni v CPA-podskupino 20.13.14 Gorilni elementi (polnjenja), neizrabljeni, za jedrske reaktorje; v CPA oddelek 31 Pohištvo; v CPA-skupine 32.2 Glasbila; 32.3 Športna oprema; in 25.3 Kotli za pridobivanje vodne pare, razen kotlov za centralno ogrevanje s toplo vodo. ◄

Gojena naravna sredstva (AN.1114)

Osnovna čreda (plemenska, za proizvodnjo mleka, delovna ipd.) ter večletni nasadi (vinogradi, sadovnjaki in drugi trajni nasadi dreves), ki so pod neposrednim nadzorom, odgovornostjo in upravljanjem institucionalnih enot.

Nedozorela gojena naravna sredstva niso vključena, razen če se proizvajajo za lastno porabo.

Osnovna čreda (AN.11141)

Živina, ki daje proizvode leto za letom. Vključuje plemensko živino (tudi ribe in perutnino), živino za molžo, delovno živino, ovce in druge živali, ki dajejo volno, ter živali, ki se uporabljajo za prevoz, tekmovanja in zabavo.

Večletni nasadi (AN.11142)

Drevesa (tudi vinska trta in grmičevje), ki so gojena za pridelavo vsakoletnega pridelka, skupaj z nasadi za gojenje sadja, orehov in lešnikov, rastlinskih sokov in smol, lubja in listov.

Neopredmetena osnovna sredstva (AN. 112)

Osnovna sredstva, ki obsegajo raziskovanja rudišč, računalniško programsko opremo, razvedrilne, literarne in umetniške izvirnike ter druga neopredmetena osnovna sredstva, ki se uporabljajo več kot eno leto.

Raziskovanja rudišč (AN.1121)

Vrednost izdatkov za raziskovanja nahajališč nafte in zemeljskega plina ter nenaftnih nahajališč. Izdatki zajemajo predlicenčne, licenčne in pridobitvene stroške, ocenitvene stroške, stroške dejanskih poskusnih vrtanj ter stroške zračnih in drugih merjenj, prevozne stroške ipd., ki nastanejo, da bi se lahko izvedla testiranja.

Računalniška programska oprema (AN.1122)

Računalniški programi, opisi programov in spremljajoča gradiva za sistemsko in aplikativno programsko opremo. Vključeni sta kupljena in za lastne potrebe razvita programska oprema, če so izdatki veliki. Vključeni so tudi veliki izdatki za nakup, razvoj in razširitev podatkovnih baz, za katere se pričakuje, da bodo v uporabi več kot eno leto in ne glede na to, ali se tržijo ali ne.

Razvedrilni, literarni in umetniški izvirniki (AN.1123)

Izvirni filmi, zvočni posnetki, rokopisi, trakovi, modeli ipd., na katerih so posnete ali ki vsebujejo gledališke predstave, radijske in televizijske programe, glasbene predstave, športne dogodke, literarne in umetniške izdelke. Vključena so dela, proizvedena za lastne potrebe. V nekaterih primerih (npr. pri filmih) lahko obstaja več izvirnikov.

Druga neopredmetena osnovna sredstva (AN.1129)

Nove informacije, posebna znanja ipd., ki niso zajeti drugje, katerih uporaba v proizvodnji je omejena na enote, ki imajo nad njimi lastninske pravice, ali na druge enote, ki so jim prve enote podelile licence.

Zaloge (AN.12)

Proizvedena sredstva, ki obsegajo blago in storitve, ki so nastali v tekočem ali predhodnih obdobjih in so namenjeni prodaji, uporabi v proizvodnji ali drugi uporabi v kasnejših obdobjih. Zajemajo surovine in material, nedokončano proizvodnjo, dokončane proizvode in trgovsko blago.

Zajete so vse zaloge države, tudi zaloge strateškega materiala, žit in drugega blaga posebnega nacionalnega pomena.

Surovine in material (AN.121)

Blago, ki ga lastniki nameravajo porabiti kot vmesne inpute v svojem proizvodnem procesu, ne pa prodati.

Nedokončana proizvodnja (AN.122)

Blago in storitve, ki so delno končani, vendar navadno niso predani drugim enotam brez nadaljnje predelave, ali ki niso dozoreli in katerih proizvodni proces bo isti proizvajalec nadaljeval v kasnejših obdobjih. Zajeti niso delno dokončani objekti, za katere se predpostavlja, da je končni uporabnik prevzel lastništvo, bodisi ker gradi za lastne potrebe ali ker obstaja kupoprodajna pogodba. Postavka obsega nedokončano proizvodnjo na gojenih naravnih sredstvih in drugo nedokončano proizvodnjo.

Nedokončana proizvodnja na gojenih naravnih sredstvih (AN.1221)

Osnovna čreda, ki se redi le za zakol, npr. komercialna reja perutnine in rib, drevesa in drugo rastlinje, ki pred izruvanjem da proizvode samo enkrat, in nedozorela gojena naravna sredstva, ki stalno dajejo proizvode.

Druga nedokončana proizvodnja (AN.1222)

Blago, razen gojenih naravnih sredstev, in storitve, ki jih je proizvajalec delno predelal, izdelal ali sestavil, vendar navadno niso prodani, odpremljeni ali predani drugim brez nadaljnje predelave.

Dokončani proizvodi (AN.123)

Proizvodi, ki so pripravljeni, da jih proizvajalec proda ali odpremi.

Trgovsko blago (AN.124)

Blago, ki ga pridobijo podjetja (npr. trgovci na debelo in drobno) z namenom nadaljnje prodaje brez dodatne predelave (tj. brez preoblikovanja, razen takšnega, ki blago naredi bolj privlačno za kupce).

Vrednostni predmeti (AN.13)

Proizvedena sredstva, ki se ne uporabljajo prvenstveno za proizvodnjo ali potrošnjo, za katera se pričakuje, da bo njihova realna vrednost naraščala ali se vsaj ne bo zmanjšala, ki se v času ob normalnih pogojih ne slabšajo in se pridobijo in posedujejo predvsem kot hranilci vrednosti. Vrednostni predmeti obsegajo dragocene kovine in kamne, starine in druge umetniške predmete ter druge vrednostne predmete.

Dragocene kovine in kamni (AN.131)

Dragocene kovine in kamni, ki jih podjetja posedujejo, vendar jih ne uporabljajo kot inpute v proizvodne procese.

Starine in drugi umetniški predmeti (AN.132)

Slike, kipi itd., priznani kot umetniška dela in starine.

Drugi vrednostni predmeti (AN.139)

Vrednostni predmeti, ki niso zajeti drugje, npr. zbirke in nakit pomembne vrednosti, ki je izdelan iz dragocenih kovin in kamnov.

Neproizvedena sredstva (AN.2)

Nefinančna sredstva, ki ne nastanejo v proizvodnem procesu. Sestavljajo jih opredmetena in neopredmetena sredstva. Zajeti so tudi stroški prenosa lastništva in velike izboljšave teh sredstev.

Opredmetena neproizvedena sredstva (AN.21)

Neproizvedena sredstva, ki nastanejo v naravi in nad katerimi se lahko uveljavlja in prenaša lastništvo. Okoljska sredstva, nad katerimi lastninske pravice niso uveljavljene ali jih ni mogoče uveljaviti (npr. odprta morja in zrak) niso vključena. Opredmetena neproizvedena sredstva so zemljišča, podzemna sredstva, negojeni biološki viri in vodni viri.

Zemljišča (AN.211)

Tla, prekrita z zemljo, in z njimi povezane površinske vode, nad katerimi so uveljavljene lastninske pravice. Vključene so tudi velike izboljšave, ki jih fizično ni mogoče ločiti od zemljišč. Vključeni niso zgradbe in drugi objekti na zemljiščih ter objekti, ki tečejo skozi zemljišča, gojene kulture, drevesa, živali, podzemna sredstva, negojeni biološki viri in podzemni vodni viri. Zemljišča sestavljajo zemljišča pod zgradbami in objekti, obdelovalna zemljišča, zemljišča za rekreacijo in z njimi povezane površinske vode ter druga zemljišča in z njimi povezane površinske vode.

Zemljišča pod zgradbami in objekti (AN.2111)

Zemljišča, na katerih so zgrajene ali v katerih so postavljeni temelji stanovanjskih in nestanovanjskih zgradb ter objektov, skupaj z dvorišči in vrtovi, ki so sestavni deli kmetijskih in nekmetijskih zgradb, ter ceste, ki vodijo do kmetij.

Obdelovalna zemljišča (AN.2112)

Zemljišča, na katerih se odvija kmetijska ali vrtnarska proizvodnja za komercialne ali eksistenčne namene. Načeloma obsegajo tudi zemljišča pod nasadi, sadovnjaki in vinogradi.

Zemljišča za rekreacijo in z njimi povezane površinske vode (AN.2113)

Parki, igrišča, zabaviščni prostori in rekreacijske površine v zasebni in javni lasti, skupaj s pripadajočimi površinskimi vodami.

Druga zemljišča in z njimi povezane površinske vode (AN.2119)

Zemljišča, ki niso zajeta drugje, skupaj z zasebnimi vrtovi in parcelami, ki se ne obdelujejo v komercialne ali eksistenčne namene, občinskimi pašniki, zemljišči, ki obkrožajo stanovanjske zgradbe (razen dvorišč in vrtov, ki so sestavni deli kmetijskih in nekmetijskih zgradb) in z njimi povezanimi površinskimi vodami.

Podzemna sredstva (AN.212)

Dokazane zaloge rudnih nahajališč na zemeljski površini ali pod njo, ki jih je ob obstoječi tehnologiji in relativnih cenah mogoče ekonomsko izkoriščati. Lastninske pravice na podzemnih sredstvih so praviloma ločljive od lastninskih pravic nad zemljišči. Podzemna sredstva sestavljajo zaloge premoga, nafte in zemeljskega plina, zaloge kovinskih rudnin in zaloge nekovinskih rudnin.

Zaloge premoga, nafte in zemeljskega plina (AN.2121)

Nahajališča antracita, bitominoznega in rjavega premoga ter zaloge in polja nafte in zemeljskega plina.

Zaloge kovinskih rudnin (AN.2122)

Nahajališča železnih, neželeznih in žlahtnih kovin.

Zaloge nekovinskih rudnin (AN.2123)

Kamnolomi, glinokopi in peskokopi, nahajališča kemičnih rudnin ter gnojil (naravni fosfati), nahajališča soli, kremenjakov, sadre, naravnih dragih kamnov, asfalta, bitumna, šote in drugih nekovinskih rudnin, razen premoga in nafte.

Negojeni biološki viri (AN.213)

Živali in rastline, ki dajejo proizvode enkrat ali večkrat, nad katerimi so uveljavljene lastninske pravice, njihov naravni prirast in/ali obnova pa ni pod neposrednim nadzorom, odgovornostjo in upravljanjem institucionalnih enot. Primeri so pragozd in ribja lovišča znotraj ozemlja države. Vključeni so le tisti viri, ki se že izkoriščajo ali pa se bodo kmalu izkoriščali v ekonomske namene.

Vodni viri (AN.214)

Vodonosniki in drugi (pod)talni vodni viri, nad katerimi so zaradi njihovega pomanjkanja uveljavljeni lastništvo in/ali pravice uporabe, tržno vrednotenje in nekateri ukrepi ekonomskega nadzora.

Neopredmetena neproizvedena sredstva (AN.22)

Neproizvedena sredstva, ki so družbeni konstrukt. Nastanejo s pravnimi in računovodskimi dejanji, npr. s podelitvijo patenta ali s prenosom ekonomske koristi na tretjo osebo. Nekatera dajejo lastnikom pravico, da se ukvarjajo z določenimi dejavnostmi, pri čemer so vse druge institucionalne enote izključene, razen če dobijo dovoljenje lastnika. Neopredmetena neproizvedena sredstva sestavljajo patenti, najemi in druge prenosljive pogodbe, kupljeno dobro ime in druga neopredmetena neproizvedena sredstva.

Patenti (AN.221)

Izumi v kategoriji tehničnih novosti, ki so po zakonu ali sodnim odlokom lahko zaščiteni s patentom. Primeri so sestava snovi, procesi, mehanizmi, električna in elektronska vezja in naprave, farmacevtske formule in nove oblike živih organizmov, ki so ustvarjeni umetno.

Najemi in druge prenosljive pogodbe (AN.222)

Najemi in pogodbe, pri katerih ima najemojemalec pravico prenesti najem na tretjo osebo neodvisno od najemodajalca. Primeri so najemi zemljišč, zgradb in drugih objektov, koncesije ali izključne pravice izkoriščanja rudnih nahajališč ali ribjih lovišč, prenosljive pogodbe s športniki in avtorji ter opcije za nakup še ne proizvedenih opredmetenih sredstev. Pogodbe o najemih strojev niso vključene med nefinančna neopredmetena sredstva.

Kupljeno dobro ime (AN.223)

Razlika med vrednostjo, ki je plačana za aktivno podjetje na eni strani ter vsoto njegovih sredstev, zmanjšano za njegove obveznosti, na drugi; pri tem je vsaka postavka identificirana in vrednotena posebej. Vrednost dobrega imena tako obsega vse dolgoročne koristi za podjetje, ki niso posebej opredeljene kot sredstva, ter vrednost, ki nastane, ker se skupina sredstev uporablja skupaj in ne preprosto kot zbirka posameznih sredstev.

Druga neopredmetena neproizvedena sredstva (AN.229)

Neopredmetena neproizvedena sredstva, ki niso zajeta drugje.

FINANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI (AF.)

Finančna sredstva so ekonomska sredstva, ki zajemajo plačilna sredstva, finančne terjatve in ekonomska sredstva, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam.

Plačilna sredstva so denarno zlato, posebne pravice črpanja, gotovina in prenosljive vloge.

Finančne terjatve dajejo lastnikom (upnikom) pravico, da brez nasprotne dajatve prejmejo plačilo ali vrsto plačil od drugih institucionalnih enot (dolžnikov), ki so prevzele nasprotne obveznosti.

Primeri ekonomskih sredstev, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam, so izvedeni finančni instrumenti ter delnice in drug lastniški kapital.

Denarno zlato in PPČ (AF.1)

V to skupino razvrščena finančna sredstva so edina finančna sredstva, za katera v sistemu ne obstajajo nasprotne obveznosti.

Denarno zlato (AF.11)

Zlato, ki je sestavina mednarodnih rezerv denarnih oblasti ali drugih subjektov, ki so pod njenim dejanskim nadzorom.

Posebne pravice črpanja (PPČ) (AF.12)

Mednarodne rezervna sredstva, ki jih je oblikoval Mednarodni denarni sklad in jih dodelil svojim članicam za povečanje obstoječih rezervnih sredstev.

Gotovina in vloge (AF.2)

Gotovina v obtoku ter vse vrste vlog v domači in tujih valutah.

Gotovina (AF.21)

Bankovci in kovanci v obtoku, ki se navadno uporabljajo za plačevanje.

Prenosljive vloge (AF.22)

Vloge (v domači in tujih valutah), ki jih je možno brez odloga zamenjati v gotovino ali ki so prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na drug podoben način, in sicer brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov.

Druge vloge (AF.29)

Vloge (v domači in tujih valutah), ki niso prenosljive. Drugih vlog ni možno v vsakem trenutku uporabiti za plačevanje in jih ni možno zamenjati za gotovino ali prenosljive vloge brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov.

Vrednostni papirji razen delnic (AF.3)

Finančna sredstva, ki so instrumenti na prinosnika, navadno so tržna, z njimi se trguje na sekundarnih trgih, imetnik pa do institucionalne enote, ki jih je izdala, nima nobenih lastninskih pravic.

Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.33)

Vrednostni papirji razen delnic, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega variabilnega denarnega dohodka v obliki izplačil kuponov (obresti) in/ali vnaprej določenega zneska na določen datum ali datume ali z začetkom od dneva, določenega ob izdaji.

Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.331)

Vrednostni papirji razen delnic, katerih izvirna dospelost je navadno eno leto ali manj, v izjemnih primerih pa največ dve leti, razen izvedenih finančnih instrumentov.

Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.332)

Vrednostni papirji razen delnic, katerih izvirna dospelost je navadno več kot eno leto, v izjemnih primerih pa več kot dve leti, razen izvedenih finančnih instrumentov.

Izvedeni finančni instrumenti (AF.34)

Finančna sredstva, ki temeljijo ali so izvedena iz različnih osnovnih instrumentov. Osnovni instrument je navadno drugo finančno sredstvo, lahko pa je tudi blago ali indeks.

Posojila (AF.4)

Finančna sredstva, ki nastanejo, ko upnik bodisi neposredno ali preko posrednikov posodi sredstva dolžniku, dokumentirana pa so z netržnimi dokumenti ali sploh niso dokumentirana.

Kratkoročna posojila (AF.41)

Posojila, katerih izvirna dospelost je navadno eno leto ali manj, v izjemnih primerih pa največ dve leti, in posojila, odplačljiva na zahtevo.

Dolgoročna posojila (AF.42)

Posojila, katerih izvirna dospelost je navadno več kot eno leto, v izjemnih primerih pa več kot dve leti.

Delnice in drug lastniški kapital (AF.5)

Finančna sredstva, ki predstavljajo lastninske pravice do družb ali nepravih družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičkih družb ali nepravih družb ter do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov (AF.51)

Finančna sredstva razen delnic vzajemnih skladov, ki predstavljajo lastninske pravice do družb ali nepravih družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičkih družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.

Delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (AF.511)

Delnice obsegajo pravico do udeležbe v kapitalu družbe v obliki vrednostnih papirjev, ki so načeloma tržni.

Delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (AF.512)

Delnice, ki kotirajo na borzi, obsegajo tiste delnice, ki kotirajo na organizirani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga, delnice, ki ne kotirajo na borzi, pa tiste delnice, ki ne kotirajo.

Drugi lastniški kapital (AF.513)

Vse oblike lastniškega kapitala, razen tistih, ki so uvrščene v podpostavki AF.511 in AF.512 ter podskupino AF.52.

Delnice vzajemnih skladov (AF.52)

Delnice, ki jih izdajajo posebne vrste finančnih družb, katerih edini namen je investiranje zbranih sredstev na denarnem trgu, kapitalskem trgu in/ali v nepremičnine.

Zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6)

Tehnične rezervacije zavarovalnih družb ter (avtonomnih in neavtonomnih) pokojninskih skladov glede imetnikov polic ali upravičencev, kot je določeno v Direktivi Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih in konsolidiranih zaključnih računih zavarovalnic.

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov (AF.61)

Rezervacije, ki jih družbe oblikujejo za kritje predvidenih škod in ugodnosti ob izpolnjenih pogojih.

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (AF.611)

Matematične rezervacije ter rezervacije za življenjsko zavarovanje s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice, ki povečujejo vrednost polic življenjskega zavarovanja s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice in podobnih polic ob dospelosti.

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (AF.612)

Rezervacije avtonomnih in neavtonomnih pokojninskih skladov, ki so jih ustanovili delodajalci in/ali zaposleni ali skupine samozaposlenih, da bi zagotovili pokojnine zaposlenim ali samozaposlenim.

Prenosne premije in škodne rezervacije (AF.62)

Rezervacije, ki jih oblikujejo zavarovalne družbe ter (avtonomni in neavtonomni) pokojninski skladi za:

— znesek, ki predstavlja tisti del prihodkov od premij (obračunanih bruto premij), ki mora biti alociran naslednjim obračunskim obdobjem (prenosne premije);

— celotne ocenjene končne stroške poravnave vseh škod iz dogodkov, ki so nastali do konca obračunskega obdobja, ne glede na to, ali so bili že prijavljeni ali ne, zmanjšane za zneske, ki so že bili plačani na osnovi takšnih škod (škodne rezervacije).

Druge terjatve in obveznosti (AF.7)

Finančna sredstva, ki nastanejo kot protipostavke finančnim ali nefinančnim transakcijam v primerih časovne razlike med temi transakcijami in ustreznimi plačili.

Komercialni krediti in predujmi (AF.71)

Finančna sredstva, ki izhajajo iz dobaviteljevega ali kupčevega neposrednega kreditiranja transakcij z blagom in storitvami, ter predujmi za delo, ki je v teku ali se bo začelo in je povezano s temi transakcijami.

Druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov (AF.72)

Finančna sredstva, ki izhajajo iz časovnih razlik med razdelitvenimi ali finančnimi transakcijami na sekundarnem trgu in ustreznimi plačili. Postavka zajema tudi finančne terjatve, ki nastajajo na osnovi obračunanih dohodkov v obdobju.

Pojasnjevalni postavki

Namen pojasnjevalnih postavk v sistemu je prikazati sredstva, ki v osrednjem okvirju niso posebej opredeljena in ki so posebnega analitičnega pomena.

Trajno potrošno blago (AN.m)

Trajno blago, ki ga pridobijo gospodinjstva za končno potrošnjo (tj. blago, ki ga gospodinjstva ne uporabljajo kot hranilca vrednosti, nekorporativna podjetja v lasti gospodinjstev pa ne za proizvodne namene).

Neposredne tuje naložbe (AF.m)

Neposredne tuje naložbe vključujejo dolgoročna razmerja, ki odražajo trajni interes institucionalne enote, ki je rezident enega gospodarstva („neposredni investitor“), v institucionalni enoti, ki je rezident drugega gospodarstva („podjetje z neposredno naložbo“). Namen neposrednega investitorja je, da v znatni meri vpliva na upravljanje podjetja, ki je rezident drugega gospodarstva.

(1)    ►M11  Statistična klasifikacija proizvodov po dejavnosti (CPA). ◄



Klasifikacija sredstev, obveznosti in neto vrednosti

IV.1

Začetna bilanca stanja

III.1 in III.2

Transakcije

III.3.1

Druge spremembe obsega

III.3.2

Dobički iz lastnine

IV.3

Končna bilanca stanja

III.3.2.1

Nevtralni dobički in izgube iz lastnine

III.3.2.2

Realni dobički in izgube iz lastnine

Nefinančna sredstva

AN.

P.5, K.1, K.2

K.3, K.4, K.5, K.6, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.

Proizvedena sredstva

AN.1

P.5, K.1

K.4, K.7, K.8, K.9, K. 12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.1

Osnovna sredstva (1)

AN.11

P.51, K.1

K.4, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.11

Opredmetena osnovna sredstva

AN.111

P.511, K.1

K.4, K.7, K.8, K.9, K. 12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.111

Stanovanja

AN.1111

P.511, K.1

K.4, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.1111

Druge zgradbe in objekti

AN.1112

P.511, K.1

K.4, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.1112

Stroji in oprema

AN.1113

P.511, K.1

K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.1113

Gojena naravna sredstva

AN.1114

P.511, K.1

K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.1114

Neopredmetena osnovna sredstva

AN.112

P.512, K.1

K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.112

Zaloge

AN.12

P.52

K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.12

Vrednostni predmeti

AN.13

P.53

K.4, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.13

Neproizvedena sredstva

AN.2

K.2, P.51, K.1

K.3, K.5, K.61, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.2

K.11.1

K.11.2

AN.2

Opredmetena neproizvedena sredstva

AN.21

K.21, P.513, K.1

K.3, K.5, K.61, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.2

K.11.1

K.11.2

AN.21

Zemljišča

AN.211

K.21, P.513, K.1

K.3, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.211

Podzemna sredstva

AN.212

K.21, P.513,

K.3, K.61, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.212

Negojeni biološki viri

AN.213

K.21, P.513,

K.3, K.5, K.61, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.213

Vodni viri

AN.214

K.21, P.513,

K.3, K.61, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.214

Neopredmetena neproizvedena sredstva

AN.22

K.22, P.513,

K.3, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AN.22

Finančna sredstva/obveznosti (2)

AF.

F.

K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.21, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AF.

Denarno zlato in PPČ (samo sredstva)

AF.1

F.1

K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.21, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AF.1

Gotovina in vloge

AF.2

F.2

K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AF.2

Vrednostni papirji razen delnic

AF.3

F.3

K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AF.3

Posojila

AF.4

F.4

K.7, K.8, K.10, K.12.1.K.12.22

K.11.1

K.11.2

AF.4

Delnice in drugi lastniški kapital

AF.5

F.5

K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AF.5

Zavarovalne tehnične rezervacije

AF.6

F.6

K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AF.6

Druge terjatve in obveznosti

AF.7

F.7

K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.22

K.11.1

K.11.2

AF.7

Neto vrednost

B.90

B.10.1

B.10.2

B.10.31

B.10.32

B.90

(1)   Pojasnjevalna postavka: AN.m Trajno potrošno blago.

(2)   Pojasnjevalna postavka: AF.m Neposredne tuje naložbe.

AN. …, AF. … so iz klasifikacije sredstev.



Izravnalne postavke

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

B.10.2

Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

B.10.31

Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine

B.10.32

Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine

B.90

Neto vrednost

Transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi

F.

Transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi

F.1

Denarno zlato in PPČ

F.2

Gotovina in vloge

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

F.4

Posojila

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

F.7

Druge terjatve in obveznosti

Transakcije z blagom in storitvami

P.5

Bruto investicije

P.51

Bruto investicije v osnovna sredstva

P.511

Pridobitve manj odsvojitve opredmetenih osnovnih sredstev

P.512

Pridobitve manj odsvojitve neopredmetenih osnovnih sredstev

P.513

Povečanja vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev

P.52

Spremembe zalog

P.53

Pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov

Druge vknjižbe računov akumulacije

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

K.2

Pridobitve manj odsvojitve nefinančnih neproizvedenih sredstev

K.21

Pridobitve manj odsvojitve zemljišč in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev

K.22

Pridobitve manj odsvojitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev

K.3

Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev

K.4

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev

K.5

Naravna rast negojenih bioloških virov

K.61

Izčrpanje naravnih sredstev

K.62

Drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

K.7

Izgube zaradi katastrof

K.8

Zasegi brez nadomestila

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev, d. n.

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti, d. n.

K.11

Nominalni dobički/izgube iz lastnine

K.11.1

Nevtralni dobički/izgube iz lastnine

K.11.2

Realni dobički/izgube iz lastnine

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

K.12.21

Monetizacija/demonetizacija zlata

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

POGLAVJE 8

ZAPOREDJE RAČUNOV IN IZRAVNALNE POSTAVKE

8.01

ESR prikazuje tokove in stanja v urejeni celoti računov, ki opisujejo gospodarski cikel od ustvarjanja dohodka, preko njegove razdelitve in prerazdelitve ter končno do njegove akumulacije v obliki sredstev.

8.02

Vsak izmed računov prikazuje transakcije, ki so izravnane bodisi zaradi uporabljenih opredelitev ali zaradi prenosa značilnega salda v naslednji račun.

8.03

Strukturirano prikazovanje transakcij glede na logično analizo ekonomskega življenja zagotavlja agregate, ki so potrebni za proučevanje dejavnosti, institucionalnih sektorjev, podsektorjev in celotnega gospodarstva. Razčlenitev računov je narejena tako, da se razkrijejo najpomembnejše ekonomske informacije.

8.04

Računi so razvrščeni v tri skupine:

(a) tekoči računi,

(b) računi akumulacije,

(c) bilance stanja.

Tekoči računi prikazujejo ustvarjanje, razdelitev in prerazdelitev dohodka ter njegovo porabo v obliki končne potrošnje. Na koncu omogočajo izračun varčevanja, ki je bistven dejavnik akumulacije.

Računi akumulacije analizirajo različne elemente sprememb sredstev in obveznosti enot ter omogočajo prikazovanje sprememb neto vrednosti (razlika med sredstvi in obveznostmi).

Bilance stanja prikazujejo celotna sredstva in obveznosti enot na začetku in koncu obračunskega obdobja, skupaj z njihovimi neto vrednostmi. Tokovi za vsako sredstvo in obveznost, prikazano v računih akumulacije, so ponovno vidni v računu sprememb bilance stanja.

8.05

Zaporedje računov se v celoti ali deloma uporablja za institucionalne enote, institucionalne sektorje in podsektorje, dejavnosti in celotno gospodarstvo.

8.06

Izravnalne postavke so prikazane v bruto in neto izrazih. Bruto so prikazane, če so izračunane pred odbitkom potrošnje stalnega kapitala, neto pa, če so izračunane po odbitku potrošnje stalnega kapitala. Dohodkovne izravnalne postavke je bolj smiselno izražati v neto izrazih.

8.07

Računi so prikazani na različne načine:

(a) v obliki integriranih ekonomskih računov, ki prikazujejo račune za vse institucionalne sektorje, celotno gospodarstvo in tujino v eni tabeli;

(b) v obliki zaporedja računov, ki daje bolj podrobne informacije. Tabele, ki prikazujejo vsak račun, so prikazane v podpoglavju „Zaporedje računov“ tega poglavja;

(c) v obliki matrik, v katerih je vsak račun predstavljen s parom vrstice in stolpca.

8.08

Pregledni prikaz računov, izravnalnih postavk in temeljnih agregatov:



Tabela 8.1 — Pregledni prikaz računov, izravnalnih postavk in temeljnih agregatov

Računi

Izravnalne postavke

Temeljni agregati

Zaporedje vseh računov za institucionalne sektorje

 
 

Tekoči računi

IRačun proizvodnje

IRačun proizvodnje

 
 

B.1Dodana vrednost

Domači proizvod (BDP/NDP)

IIRačuni razdelitve in porabe dohodka

II.1Računi primarne razdelitve dohodka

II.1.1Račun ustvarjanja dohodka

 

B.2Poslovni presežek

 

B.3Raznovrstni dohodek

II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka

II.1.2.1Račun podjetniškega dohodka

B.4Podjetniški dohodek

II.1.2.2Račun alokacije drugega primarnega dohodka

B.5Saldo primarnih dohodkov

Nacionalni dohodek (BND/NND)

II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka

B.6Razpoložljivi dohodek

Nacionalni razpoložljivi dohodek

II.3Račun prerazdelitve dohodka v naravi

B.7Prilagojeni razpoložljivi dohodek

II.4Račun porabe dohodka

B.8Varčevanje

Nacionalno varčevanje

II.4.1Račun porabe razpoložljivega dohodka

II.4.2Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka

Računi akumulacije

IIIRačuni akumulacije

III.1Račun kapitala

III.1.1Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

 

B.10.1Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

 

III.1.2Račun pridobitev nefinančnih sredstev

 

B.9Neto posojanje/neto izposojanje

 
 

B.9Neto posojanje/neto izposojanje

 

III.2Finančni račun

III.3.1Račun drugih sprememb obsega sredstev

 

B.10.2Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

 

III.3Računi drugih sprememb sredstev

 
 

III.3.2Računi revalorizacije

III.3.2.1Račun nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine

B.10.3Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

 

III.3.2.2Račun realnih dobičkov/izgub iz lastnine

 

B.10.31Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine

 

B.10.32Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine

 

Bilance stanja

IVBilance stanja

IV.1Začetna bilanca stanja

 
 

B.90Neto vrednost

Nacionalna vrednost

IV.2Spremembe bilance stanja

 
 

B.10Spremembe neto vrednosti, skupaj

Spremembe nacionalne vrednosti

IV.3Končna bilanca stanja

 
 

B.90Neto vrednost

Nacionalna vrednost

0Račun blaga in storitev

Računi transakcij

 
 

0Račun blaga in storitev

 
 
 

Račun tujine (račun zunanjih transakcij)

Tekoči računi

VRačun tujine

V.IZunanji račun blaga in storitev

 
 

B.11Saldo menjave blaga in storitev s tujino

Saldo menjave blaga in storitev s tujino

V.IIZunanji račun primarnega dohodka in tekočih transferjev

 
 

B.12Saldo tekočih transakcij s tujino

Saldo tekočih transakcij s tujino

Računi akumulacije

V.IIIRačuni zunanje akumulacije

V.III.1Račun kapitala

V.III.1.1Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

B.10.1Spremembe neto vrednosti zaradi zunanjega salda tekočih transakcij in kapitalskih transferjev

V.III.1.2Račun pridobitev nefinančnih sredstev

B.9Neto posojanje/neto izposojanje

Neto posojanje/neto izposojanje

V.III.2Finančni račun

B.9Neto posojanje/neto izposojanje

V.III.3Račun drugih sprememb sredstev

V.III.3.1Račun drugih sprememb obsega sredstev

B.10.2Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

V.III.3.2Računi revalorizacije

Bilance stanja

V.IVRačun zunanjih sredstev in obveznosti

V.IV.1Začetna bilanca stanja

B.10.3Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

V.IV.2Spremembe bilance stanja

V.IV.3Končna bilanca stanja

B. 90Neto vrednost

B. 10Spremembe neto vrednosti

Neto zunanja finančna pozicija

B. 90Neto vrednost

Neto zunanja finančna pozicija

8.09

Zaporedje računov sestavljajo tri glavne skupine računov:

(a) tekoči računi:

1. račun proizvodnje (I),

2. računi razdelitve in porabe dohodka (II),

(b) računi akumulacije (III),

(c) bilance stanja (IV).

Račun proizvodnje (I) ( 92 )

8.10

Račun proizvodnje (I) prikazuje transakcije, ki so povezane s proizvodnim procesom. Sestavlja se za institucionalne sektorje in dejavnosti. Njegovi viri obsegajo proizvodnjo, porabe pa vmesno potrošnjo.

8.11

Račun proizvodnje omogoča izračun ene najpomembnejših izravnalnih postavk v sistemu, tj. dodane vrednosti, ki je vrednost, ki jo ustvarijo vse enote, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo, in glavnega agregata, bruto domačega proizvoda. Dodana vrednost je ekonomsko pomembna tako za institucionalne sektorje kot za dejavnosti.

8.12

Dodana vrednost (izravnalna postavka računa) se enako kot izravnalne postavke naslednjih računov lahko izračuna z vključeno potrošnjo stalnega kapitala ali brez nje, tj. bruto ali neto. Ker je proizvodnja vrednotena v osnovnih cenah, vmesna potrošnja pa v kupčevih cenah, dodana vrednost ne vključuje davkov, zmanjšanih za subvencije na proizvode.

8.13

Račun proizvodnje na ravni celotnega gospodarstva med viri poleg proizvodnje blaga in storitev vključuje tudi davke minus subvencije na proizvode. To omogoča, da je bruto domači proizvod (v tržnih cenah) dobljen kot izravnalna postavka.

8.14

Ker posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP) niso razporejene sektorjem porabnikom, se celotna vrednost proizvodnje PMSFP obravnava kot vmesna potrošnja nominalnega sektorja s proizvodnjo nič in dodano vrednostjo v višini vmesne potrošnje, vendar z nasprotnim predznakom. Na ta način je skupna dodana vrednost vseh sektorjev in dejavnosti v celoti zmanjšana za ta znesek. Za lažji prikaz računov se dodatni stolpec za nominalni sektor lahko izpusti, ustrezen podatek pa upošteva v stolpcu za celotno gospodarstvo.

Računi razdelitve in porabe dohodka (II)

8.15

Razdelitev in poraba dohodka sta analizirana v štirih stopnjah: primarna razdelitev, sekundarna razdelitev, prerazdelitev v naravi in poraba dohodka.

Prva stopnja se ukvarja z ustvarjanjem dohodka, ki izhaja neposredno iz proizvodnega procesa, ter njegovo razdelitvijo med proizvodne dejavnike (delo, kapital) in državo (preko davkov na proizvodnjo in uvoz ter subvencij). Omogoča določitev poslovnega presežka (ali raznovrstnega dohodka v primeru gospodinjstev) ter primarnega dohodka.

Druga stopnja spremlja prerazdelitev dohodka preko transferjev (razen socialnih transferjev v naravi) ter pripelje do razpoložljivega dohodka.

Tretja stopnja opisuje prerazdelitev preko socialnih transferjev v naravi in pripelje do prilagojenega razpoložljivega dohodka.

Četrta stopnja opisuje, kako se dohodek troši in varčuje. Pripelje do varčevanja.



Tabela 8.2 — Račun I: Račun proizvodnje

Porabe

Viri

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

3 595

3 595

 
 
 
 
 
 
 

P.1

Proizvodnja

1 753

102

434

1 269

37

3 595

 
 

3 595

3 048

3 048

 
 
 
 
 
 
 

P.11

Tržna proizvodnja / PMSFP

1 722

102

74

1 129

21

3 048

 
 

3 048

171

171

 
 
 
 
 
 
 

P.12

Proizvodnja za lastno končno porabo

31

0

0

140

0

171

 
 

171

376

376

 
 
 
 
 
 
 

P.13

Druga netržna proizvodnja

 
 

360

 

16

376

 
 

376

1 904

 
 

1 904

6

694

246

29

881

P.2

Vmesna potrošnja / PMSFP

 
 
 
 
 
 
 

1 904

1 904

133

133

 
 
 
 
 
 
 

D.21-D.31

Davki minus subvencije na proizvode

 
 
 
 
 

133

 
 

133

1 824

 
 

1 824

31

575

188

73

872

B.1b/B.1 * b

Bruto dodana vrednost / bruto domači proizvod

 
 
 
 
 
 
 
 
 

222

 
 

222

3

42

30

10

137

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

 
 
 
 
 
 
 
 
 

1 602

 
 

1 602

28

533

158

63

735

B.1n/B.1 * n

Neto dodana vrednost / neto domači proizvod

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.11 Finančne družbe: 102 vključuje 48 za PMSFP (P.119).

P 2 Celotno gospodarstvo: 1904 ustreza vsoti institucionalnih sektorjev (1856) in PMSFP (48).

B.1g Celotno gospodarstvo: 1824 ustreza vsoti institucionalnih sektorjev (1739, plus davki minus subvencije na proizvode (133), minus PMSFP (48).

8.16

Račun ustvarjanja dohodka je prikazan tudi po dejavnostih, in sicer v stolpcih tabel ponudbe in porabe.

8.17

Račun ustvarjanja dohodka prikazuje sektorje, podsektorje in dejavnosti, ki so vir, ne pa cilj primarnega dohodka.

8.18

Analizira, do katere stopnje lahko dodana vrednost pokriva sredstva za zaposlene in druge davke minus subvencije na proizvodnjo. Meri poslovni presežek, ki je presežek (ali primanjkljaj) proizvodnih dejavnosti pred upoštevanjem obresti, najemnin ali stroškov, ki jih proizvodna enota:

(a) mora plačati na finančna sredstva ali opredmetena neproizvedena sredstva, ki si jih je izposodila ali jih je najela,

(b) mora prejeti za finančna sredstva ali opredmetena neproizvedena sredstva, katerih lastnik je.

Poslovni presežek ustreza dohodku, ki ga enote pridobijo z lastno uporabo svojih proizvodnih zmogljivosti. Je zadnja izravnalna postavka, ki se lahko izračuna za dejavnosti, institucionalne sektorje in podsektorje.

8.19

Pri nekorporativnih podjetjih v sektorju gospodinjstev izravnalna postavka računa ustvarjanja dohodka implicitno vsebuje element, ki ustreza nadomestilu za delo, ki ga opravi lastnik ali člani njegove družine, in ki ga ni mogoče ločiti od njegovih podjetniških dobičkov. Imenuje se „raznovrstni dohodek“.

8.20

V primeru proizvodnje stanovanjskih storitev za lastne potrebe je izravnalna postavka računa ustvarjanja dohodka poslovni presežek.

8.21

V nasprotju z računom ustvarjanja dohodka se račun alokacije primarnega dohodka nanaša na rezidenčne enote in institucionalne sektorje kot prejemnike in ne proizvajalce primarnega dohodka.

8.22

„Primarni dohodek“ je dohodek, ki ga rezidenčne enote prejmejo na osnovi svoje neposredne udeležbe v proizvodnem procesu, in dohodek, ki ga lastnik finančnega sredstva ali opredmetenega neproizvedenega sredstva prejme v zameno za nudenje sredstev ali dajanje opredmetenega neproizvedenega osnovnega sredstva na razpolago drugi institucionalni enoti.

8.23

Račun alokacije primarnega dohodka (II.1.2) je mogoče izračunati samo za institucionalne sektorje in podsektorje, ker v primeru dejavnosti nekaterih tokov, povezanih s financiranjem (posojanje in izposojanje kapitala) ter sredstvi, ni mogoče razčleniti.

8.24

Ker posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP) niso razporejene sektorjem porabnikom, so vknjižbe, prikazane za obresti, dejanski odhodki za obresti in prihodki od obresti. Prilagoditev se naredi pri virih v stolpcu finančnih družb (z negativnim predznakom) in v stolpcu nominalnega sektorja (s pozitivnim predznakom). Za lažji prikaz računov se dodatni stolpec za nominalni sektor lahko izpusti, ustrezen podatek pa prikaže v stolpcu celotnega gospodarstva.

8.25

Račun alokacije primarnega dohodka se deli na račun podjetniškega dohodka (II.1.2.1) in račun alokacije drugega primarnega dohodka (II.1.2.2).

8.26

Namen računa podjetniškega dohodka je določitev izravnalne postavke, ki ustreza konceptu tekočega dobička pred razdelitvijo in davkom na dohodek, ki se navadno uporablja v poslovnem računovodstvu.



Tabela 8.3 — Račun II.1.1: Račun ustvarjanja dohodka

Porabe

Viri

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.1b/B.1*b

Bruto dodana vrednost / bruto domači proizvod

872

73

188

575

31

1 824

 
 

1 824

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.1n/B.1 * n

Neto dodana vrednost / neto domači proizvod

735

63

158

533

28

1 602

 
 

1 602

762

 
 

762

23

39

140

15

545

D.1

Sredstva za zaposlene

 
 
 
 
 
 
 
 
 

569

 
 

569

12

39

87

10

421

D.11

Plače

 
 
 
 
 
 
 
 
 

193

 
 

193

11

0

53

5

124

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

174

 
 

174

10

0

48

4

112

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

19

 
 

19

1

0

5

1

12

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

235

 

0

235

0

3

2

3

86

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

 
 
 
 
 
 
 

0

 

141

 

0

141

 
 
 
 
 

D.21

Davki na proizvode

 
 
 
 
 
 
 

0

 

121

 

0

121

 
 
 
 
 

D.211

Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

 
 
 
 
 
 
 

0

 

17

 

0

17

 
 
 
 
 

D.212

Davki in dajatve na uvoz razen DDV

 
 
 
 
 
 
 

0

 

17

 

0

17

 
 
 
 
 

D.2121

Uvozne dajatve

 
 
 
 
 
 
 

0

 

0

 

0

0

 
 
 
 
 

D.2122

Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev

 
 
 
 
 
 
 

0

 

3

 

0

3

 
 
 
 
 

D.214

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov

 
 
 
 
 
 
 

0

 

94

 

0

94

0

3

2

3

86

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

 
 
 
 
 
 
 

0

 

- 44

 

0

- 44

0

- 1

0

0

- 35

D.3

Subvencije

 
 
 
 
 
 
 

0

 

- 8

 

0

- 8

 
 
 
 
 

D.31

Subvencije na proizvode

 
 
 
 
 
 
 

0

 

0

 

0

0

 
 
 
 
 

D.311

Uvozne subvencije

 
 
 
 
 
 
 

0

 

- 8

 

0

- 8

 
 
 
 
 

D.319

Druge subvencije na proizvode

 
 
 
 
 
 
 

0

 

- 36

 

0

- 36

0

- 1

0

0

- 35

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

 
 
 
 
 
 
 

0

 

429

 
 

429

8

92

46

55

276

B.2g

Bruto poslovni presežek

 
 
 
 
 
 
 
 
 

442

 
 

442

 

442

 
 
 

B.3g

Bruto raznovrstni dohodek

 
 
 
 
 
 
 
 
 

217

 
 

217

5

60

16

45

139

B.2n

Neto poslovni presežek

 
 
 
 
 
 
 
 
 

432

 
 

432

 

432

 
 
 

B.3n

Neto raznovrstni dohodek

 
 
 
 
 
 
 
 
 



Tabela 8.4 — Račun II.1.2: Račun alokacije primarnega dohodka

Porabe

Viri

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.2g

Bruto poslovni presežek

276

55

46

92

8

429

 
 

429

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.3g

Bruto raznovrstni dohodek

 
 
 

442

 

442

 
 

442

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.2n

Neto poslovni presežek

139

45

16

60

5

217

 
 

217

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.3n

Neto raznovrstni dohodek

 
 
 

432

 

432

 
 

432

6

 

6

 
 
 
 
 
 

D.1

Sredstva za zaposlene

 
 
 

766

 

766

2

 

768

6

 

6

 
 
 
 
 
 

D.11

Plače

 
 
 

573

 

573

2

 

575

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

 
 
 

193

 

193

0

 

193

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

 
 
 

174

 

174

0

 

174

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

 
 
 

19

 

19

0

 

19

 
 

0

 
 
 
 
 
 

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

 
 

235

 
 

235

0

 

235

 
 

0

 
 
 
 
 
 

D.21

Davki na proizvode

 
 

141

 
 

141

0

 

141

 
 

0

 
 
 
 
 
 

D.211

Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

 
 

121

 
 

121

0

 

121

 
 

0

 
 
 
 
 
 

D.212

Davki in dajatve na uvoz razen DDV

 
 

17

 
 

17

0

 

17

 
 

0

 
 
 
 
 
 

D.2121

Uvozne dajatve

 
 

17

 
 

17

0

 

17

 
 

0

 
 
 
 
 
 

D.2122

Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev

 
 

0

 
 

0

0

 

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.214

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov

 
 

3

 
 

3

0

 

3

 
 

0

 
 
 
 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

 
 

94

 
 

94

0

 

94

 
 

0

 
 
 
 
 
 

D.3

Subvencije

 
 

- 44

 
 

- 44

0

 

- 44

 
 

0

 
 
 
 
 
 

D.31

Subvencije na proizvode

 
 

- 8

 
 

- 8

0

 

- 8

 
 

0

 
 
 
 
 
 

D.311

Uvozne subvencije

 
 

0

 
 

0

0

 

0

 
 

0

 
 
 
 
 
 

D.319

Druge subvencije na proizvode

 
 

- 8

 
 

- 8

0

 

- 8

 
 

0

 
 
 
 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

 
 

- 36

 
 

- 36

0

 

- 36

446

 

66

380

7

44

46

138

145

D.4

Dohodek od lastnine

78

160

30

134

5

407

39

 

446

222

 

16

206

7

17

39

77

66

D.41

Obresti

25

125

12

33

5

200

22

 

222

0

 
 

0

 
 
 
 
 

P.119

Prilagoditev za PMSFP

 

- 48

 
 
 

0

 
 

0

120

 

36

84

0

 

0

36

48

D.42

Razdeljeni dohodek družb

3

25

18

57

0

103

17

 

120

60

 

0

60

 
 
 

36

24

D.421

Dividende

3

25

5

13

0

46

14

 

60

60

 

36

24

 
 
 

0

24

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

 
 

13

44

0

57

3

 

60

14

 

14

0

0

 

0

0

0

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

4

7

0

3

0

14

0

 

14

25

 
 

25

 
 
 

25

 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

5

0

0

20

0

25

0

 

25

65

 
 

65

0

27

7

0

31

D.45

Najemnine

41

3

0

21

0

65

 
 

65

1 855

 
 

1 855

6

1 390

221

29

209

B.5g/B.5 * g

Bruto saldo primarnih dohodkov / Bruto nacionalni dohodek

 
 
 
 
 
 
 
 
 

1 633

 
 

1 633

3

1 348

191

19

72

B.5n/B.5 * n

Neto saldo primarnih dohodkov / Neto nacionalni dohodek

 
 
 
 
 
 
 
 
 

Prilagoditev za PMSFP za celotno gospodarstvo (0) je vsota sektorja finančnih družb (-48) in nominalnega sektorja (+48).

8.27

V primeru države in NPISG se ta račun nanaša samo na njihove tržne dejavnosti.

8.28

Podjetniški dohodek ustreza poslovnemu presežku ali raznovrstnemu dohodku (na strani virov):



plus

prihodki dohodka od lastnine v povezavi s finančnimi in drugimi sredstvi, ki pripadajo podjetju (na strani virov)

minus

odhodki za obresti na dolg podjetja ter odhodki za najemnine za zemljišča in druga neproizvedena opredmetena sredstva, ki jih ima podjetje v najemu (na strani porab).

Odhodki dohodka od lastnine v obliki dividend in reinvestiranih dohodkov od neposrednih tujih naložb se ne odštevajo od podjetniškega dohodka .

8.29

Namen računa alokacije drugega primarnega dohodka je vrnitev od koncepta podjetniškega dohodka na koncept primarnega dohodka. Zaradi tega vsebuje elemente primarnega dohodka, ki niso vključeni v račun podjetniškega dohodka:

(a) v primeru družb razdeljene dividende in reinvestirane dohodke od neposrednih tujih naložb (na strani porab),

(b) v primeru gospodinjstev:

(1) odhodki dohodka od lastnine, razen odhodkov za najemnine in obresti v povezavi s podjetniško dejavnostjo (na strani porab),

(2) sredstva za zaposlene (na strani virov),

(3) prihodke dohodka od lastnine, razen prihodkov v povezavi z dejavnostjo podjetja (na strani virov),

(c) v primeru države:

(1) odhodke dohodka od lastnine, razen odhodkov v povezavi s tržnimi dejavnostmi (na strani porab),

(2) davke na proizvodnjo in uvoz minus subvencije (na strani virov),

(3) prihodke dohodka od lastnine, razen prihodkov v povezavi s tržnimi dejavnostmi (na strani virov).

8.30

Račun sekundarne razdelitve dohodka prikazuje, kako se saldo primarnega dohodka institucionalnega sektorja s prerazdelitvijo razdeli med tekoče davke na dohodek, premoženje itd., socialne prispevke in prejemke (razen socialnih transferjev v naravi) ter druge tekoče transferje.

8.31

Izravnalna postavka računa je razpoložljivi dohodek, ki odraža tekoče transakcije in ne zajema kapitalskih transferjev, realnih dobičkov in izgub iz lastnine ter posledic dogodkov, kot so naravne nesreče.

8.32

Socialni prispevki so prikazani ( 93 ) na strani porab računa sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev in na strani virov računa sekundarne razdelitve dohodka institucionalnih sektorjev, ki so odgovorni za upravljanje socialnega zavarovanja. Kadar jih delodajalci plačajo za svoje zaposlene, so najprej vključeni med sredstva za zaposlene na strani porab računa ustvarjanja dohodka delodajalcev, ker so del stroškov plač; kot sredstva za zaposlene so prikazani tudi na strani virov računa alokacije primarnega dohodka gospodinjstev, ker predstavljajo prejemke gospodinjstev.



Tabela 8.5 — Računa II.1.2.1: Račun podjetniškega dohodka in II.1.2.2: Račun alokacije drugega primarnega dohodka

Porabe

Viri

Računi

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

Računi

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

II.1.2.1Račun podjetniškega dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.2g

Bruto poslovni presežek

276

55

46

92

8

429

 
 

429

II.1.2.1Račun podjetniškega dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.3g

Bruto raznovrstni dohodek

 
 
 

442

 

442

 
 

442

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.2n

Neto poslovni presežek

139

45

16

60

5

217

 
 

217

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.3n

Neto raznovrstni dohodek

 
 
 

432

 

432

 
 

432

244

 

27

217

2

7

9

102

97

D.4

Dohodek od lastnine

78

160

4

5

0

247

21

 

268

160

 

13

147

2

0

2

77

66

D.41

Obresti

25

125

0

0

0

150

16

 

166

0

 
 

0

 
 
 
 
 

P.119

Prilagoditev za PMSFP

 

- 48

 
 
 
 
 

0

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

3

25

4

5

0

37

5

 

42

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.421

Dividende

3

25

4

5

0

37

5

 

42

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

0

0

0

0

0

0

 

0

14

 

14

 
 
 
 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

4

7

0

 
 

11

 
 

11

25

 
 

25

 
 
 

25

 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

5

0

0

0

 

5

 
 

5

45

 
 

45

0

7

7

0

31

D.45

Najemnine

41

3

0

 
 

44

 
 

44

901

 
 

901

6

532

41

65

257

B.4b

Bruto podjetniški dohodek

 
 
 
 
 
 
 
 
 

679

 
 

679

3

490

11

55

120

B.4n

Neto podjetniški dohodek

 
 
 
 
 
 
 
 
 

II.1.2.2Račun alokacije drugega primarnega dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.4g

Bruto podjetniški dohodek

257

65

41

532

6

901

 
 

901

II.1.2.2Račun alokacije drugega primarnega dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.4n

Neto podjetniški dohodek

120

55

11

490

3

679

 
 

679

6

 

6

 
 
 
 
 
 

D.1

Sredstva za zaposlene

 
 
 

766

 

766

2

 

768

6

 

6

 
 
 
 
 
 

D.11

Plače

 
 
 

573

 

573

2

 

575

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

 
 
 

193

 

193

0

 

193

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

 
 
 

174

 

174

0

 

174

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

 
 
 

19

 

19

0

 

19

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

 
 

235

 
 

235

0

 

235

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.21

Davki na proizvode

 
 

141

 
 

141

0

 

141

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.211

Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

 
 

121

 
 

121

0

 

121

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.212

Davki in dajatve na uvoz razen DDV

 
 

17

 
 

17

0

 

17

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.2121

Uvozne dajatve

 
 

17

 
 

17

0

 

17

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.2122

Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev

 
 

0

 
 

0

0

 

0

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.214

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov

 
 

3

 
 

3

0

 

3

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

 
 

94

 
 

94

0

 

94

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.3

Subvencije

 
 

- 44

 
 

- 44

0

 

- 44

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.31

Subvencije na proizvode

 
 

- 8

 
 

- 8

0

 

- 8

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.311

Uvozne subvencije

 
 

0

 
 

0

0

 

0

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.319

Druge subvencije na proizvode

 
 

- 8

 
 

- 8

0

 

- 8

0

 

0

 
 
 
 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

 
 

- 36

 
 

- 36

0

 

- 36

202

 

39

163

5

37

37

36

48

D.4

Dohodek od lastnine

 
 

26

129

5

160

18

 

178

62

 

3

59

5

17

37

 
 

D.41

Obresti

 
 

12

33

5

50

6

 

56

120

 

36

84

 
 
 

36

48

D.42

Razdeljeni dohodek družb

 
 

14

52

0

66

12

 

78

60

 

0

60

 
 
 

36

24

D.421

Dividende

 
 

1

8

0

9

9

 

18

60

 

36

24

 
 
 

0

24

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

 
 

13

44

0

57

3

 

60

0

 
 

0

 
 
 

0

0

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

 
 
 

3

0

3

 
 

3

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

 
 
 

20

0

20

 
 

20

20

 
 

20

0

20

 
 
 

D.45

Najemnine

 
 
 

21

0

21

 
 

21

1 855

 
 

1 855

6

1 390

221

29

209

B.5g/B.5 * g

Bruto saldo primarnih dohodkov / Bruto nacionalni dohodek

 
 
 
 
 
 
 
 
 

1 633

 
 

1 633

3

1 348

191

19

72

B.5n/B.5 * n

Neto saldo primarnih dohodkov / Neto nacionalni dohodek

 
 
 
 
 
 
 
 
 



Tabela 8.6 — Račun II.2: Račun sekundarne razdelitve dohodka

Porabe

Viri

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.5g/B.5 * g

Bruto saldo primarnih dohodkov / Bruto nacionalni dohodek

209

29

221

1 390

6

1 855

 
 

1 855

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.5n/B.5 * n

Neto saldo primarnih dohodkov / Neto nacionalni dohodek

72

19

191

1 348

3

1 633

 
 

1 633

213

 

1

212

 

178

 

10

24

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

 
 

213

 
 

213

 
 

213

204

 

1

203

 

176

 

7

20

D.51

Davki na dohodek

 
 

204

 
 

204

 
 

204

9

 
 

9

 

2

 

3

4

D.59

Drugi tekoči davki

 
 

9

 
 

9

 
 

9

322

 
 

322

 

322

 
 
 

D.61

Socialni prispevki

14

39

268

 

1

322

 
 

322

303

 
 

303

 

303

 
 
 

D.611

Dejanski socialni prispevki

2

38

263

 
 

303

 
 

303

174

 
 

174

 

174

 
 
 

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

1

18

155

 
 

174

 
 

174

160

 
 

160

 

160

 
 
 

D.61111

Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev

1

15

144

 
 

160

 
 

160

14

 
 

14

 

14

 
 
 

D.61112

Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev

 

3

11

 
 

14

 
 

14

97

 
 

97

 

97

 
 
 

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

1

20

76

 
 

97

 
 

97

85

 
 

85

 

85

 
 
 

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

1

15

69

 
 

85

 
 

85

12

 
 

12

 

12

 
 
 

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

 

5

7

 
 

12

 
 

12

32

 
 

32

 

32

 
 
 

D.6113

Socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

 
 

32

 
 

32

 
 

32

22

 
 

22

 

22

 
 
 

D.61131

Obvezni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

 
 

22

 
 

22

 
 

22

10

 
 

10

 

10

 
 
 

D.61132

Prostovoljni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

 
 

10

 
 

10

 
 

10

19

 
 

19

 

19

 
 
 

D.612

Pripisani socialni prispevki

12

1

5

 

1

19

 
 

19

332

 
 

332

1

 

289

29

13

D.62

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

 
 
 

332

 

332

 
 

332

232

 
 

232

 
 

232

 
 

D.621

Prejemki socialne varnosti v denarju

 
 
 

232

 

232

 
 

232

29

 
 

29

 
 
 

28

1

D.622

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi

 
 
 

29

 

29

 
 

29

19

 
 

19

1

 

5

1

12

D.623

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov

 
 
 

19

 

19

 
 

19

52

 
 

52

 
 

52

 
 

D.624

Prejemki socialnega varstva v denarju

 
 
 

52

 

52

 
 

52

278

 

9

269

2

71

139

46

11

D.7

Drugi tekoči transferji

10

49

108

36

36

239

39

 

278

45

 

2

43

 

31

4

 

8

D.71

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

 

45

 
 
 

45

 
 

45

45

 
 

45

 
 
 

45

 

D.72

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

6

 

1

35

 

42

3

 

45

96

 
 

96

 
 

96

 
 

D.73

Tekoči transferji v okviru države

 
 

96

 
 

96

 
 

96

32

 

1

31

 
 

31

 
 

D.74

Tekoče mednarodno sodelovanje

 
 

1

 
 

1

31

 

32

56

 

2

54

2

40

8

1

3

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

4

4

10

1

36

55

1

 

56

1 826

 
 

1 826

40

1187

382

32

185

B.6g

Bruto razpoložljivi dohodek

 
 
 
 
 
 
 
 
 

1 604

 
 

1 604

37

1 145

352

22

48

B.6n

Neto razpoložljivi dohodek

 
 
 
 
 
 
 
 
 



Tabela 8.7 — Račun II.3: Račun prerazdelitve dohodka v naravi

Porabe

Viri

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.6g

Bruto razpoložljivi dohodek

185

32

382

1 187

40

1 826

 
 

1 826

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.6n

Neto razpoložljivi dohodek

48

22

352

1 145

37

1604

 
 

1604

219

 
 

219

13

 

206

 
 

D.63

Socialni transferji v naravi

 
 
 

219

 

219

 
 

219

162

 
 

162

0

 

162

 
 

D.631

Socialni prejemki v naravi

 
 
 

162

 

162

 
 

162

78

 
 

78

 
 

78

 
 

D.6311

Prejemki socialne varnosti, povračila

 
 
 

78

 

78

 
 

78

65

 
 

65

 
 

65

 
 

D.6312

Drugi prejemki socialne varnosti v naravi

 
 
 

65

 

65

 
 

65

19

 
 

19

0

 

19

 
 

D.6313

Prejemki socialnega varstva v naravi

 
 
 

19

 

19

 
 

19

57

 
 

57

13

 

44

 
 

D.632

Transferji individualnega netržnega blaga in storitev

 
 
 

57

 

57

 
 

57

1 826

 
 

1 826

27

1 406

176

32

185

B.7g

Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek

 
 
 
 
 
 
 
 
 

1 604

 
 

1 604

24

1 364

146

22

48

B.7n

Neto prilagojeni razpoložljivi dohodek

 
 
 
 
 
 
 
 
 

8.33

Račun prerazdelitve dohodka v naravi daje širšo sliko dohodka gospodinjstev z vključitvijo tokov, ki ustrezajo porabi individualnega blaga in storitev, ki jih ta gospodinjstva prejmejo brezplačno, tj. socialnih prejemkov v naravi in transferjev individualnega netržnega blaga in storitev — obe kategoriji tokov sta združeni v koncept socialnih transferjev v naravi. To olajšuje časovne primerjave razlik ali sprememb ekonomskih in socialnih pogojev in dopolnjuje analizo vloge države pri prerazdelitvi dohodka.

8.34

Socialni transferji v naravi so prikazani na strani virov računa prerazdelitve dohodka v naravi v primeru gospodinjstev ter na strani porab v primeru države in NPISG.

8.35

Izravnalna postavka računa prerazdelitve dohodka v naravi je prilagojeni razpoložljivi dohodek.

8.36

Za institucionalne sektorje s končno potrošnjo račun porabe dohodka prikazuje, kako se razpoložljivi dohodek (ali prilagojeni razpoložljivi dohodek) deli med izdatke za končno potrošnjo (ali dejansko končno potrošnjo) in varčevanje.

8.37

V sistemu imajo končno potrošnjo samo država, NPISG in gospodinjstva. Poleg tega račun porabe dohodka za gospodinjstva in pokojninske sklade obsega prilagoditveno postavko (D.8 Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov), ki je povezana z načinom prikazovanja transakcij med gospodinjstvi in pokojninskimi skladi ( 94 ).

8.38

Račun porabe razpoložljivega dohodka vsebuje koncept izdatkov za končno potrošnjo, ki jih financirajo različni sektorji: gospodinjstva, država in NPISG.

8.39

Izravnalna postavka računa porabe razpoložljivega dohodka je varčevanje.

8.40

Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka vsebuje koncept dejanske končne potrošnje, ki ustreza vrednosti blaga in storitev, ki so dejansko na voljo gospodinjstvom za končno potrošnjo, tudi če njihovo pridobitev financirajo država ali NPISG.

Zaradi tega dejanska končna potrošnja države ustreza samo kolektivni končni potrošnji. Ker se izdatki NPISG za končno potrošnjo obravnavajo kot popolnoma individualni, je njihova dejanska končna potrošnja enaka nič.

8.41

Na ravni celotnega gospodarstva so izdatki za končno potrošnjo in dejanska končna potrošnja enaki; razlikuje se samo razdelitev po institucionalnih sektorjih. Isto velja za razpoložljivi dohodek in prilagojeni razpoložljivi dohodek.

8.42

Varčevanje je izravnalna postavka v obeh različicah računa porabe dohodka. Njegova vrednost je enaka ne glede na to, ali je izračunana z odštevanjem izdatkov za končno potrošnjo od razpoložljivega dohodka ali z odštevanjem dejanske končne potrošnje od prilagojenega razpoložljivega dohodka. To velja za vse sektorje.



Tabela 8.8 — Račun porabe razpoložljivega dohodka

Porabe

Viri

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.6g

Bruto razpoložljivi dohodek

185

32

382

1187

40

1826

 
 

1826

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.6n

Neto razpoložljivi dohodek

48

22

352

1145

37

1604

 
 

1604

1371

 
 

1371

13

996

362

 
 

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

 
 
 
 
 
 
 

1371

1371

1215

 
 

1215

13

996

206

 
 

P.31

Izdatki za individualno potrošnjo

 
 
 
 
 
 
 

1215

1215

156

 
 

156

 
 

156

 
 

P.32

Izdatki za kolektivno potrošnjo

 
 
 
 
 
 
 

156

156

11

 

0

11

0

 

0

11

0

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

 
 
 

11

 

11

0

 

11

455

 
 

455

27

202

20

21

185

B.8g

Bruto varčevanje

 
 
 
 
 
 
 
 
 

233

 
 

233

24

160

- 10

11

48

B.8n

Neto varčevanje

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 41

 

- 41

 
 
 
 
 
 

B.12

Saldo tekočih transakcij s tujino

 
 
 
 
 
 
 
 
 

8.43

Varčevanje je (pozitiven ali negativen) znesek, ki izhaja iz tekočih transakcij in ki vzpostavlja povezavo z akumulacijo. Če je varčevanje pozitivno, se nepotrošeni dohodek porabi za pridobitev sredstev ali odplačilo obveznosti. Če je varčevanje negativno, se nekatera sredstva odprodajo ali nekatere obveznosti povečajo.

8.44

Računi akumulacije so računi tokov. Prikazujejo različne vzroke sprememb sredstev in obveznosti enot ter spremembe njihovih neto vrednosti.

8.45

Spremembe sredstev so prikazane na levi strani računov (plus ali minus), spremembe obveznosti in neto vrednosti pa na desni strani (plus ali minus).

8.46

Račun kapitala prikazuje pridobitve manj odsvojitve nefinančnih sredstev s strani rezidenčnih enot in meri spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja (končna izravnalna postavka tekočih računov) in kapitalskih transferjev.

8.47

Račun kapitala omogoča določitev stopnje, do katere se pridobitve manj odsvojitve nefinančnih sredstev financirajo iz varčevanja in s kapitalskimi transferji. Prikazuje neto posojanje, ki ustreza znesku, ki je enoti ali sektorju na voljo za neposredno ali posredno financiranje drugih enot ali sektorjev, ali neto izposojanje, ki ustreza znesku, ki si ga enota ali sektor mora izposoditi od drugih enot ali sektorjev.

8.48

Račun omogoča določitev spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev, kar ustreza neto varčevanju, povečanemu za prihodke kapitalskih transferjev in zmanjšanemu za odhodke kapitalskih transferjev.

8.49

Račun prikazuje pridobitve manj odsvojitve nefinančnih sredstev; njegov namen je vrnitev od koncepta spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev na neto posojanje ali izposojanje.

8.50

Finančni račun prikazuje po vrstah finančnih instrumentov spremembe finančnih sredstev in obveznosti, ki sestavljajo neto posojanje ali izposojanje.

8.51

Klasifikacija sredstev in obveznosti, ki se uporablja v finančnem računu, je enaka kot pri bilancah stanja.

8.52

Račun drugih sprememb sredstev prikazuje spremembe sredstev in obveznosti enot, razen tistih, ki so povezane z varčevanjem in prostovoljnimi transferji premoženja — te so prikazane v računih kapitala in finančnih računih. Deli se na dva dela: na račun drugih sprememb obsega sredstev (III.3.1) in račun revalorizacije (III.3.2).



Tabela 8.9 — Račun II.4.2: Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka

Porabe

Viri

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.7g

Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek

185

32

176

1 406

27

1 826

 
 

1 826

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.7n

Neto prilagojeni razpoložljivi dohodek

48

22

146

1364

24

1 604

 
 

1 604

1 371

 
 

1 371

 

1 215

156

 
 

P.4

Dejanska končna potrošnja

 
 
 
 
 
 
 

1 371

1 371

1 215

 
 

1 215

 

1 215

 
 
 

P.41

Dejanska individualna potrošnja

 
 
 
 
 
 
 

1 215

1 215

156

 
 

156

 
 

156

 
 

P.42

Dejanska kolektivna potrošnja

 
 
 
 
 
 
 

156

156

11

 

0

11

0

 

0

11

0

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

 
 
 

11

 

11

0

 

11

455

 
 

455

27

202

20

21

185

B.8g

Bruto varčevanje

 
 
 
 
 
 
 
 
 

233

 
 

233

24

160

- 10

11

48

B.8n

Neto varčevanje

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 41

 

- 41

 
 
 
 
 
 

B.12

Saldo tekočih transakcij s tujino

 
 
 
 
 
 
 
 
 



Tabela 8.10 — Račun III.1.1: Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.8n

Neto varčevanje

48

11

- 10

160

24

233

 
 

233

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.12

Saldo tekočih transakcij s tujino

 
 
 
 
 
 

- 41

 

- 41

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, prihodki

33

 

6

23

 

62

4

 

66

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.91

Davki na kapital, prihodki

 
 

2

 
 

2

 
 

2

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.92

Investicijske podpore, prihodki

23

 
 
 
 

23

4

 

27

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji, prihodki

10

 

4

23

 

37

 
 

37

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, odhodki

- 16

- 7

- 34

- 5

- 3

- 65

- 1

 

- 66

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.91

Davki na kapital, odhodki

 
 
 

- 2

 

- 2

 
 

- 2

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.92

Investicijske podpore, odhodki

 
 

- 27

 
 

- 27

 
 

- 27

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji, odhodki

- 16

- 7

- 7

- 3

- 3

- 36

- 1

 

- 37

192

 

- 38

230

21

178

- 38

4

65

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

 
 
 
 
 
 
 
 
 



Tabela 8.11 — Račun III.1.2: Račun pridobitev nefinančnih sredstev

Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

65

4

- 38

178

21

230

- 38

 

192

376

 
 

376

19

61

37

9

250

P.51

Bruto investicije v osnovna sredstva

 
 
 
 
 
 
 

376

376

303

 
 

303

14

49

23

8

209

P.511

Pridobitve manj odsvojitve opredmetenih osnovnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 

303

303

305

 
 

305

13

50

24

7

211

P.5111

Pridobitve novih opredmetenih osnovnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 

305

305

11

 
 

11

1

4

1

1

4

P.5112

Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 

11

11

- 13

 
 

- 13

 

- 5

- 2

 

- 6

P.5113

Odsvojitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 

- 13

- 13

51

 
 

51

5

12

12

1

21

P.512

Pridobitve manj odsvojitve neopredmetenih osnovnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 

51

51

53

 
 

53

10

9

12

1

21

P.5121

Pridobitve novih neopredmetenih osnovnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 

53

53

6

 
 

6

 

3

2

 

1

P.5122

Pridobitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 

6

6

- 8

 
 

- 8

- 5

 

- 2

 

- 1

P.5123

Odsvojitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 

- 8

- 8

22

 
 

22

 
 

2

 

20

P.513

Povečanje vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 

22

22

5

 
 

5

 
 

2

 

3

P.5131

Velike izboljšave neproizvedenih nefinančnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 

5

5

17

 
 

17

 
 
 
 

17

P.5132

Stroški prenosa lastništva neproizvedenih nefinančnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 

17

17

- 222

 
 

- 222

- 3

- 42

- 30

- 10

- 137

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

 
 
 
 
 
 
 
 
 

28

 
 

28

 

2

 
 

26

P.52

Spremembe zalog

 
 
 
 
 
 
 

28

28

10

 
 

10

 

5

3

 

2

P.53

Pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov

 
 
 
 
 
 
 

10

10

 
 
 
 

1

4

2

 

- 7

K.2

Pridobitve manj odsvojitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

1

3

2

 

- 6

K.21

Pridobitve manj odsvojitve zemljišč in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

1

 
 

- 1

K.22

Pridobitve manj odsvojitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 38

38

4

148

- 50

5

- 69

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

 
 
 
 
 
 
 
 
 



Tabela 8.12 — Račun III.2: Finančni račun

Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

- 69

5

- 50

148

4

38

- 38

 

0

691

 

50

641

32

181

120

237

71

F

Neto pridobitve finančnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

F

Neto prevzemi obveznosti

140

232

170

33

28

603

88

 

691

 
 

1

- 1

 
 
 

- 1

 

F.1

Denarno zlato in PPČ

 
 
 
 
 
 
 
 
 

130

 

11

119

12

68

7

15

17

F.2

Gotovina in vloge

 

130

2

 
 

132

- 2

 

130

37

 

3

34

2

10

2

15

5

F.21

Gotovina

 

35

 
 
 

35

2

 

37

64

 

2

62

7

41

4

 

10

F.22

Prenosljive vloge

 

63

2

 
 

65

- 1

 

64

29

 

6

23

3

17

1

 

2

F.29

Druge vloge

 

32

 
 
 

32

- 3

 

29

143

 

5

138

12

29

26

53

18

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

6

53

64

 
 

123

20

 

143

254

 

10

244

 

5

45

167

27

F.4

Posojila

71

 

94

28

24

217

37

 

254

86

 

3

83

 

3

1

63

16

F.41

Kratkoročna

16

 

32

11

17

76

10

 

86

168

 

7

161

 

2

44

104

11

F.42

Dolgoročna

55

 

62

17

7

141

27

 

168

46

 

2

44

 

3

36

3

2

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

26

13

 
 

4

43

3

 

46

36

 
 

36

 

36

 
 
 

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

 

36

 
 
 

36

 
 

36

33

 
 

33

 

33

 
 
 

F.61

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

 

33

 
 
 

33

 
 

33

22

 
 

22

 

22

 
 
 

F.611

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

 

22

 
 
 

22

 
 

22

11

 
 

11

 

11

 
 
 

F.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

 

11

 
 
 

11

 
 

11

3

 
 

3

 

3

 
 
 

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

 

3

 
 
 

3

 
 

3

82

 

21

61

8

40

6

 

7

F.7

Druge terjatve in obveznosti

37

 

10

5

 

52

30

 

82

36

 

18

18

 

11

1

 

6

F.71

Komercialni krediti in predujmi

8

 

6

4

 

18

18

 

36

46

 

3

43

8

29

5

 

1

F.79

Druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov

29

 

4

1

 

34

12

 

46

8.53

Gibanja, ki so prikazana v računu drugih sprememb obsega sredstev, vplivajo na neto vrednost bilanc stanja enot, sektorjev in podsektorjev. Ta sprememba, imenovana sprememba neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev, je izravnalna postavka računa.

8.54

Račun revalorizacije prikazuje spremembe vrednosti sredstev in obveznosti zaradi sprememb njihovih cen.

Za posamezno sredstvo ali obveznost se ta sprememba meri:

(a) bodisi kot razlika med njeno vrednostjo na koncu obračunskega obdobja in njeno vrednostjo na začetku obračunskega obdobja ali na dan, na katerega je prvič vstopila v bilanco stanja;

(b) ali kot razlika med njeno vrednostjo na dan, ko je bila odpisana iz bilance stanja in njeno vrednostjo na začetku obračunskega obdobja ali na dan, na katerega je prvič vstopila v bilanco stanja.

Razlika se imenuje „nominalni dobiček (ali izguba) iz lastnine“.

Nominalni dobiček iz lastnine ustreza pozitivni revalorizaciji sredstva ali negativni revalorizaciji (finančne) obveznosti.

Nominalna izguba iz lastnine ustreza negativni revalorizaciji sredstva ali pozitivni revalorizaciji (finančne) obveznosti.

8.55

Tokovi, ki so prikazani v računu revalorizacije, spreminjajo neto vrednost bilanc stanja enot. Ta sprememba, imenovana „sprememba neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov in izgub iz lastnine“, je izravnalna postavka računa. Prikazana je na strani sprememb obveznosti in neto vrednosti.

8.56

Račun revalorizacije se deli na dva podračuna: račun nevtralnih dobičkov in izgub iz lastnine (III.3.2.1) in račun realnih dobičkov in izgub iz lastnine (III.3.2.2).

8.57

Račun nevtralnih dobičkov in izgub iz lastnine prikazuje spremembe vrednosti sredstev in obveznosti, ki so v sorazmerju s spremembami splošne ravni cen. Te spremembe ustrezajo revalorizaciji, ki je potrebna za ohranitev splošne kupne moči sredstev in obveznosti. Splošni indeks cen, ki ga je potrebno uporabiti za ta izračun, je indeks cen za končno nacionalno porabo brez sprememb zalog.

8.58

Realni dobički in izgube iz lastnine merijo razliko med nominalnimi in nevtralnimi dobički in izgubami iz lastnine.

8.59

Če so nominalni dobički iz lastnine, zmanjšani za nominalne izgube iz lastnine, za posamezno sredstvo višji od nevtralnih dobičkov iz lastnine, zmanjšanih za nevtralne izgube iz lastnine, ima enota, ki ima sredstvo v posesti, na tem sredstvu realni dobiček iz lastnine. Ta dobiček odraža dejstvo, da je dejanska cena sredstva v povprečju rasla hitreje kot splošna raven cen. Obratno padec relativne cene sredstva ustvari realno izgubo iz lastnine enoti, ki ima sredstvo v posesti.

Na enak način dvig relativne cene obveznosti ustvari realno izgubo iz lastnine na obveznosti, padec relativne cene obveznosti pa ustvari realni dobiček iz lastnine na obveznosti.



Tabela 8.13 — Račun III.3.1: Račun drugih sprememb obsega sredstev

Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

10

 
 

10

 
 
 

- 2

12

AN

Nefinančna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 7

 
 

- 7

 
 

- 3

- 2

- 2

AN.1

Proizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

3

 
 

3

 
 

3

 
 

K.4

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 9

 
 

- 9

 
 

- 4

 

- 5

K.7

Izgube zaradi katastrof

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

1

 

- 1

K.8

Zasegi brez nadomestila

 
 
 
 
 
 
 
 
 

1

 
 

1

 
 
 
 

1

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev, d. n.

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 2

 
 

- 2

 
 

- 3

- 2

3

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 3

3

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 2

 
 

- 2

 
 
 
 

- 2

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 2

 
 

- 2

 
 
 

- 2

 

K.12.21

Monetizacija/demonetizacija zlata

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

od tega:

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 4

 
 

- 4

 
 

- 3

 

- 1

AN.11

Osnovna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 1

 
 

- 1

 
 
 
 

- 1

AN.12

Zaloge

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 2

 
 

- 2

 
 
 

- 2

 

AN.13

Vrednostni predmeti

 
 
 
 
 
 
 
 
 

17

 
 

17

 
 

3

 

14

AN.2

Neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

24

 
 

24

 
 
 
 

24

K.3

Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

4

 
 

4

 
 

4

 
 

K.5

Naravna rast negojenih bioloških virov

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 9

 
 

- 9

 
 

- 2

 

- 7

K.6

Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 8

 
 

- 8

 
 

- 2

 

- 6

K.61

Izčrpanje naravnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 1

 
 

- 1

 
 
 
 

- 1

K.62

Drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 2

 
 

- 2

 
 

- 2

 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

4

 

- 4

K.8

Zasegi brez nadomestila

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev, d. n.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 1

 

1

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 1

 

1

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

od tega:

 
 
 
 
 
 
 
 
 

17

 
 

17

 
 

3

 

14

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

5

 
 

5

 

2

1

 

2

AF

Finančna sredstva/obveznosti

- 3

2

- 1

 
 

- 2

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

3

- 3

 

K.8

Zasegi brez nadomestila

 
 
 
 
 
 
 
 
 

3

 
 

3

 

2

 

1

 

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti, d. n.

- 4

2

 
 
 

- 2

 
 
 

2

 
 

2

 
 

- 2

2

2

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

1

 

- 1

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 2

 

2

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

1

 

- 1

 
 
 
 
 
 

2

 
 

2

 
 
 

2

 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

 
 
 
 
 
 
 
 
 

2

 
 

2

 
 
 

2

 

K.12.21

Monetizacija/demonetizacija zlata

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

od tega:

 
 
 
 
 
 
 
 
 

7

 
 

7

 
 
 

7

 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

3

- 3

 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 4

 
 

- 4

 
 
 

- 4

 

AF.4

Posojila

- 3

 

- 1

 
 

- 4

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 2

 

2

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

 
 
 
 
 
 
 
 
 

2

 
 

2

 

2

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

 

2

 
 
 

2

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF.7

Druge terjatve in obveznosti

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.2

Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

17

- 4

2

2

 

17

 
 
 



Tabela 8.14 — Račun III.3.2: Račun revalorizacije

Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

Računi

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

Računi

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

III.3.2Račun revalorizacije

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.11

Nominalni dobički / izgube iz lastnine

 
 
 
 
 
 
 
 
 

III.3.2Račun revalorizacije

280

 
 

280

8

80

44

4

144

AN

Nefinančna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

126

 
 

126

5

35

20

2

63

AN.1

Proizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

111

 
 

111

5

28

18

2

58

AN.11

Osnovna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

7

 
 

7

 

2

1

 

4

AN.12

Zaloge

 
 
 
 
 
 
 
 
 

8

 
 

8

 

5

1

 

1

AN.13

Vrednostni predmeti

 
 
 
 
 
 
 
 
 

154

 
 

154

3

45

23

2

81

AN.2

Neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

152

 
 

152

3

45

23

1

80

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

2

 
 

2

 
 
 
 

1

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

91

 

7

84

1

16

2

57

8

AF

Finančna sredstva/obveznosti

18

51

7

 
 

76

3

 

78

12

 
 

12

 
 

1

11

 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

 
 
 
 
 
 
 
 
 

44

 

4

40

1

6

 

30

3

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1

34

7

 
 

42

2

 

44

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF.4

Posojila

 
 
 
 
 
 
 
 
 

34

 

3

31

1

10

 

16

5

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

16

17

 
 
 

34

 
 

34

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF.7

Druge terjatve in obveznosti

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.3

Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

134

10

38

96

10

288

4

 

292

III.3.2.1Račun nevtralnih dobičkov iz lastnine

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.11.1

Nevtralni dobički / izgube iz lastnine

 
 
 
 
 
 
 
 
 

III.3.2.1Račun nevtralnih dobičkov iz lastnine

198

 
 

198

6

56

32

3

101

AN

Nefinančna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

121

 
 

121

5

34

20

2

60

AN.1

Proizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

111

 
 

111

5

28

18

2

58

AN.11

Osnovna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

5

 
 

5

 

2

1

 

2

AN.12

Zaloge

 
 
 
 
 
 
 
 
 

5

 
 

5

 

4

1

 

1

AN.13

Vrednostni predmeti

 
 
 
 
 
 
 
 
 

78

 
 

78

2

22

12

1

41

AN.2

Neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

76

 
 

76

2

22

12

1

40

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

1

 
 

1

 
 
 
 

1

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

147

 

11

136

3

36

8

70

18

AF

Finančna sredstva/obveznosti

36

68

14

6

2

126

6

 

132

15

 
 

15

 
 

2

14

 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

 
 
 
 
 
 
 
 
 

32

 

2

30

2

17

3

 

8

AF.2

Gotovina in vloge

1

26

2

 

1

29

2

 

32

28

 

3

25

1

4

 

19

2

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1

21

4

 
 

26

2

 

28

29

 

1

28

 
 

2

24

1

AF.4

Posojila

18

 

7

3

1

29

 
 

29

28

 

2

26

 

8

 

13

4

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

14

14

 
 
 

28

 
 

28

8

 

1

7

 

6

 

1

1

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

 

7

 
 
 

7

1

 

8

7

 

3

5

 

1

 
 

3

AF.7

Druge terjatve in obveznosti

3

 
 

2

1

6

1

 

7

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.31

Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine

82

5

26

87

8

208

6

 

214

III.3.2.2Račun realnih dobičkov iz lastnine

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.11.2

Realni dobički / izgube iz lastnine

 
 
 
 
 
 
 
 
 

III.3.2.2Račun realnih dobičkov iz lastnine

81

 
 

81

2

24

12

1

43

AN

Nefinančna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

5

 
 

5

 

1

 
 

3

AN.1

Proizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

AN.11

Osnovna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

3

 
 

3

 
 
 
 

3

AN.12

Zaloge

 
 
 
 
 
 
 
 
 

2

 
 

2

 

1

 
 
 

AN.13

Vrednostni predmeti

 
 
 
 
 
 
 
 
 

77

 
 

77

2

22

12

1

40

AN.2

Neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

76

 
 

76

2

22

12

1

40

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

1

 
 

1

 
 
 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 57

 

- 5

- 52

- 2

- 20

- 6

- 13

- 10

AF

Finančna sredstva/obveznosti

- 18

- 17

- 7

- 6

- 2

- 50

- 3

 

- 54

- 3

 
 

- 3

 
 
 

- 3

 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 32

 

- 2

- 30

- 2

- 17

- 3

 

- 8

AF.2

Gotovina in vloge

- 1

- 26

- 2

 

- 1

- 29

- 2

 

- 32

17

 

1

15

 

2

 

11

1

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1

13

3

 
 

16

1

 

17

- 29

 

- 1

- 28

 
 

- 2

- 24

- 1

AF.4

Posojila

- 18

 

- 7

- 3

- 1

- 29

 
 

- 29

6

 
 

5

 

2

 

3

1

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

3

3

 
 
 

6

 
 

6

- 8

 

- 1

- 7

 

- 6

 

- 1

- 1

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

 

- 7

 
 
 

- 7

- 1

 

- 8

- 7

 

- 3

- 5

 

- 1

 
 

- 3

AF.7

Druge terjatve in obveznosti

- 3

 
 

- 2

- 1

- 6

- 1

 

- 7

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.32

Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine

51

5

12

9

2

80

- 1

 

78

8.60

Namen bilanc stanja je dati sliko sredstev, obveznosti in neto vrednosti enot na začetku in koncu obračunskega obdobja ter sprememb med bilancami stanja. Zaporedje je:

(a) začetna bilanca stanja (IV.1),

(b) spremembe bilance stanja (IV.2),

(c) končna bilanca stanja (IV.3).

8.61

Začetna bilanca stanja prikazuje vrednost sredstev in obveznosti, ki so v posesti na začetku obračunskega obdobja.

Postavke so razvrščene na osnovi klasifikacije sredstev in obveznosti.

Vrednotene so v tekočih cenah iz začetka obračunskega obdobja.

Razlika med sredstvi in obveznostmi — izravnalna postavka računa — je neto vrednost na začetku obračunskega obdobja.

8.62

Račun sprememb bilance stanja prikazuje spremembe vrednosti sredstev in obveznosti v obračunskem obdobju ter agregira zneske, prikazane v posameznih računih akumulacije, tj. spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev, spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev in spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov in izgub iz lastnine.

8.63

Končna bilanca stanja prikazuje vrednosti sredstev in obveznosti, ki so v posesti enot na koncu obračunskega obdobja. Te postavke so razvrščene na osnovi iste klasifikacije, kot se uporablja v začetni bilanci stanja, vrednotene pa so v tekočih cenah iz konca obdobja.

Razlika med sredstvi in obveznostmi je neto vrednost na koncu obračunskega obdobja.

8.64

Vrednost sredstva ali obveznosti v končni bilanci stanja je enaka vsoti njene vrednosti v začetni bilanci stanja in zneska, prikazanega za omenjeno postavko v računu sprememb bilance stanja.

8.65

Računi tujine prikazujejo transakcije med rezidenčnimi in nerezidenčnimi enotami. Tujina ni institucionalni sektor, ima pa v strukturi sistema podobno vlogo.

8.66

Zaporedje računov tujine sledi isti splošni shemi kot pri računih institucionalnih sektorjev, tj.:

(a) tekoči računi,

(b) računi akumulacije,

(c) bilance stanja.

8.67

Ti računi so prikazani s stališča tujine. Kar je torej vir za tujino, je poraba za celotno gospodarstvo in obratno. Na enak način je finančno sredstvo v posesti tujine obveznost celotnega gospodarstva in obratno (razen denarnega zlata in posebnih pravic črpanja).



Tabela 8.15 — Račun IV: Bilance stanja

Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

Računi

Skupaj

Ustrezne postavke

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne postavke

Skupaj

Računi

računa blaga in storitev

računa tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

računa tujine

računa blaga in storitev

IV.1Začetna bilanca stanja

9 922

 
 

9 922

324

2 822

1 591

144

5 041

AN

Nefinančna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

IV.1.Začetna bilanca stanja

6 047

 
 

6 047

243

1 698

1 001

104

3 001

AN.1

Proizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

5 544

 
 

5 544

231

1 423

913

99

2 878

AN.11

Osnovna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

231

 
 

231

2

97

47

 

85

AN.12

Zaloge

 
 
 
 
 
 
 
 
 

272

 
 

272

10

178

41

5

38

AN.13

Vrednostni predmeti

 
 
 
 
 
 
 
 
 

3 875

 
 

375

81

1 124

590

40

2 040

AN.2

Neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

3 809

 
 

3 809

81

1 124

578

37

1 989

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

66

 
 

66

 
 

12

3

51

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

7 365

 

573

6 792

172

1 819

396

3 508

897

AF

Finančna sredstva/obveznosti

1 817

3 384

687

289

121

6 298

297

 

6 595

770

 
 

770

 
 

80

690

 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

 
 
 
 
 
 
 
 
 

1 587

 

105

1 482

110

840

150

 

382

AF.2

Gotovina in vloge

40

1 281

102

10

38

1 471

116

 

1 587

1 388

 

125

1 263

25

198

 

950

90

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

44

1 053

212

2

 

1 311

77

 

1 388

1 454

 

70

1 384

8

24

115

1 187

50

AF.4

Posojila

897

 

328

169

43

1 437

17

 

1454

1 409

 

113

1 296

22

411

12

651

200

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

687

715

4

 
 

1 406

3

 

1 409

396

 

26

370

4

291

20

30

25

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

12

335

19

 

5

371

25

 

396

361

 

134

227

3

55

19

 

150

AF.7

Druge terjatve in obveznosti

137

 

22

108

35

302

59

 

361

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

4 121

268

1 300

4 352

375

10 416

276

 

10 692

IV.2Spremembe bilance stanja

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Spremembe sredstev/obveznosti, skupaj:

 
 
 
 
 
 
 
 
 

IV.2Spremembe bilance stanja

482

 
 

482

25

110

56

1

290

AN

Nefinančna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

289

 
 

289

21

61

25

- 1

182

AN.1

Proizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

239

 
 

239

21

47

20

1

150

AN.11

Osnovna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

34

 
 

34

 

4

1

 

29

AN.12

Zaloge

 
 
 
 
 
 
 
 
 

16

 
 

16

 

10

4

- 2

3

AN.13

Vrednostni predmeti

 
 
 
 
 
 
 
 
 

193

 
 

193

4

49

30

2

108

AN.2

Neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

191

 
 

191

4

48

30

1

108

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

2

 
 

2

 

1

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

787

 

57

730

33

199

123

294

81

AF

Finančna sredstva/obveznosti

155

285

176

33

28

677

91

 

767

19

 

1

18

 
 

1

17

 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

 
 
 
 
 
 
 
 
 

130

 

11

119

12

68

7

15

17

AF.2

Gotovina in vloge

 

130

2

 
 

132

- 2

 

130

187

 

9

178

13

35

29

80

21

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

7

87

71

 
 

165

22

 

187

250

 

10

240

 

5

45

163

27

AF.4

Posojila

68

 

93

28

24

213

37

 

250

80

 

5

75

1

13

34

19

9

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

42

30

 
 

4

77

3

 

80

38

 
 

38

 

38

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

 

38

 
 
 

38

 
 

38

82

 

21

61

8

40

6

 

7

AF.7

Druge terjatve in obveznosti

37

 

10

5

 

52

30

 

82

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10

Spremembe neto vrednosti, skupaj zaradi:

216

10

2

276

31

535

- 34

 

501

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.1

Varčevanja in kapitalskih transferjev

65

4

- 38

178

21

230

- 38

 

192

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.2

Drugih sprememb obsega sredstev

17

- 4

2

2

 

17

 
 

17

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.3

Nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

134

10

38

96

10

288

4

 

292

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.31

Nevtralni dobički/izgube iz lastnine

82

5

26

87

8

208

6

 

214

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.32

Realni dobički/izgube iz lastnine

51

5

12

9

2

80

- 1

 

78

IV.3Končna bilanca stanja

10 404

 
 

10 404

349

2 932

1 647

145

5 331

AN

Nefinančna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

IV.3Končna bilanca stanja

6 336

 
 

6 336

264

1 759

1 026

103

3 183

AN.1

Proizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

5 783

 
 

5 783

252

1 470

933

100

3 028

AN.11

Osnovna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

265

 
 

265

2

101

48

 

114

AN.12

Zaloge

 
 
 
 
 
 
 
 
 

288

 
 

288

10

188

45

3

41

AN.13

Vrednostni predmeti

 
 
 
 
 
 
 
 
 

4 068

 
 

4 068

85

1 173

620

42

2 148

AN.2

Neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

4 000

 
 

4 000

85

1 172

608

38

2097

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

68

 
 

68

 

1

12

3

51

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

8 152

 

630

7 522

205

2 018

519

3 802

978

AF

Finančna sredstva/obveznosti

1 972

3 669

863

322

149

6 975

388

 

7 362

788

 
 

788

 
 

81

707

 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

 
 
 
 
 
 
 
 
 

1 717

 

116

1 601

122

908

157

15

399

AF.2

Gotovina in vloge

40

1 411

104

10

38

1 603

114

 

1 717

1 575

 

134

1 441

38

233

29

1 030

111

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

51

1 140

283

2

 

1 476

99

 

1 575

1 704

 

80

1 624

8

29

160

1 350

77

AF.4

Posojila

965

 

421

197

67

1 650

54

 

1 704

1 489

 

118

171

23

424

46

670

209

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

729

745

4

 

4

1 483

6

 

1 489

434

 

26

408

4

329

20

30

25

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

12

373

19

 

5

409

25

 

434

443

 

155

288

11

95

25

 

157

AF.7

Druge terjatve in obveznosti

174

 

32

113

35

354

89

 

443

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

4 337

278

1 302

4 628

406

10 951

242

 

11 193

Zunanji račun blaga in storitev (V.I)

8.68

Uvoz blaga in storitev je prikazan na strani virov, izvoz blaga in storitev pa na strani porab tega računa. Razlika med viri in porabami je izravnalna postavka računa, imenuje se „saldo menjave blaga in storitev s tujino“. Če je pozitivna, ima tujina presežek, celotno gospodarstvo pa primanjkljaj, ter obratno, če je negativna.

8.69

Za zagotovitev konsistentnosti z merami proizvodnje rezidenčnih enot je uvoz vrednoten v ekvivalentu osnovne cene, kar pomeni, da ne vključuje uvoznih davkov, vključuje pa uvozne subvencije.

Uvoz blaga, prikazan v zunanjem računu blaga in storitev, je vrednoten f.o.b., tj. po vrednosti na meji države izvoznice. Izvoz blaga je prav tako vrednoten f.o.b.

Kadar prevozne in zavarovalne storitve, vključene v f.o.b. vrednost uvoza blaga (tj. med tovarno in mejo države izvoznice) opravi rezidenčna enota, morajo biti vključene v vrednost izvoza storitev gospodarstva, ki uvaža blago. In obratno, kadar prevozne in zavarovalne storitve, vključene v f.o.b vrednost izvoza blaga opravi nerezidenčna enota, morajo biti vključene v vrednost uvoza storitev gospodarstva, ki izvaža blago.

Zunanji račun primarnih dohodkov in tekočih transferjev (V.II)

8.70

Namen zunanjega računa primarnih dohodkov in tekočih transferjev je določiti saldo tekočih transakcij s tujino, ki v strukturi sistema ustreza varčevanju institucionalnih sektorjev. Ta račun je zgoščena različica zaporedja za institucionalni sektor, ki sega od računa alokacije primarnega dohodka do računa porabe dohodka.

8.71

Zunanji račun primarnih dohodkov in tekočih transferjev na strani virov prikazuje saldo menjave blaga in storitev s tujino. Na strani virov ali porab prikazuje tudi vse razdelitvene transakcije, v katerih je udeležena tujina, razen kapitalskih transferjev.

Račun kapitala (V.III.1)

8.72

Račun kapitala tujine prikazuje pridobitve manj odsvojitve neproizvedenih nefinančnih sredstev s strani nerezidenčnih enot ter meri spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev.

8.73

Izravnalna postavka računa kapitala je neto posojanje ali izposojanje tujine. Po vrednosti je enaka vsoti neto posojanja ali izposojanja rezidenčnih institucionalnih sektorjev, vendar ima nasprotni predznak.

Finančni račun (V.III.2)

8.74

Finančni račun tujine je razdeljen na enak način kot finančni računi institucionalnih sektorjev.

Račun drugih sprememb sredstev (V.III.3)

8.75

Enako kot za institucionalne sektorje so spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev ter zaradi nominalnih dobičkov in izgub iz lastnine določene zaporedoma, pri čemer so dobički in izgube iz lastnine razdeljeni na nevtralne ter realne.

8.76

Odsotnost proizvedenih sredstev v računih akumulacije in bilancah stanja tujine je posledica dogovora, po katerem se oblikuje namišljena institucionalna enota in predpostavi, da je tujina pridobila finančno sredstvo; obratno velja za sredstva, ki jih imajo rezidenčne enote v drugih gospodarstvih.

8.77

Bilance stanja tujine vsebujejo finančna sredstva in obveznosti. Na strani sredstev so prikazane celotne pridobitve manj odsvojitve denarnega zlata in PPČ med nerezidenčnimi in rezidenčnimi enotami.

V.I:   Zunanji račun blaga in storitev



Porabe

Viri

P.6

Izvoz blaga in storitev

536

P.7

Uvoz blaga in storitev

497

P.61

Izvoz blaga

462

P.71

Uvoz blaga

392

P.62

Izvoz storitev

74

P.72

Uvoz storitev

105

 
 
 
 
 
 

B.11

Saldo menjave blaga in storitev s tujino

- 39

 
 
 

V.II:   Zunanji račun primarnih dohodkov in tekočih transferjev



Porabe

Viri

D.1

Sredstva za zaposlene

6

B.11

Saldo menjave blaga in storitev s tujino

- 39

D.11

Plače

6

 
 
 
 
 
 

D.1

Sredstva za zaposlene

2

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

0

D.11

Plače

2

D.21

Davki na proizvode

0

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

0

D.211

Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

0

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

D.212

Davki in dajatve na uvoz razen DDV

0

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

0

D.2121

Uvozne dajatve

0

 
 
 

D.2122

Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev

0

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

0

D.21

Davki na proizvode

0

 
 
 

D.214

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov

 

D.211

Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

0

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

0

D.212

Davki in dajatve na uvoz razen DDV

0

 
 
 

D.2121

Uvozne dajatve

0

D.3

Subvencije

0

D.2122

Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev

0

D.31

Subvencije na proizvode

0

 
 
 

D.311

Uvozne subvencije

0

D.214

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov

0

 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

0

D.319

Druge subvencije na proizvode

0

 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

0

D.3

Subvencije

0

 
 
 

D.31

Subvencije na proizvode

0

D.4

Dohodek od lastnine

66

D.311

Uvozne subvencije

0

D.41

Obresti

16

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

36

D.319

Druge subvencije na proizvode

0

D.421

Dividende

0

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

0

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

36

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

14

D.4

Dohodek od lastnine

39

 
 
 

D.41

Obresti

22

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

1

D.42

Razdeljeni dohodek družb

17

D.51

Davki na dohodek

1

D.421

Dividende

14

D.59

Drugi tekoči davki

0

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

3

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

D.61

Socialni prispevki

0

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

0

D.611

Dejanski socialni prispevki

0

 
 
 

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

0

D.61111

Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

D.51

Davki na dohodek

0

D.61112

Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

D.59

Drugi tekoči davki

0

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

0

 
 
 

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

0

D.61

Socialni prispevki

0

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

0

D.611

Dejanski socialni prispevki

0

D.612

Pripisani socialni prispevki

0

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

 
 
 

D.61111

Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

D.62

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

0

D.61112

Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

D.622

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi

0

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

0

D.623

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov

0

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

0

D.7

Drugi tekoči transferji

9

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

0

D.71

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

2

D.612

Pripisani socialni prispevki

0

D.74

Tekoče mednarodno sodelovanje

1

D.62

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

0

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

2

D.621

Prejemki socialne varnosti v denarju

0

 
 
 

D.622

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi

0

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

0

D.624

Prejemki socialnega varstva v denarju

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.7

Drugi tekoči transferji

39

 
 
 

D.72

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

3

 
 
 

D.74

Tekoče mednarodno sodelovanje

31

 
 
 

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

0

B.12

Saldo tekočih transakcij s tujino

- 41

 
 
 

V.III:   Računi akumulacije

V.III.1:   Računi kapitala

V.III.1.1:   Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev



Porabe

Viri

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

- 38

B.12

Saldo tekočih transakcij tujino

- 41

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, prihodki

4

 
 
 

D.91

Davki na kapital

0

 
 
 

D.92

Investicijske podpore

4

 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, odhodki

- 1

 
 
 

D.91

Davki na kapital

0

 
 
 

D.92

Investicijske podpore

0

 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

- 1

V.III.1.2:   Račun pridobitev nefinančnih sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.2

Pridobitve manj odsvojitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

- 38

K.21

Pridobitve manj odsvojitve zemljišč in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.22

Pridobitve manj odsvojitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

- 38

 
 
 

V.III.2:   Finančni račun



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

F

Neto pridobitve finančnih sredstev

50

F

Neto prevzemi obveznosti

88

 
 
 
 
 
 

F.1

Denarno zlato in PPČ

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

F.2

Gotovina in vloge

11

F.2

Gotovina in vloge

- 2

F.21

Gotovina

3

F.21

Gotovina

2

F.22

Prenosljive vloge

2

F.22

Prenosljive vloge

- 1

F.29

Druge vloge

6

F.29

Druge vloge

- 3

 
 
 
 
 
 

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

5

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

20

 
 
 
 
 
 

F.4

Posojila

10

F.4

Posojila

37

F.41

Kratkoročna

3

F.41

Kratkoročna

10

F.42

Dolgoročna

7

F.42

Dolgoročna

27

 
 
 
 
 
 

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

2

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

3

 
 
 
 
 
 

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

F.61

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

0

F.61

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

0

F.611

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

0

F.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

0

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

0

 
 
 
 
 
 

F.7

Druge terjatve

30

F.7

Druge terjatve

21

F.71

Komercialni krediti in predujmi

18

F.71

Komercialni krediti in predujmi

18

F.79

Druge terjatve razen komercialnih kreditov in predujmov

12

F.79

Druge terjatve razen komercialnih kreditov in predujmov

3

 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+)/

neto izposojanje (-)

- 38

V.III.3:   Račun drugih sprememb sredstev

V.III.3.1:   Račun drugih sprememb obsega sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

AN

Nefinančna sredstva

0

AF

Obveznosti

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

0

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d.n.

0

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

Od tega: AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

0

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

od tega: AF.2

Gotovina in vloge

0

AF

Finančna sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

AF.4

Posojila

0

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d.n.

0

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

AF.7

Druge obveznostii

0

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AF.1

Denarno zlato in PPČ

0

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.2

Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

0

V.III.3.2:   Račun revalorizacije



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11

Nominalni dobički(+) / izgube(-) iz lastnine:

 

K.11

Nominalni dobički(-) / izgube(+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN.2

Neproizvedena sredstva

0

AF

Obveznosti

3

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

0

AF.2

Gotovina in vloge

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

2

 
 
 

AF.4

Posojila

0

AF

Finančna sredstva

7

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AF.1

Denarno zlato in PPČ

0

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AF.2

Gotovina in vloge

0

AF.7

Druge obveznosti

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

4

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

3

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

 
 
 
 
 
 
 

B.10.3.

Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

4

V.III.3.2.1:   Račun nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.1

Nevtralni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.1

Nevtralni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN.2

Neproizvedena sredstva

0

AF

Obveznosti

6

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

0

AF.2

Gotovina in vloge

2

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

2

 
 
 

AF.4

Posojila

0

AF

Finančna sredstva

11

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AF.1

Denarno zlato in PPČ

0

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

1

AF.2

Gotovina in vloge

2

AF.7

Druge obveznosti

1

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

3

 
 
 

AF.4

Posojila

1

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

2

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

1

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

3

 
 
 
 
 
 

B.10.31

Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine

6

V.III.3.2.2:   Račun realnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.2

Realni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.2

Realni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN.2

Neproizvedena sredstva

0

AF

Obveznosti

- 3

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

0

AF.2

Gotovina in vloge

- 2

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1

 
 
 

AF.4

Posojila

0

AF

Finančna sredstva

- 5

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AF.1

Denarno zlato in PPČ

0

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

- 1

AF.2

Gotovina in vloge

- 2

AF.7

Druge obveznosti

- 1

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1

 
 
 

AF.4

Posojila

- 1

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

- 1

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

- 3

 
 
 
 
 
 

B.10.32

Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine

4

V.IV:   Račun zunanjih sredstev in obveznosti

V.IV.1:   Začetna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

0

AF

Obveznosti

297

AN.2

Neproizvedena sredstva

0

AF.2

Gotovina in vloge

116

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

77

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

AF.4

Posojila

17

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

3

AF

Finančna sredstva

573

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

25

AF.1

Denarno zlato in PPČ

0

AF.7

Druge obveznosti

59

AF.2

Gotovina in vloge

105

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

125

 
 
 

AF.4

Posojila

70

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

113

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

26

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

134

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

276

V.IV.2:   Spremembe bilance stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

 

Skupaj spremembe sredstev

 
 

Skupaj spremembe obveznosti

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

0

AF

Obveznosti

91

AN.2

Neproizvedena sredstva

0

AF.2

Gotovina in vloge

- 2

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

22

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

AF.4

Posojila

37

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

3

AF

Finančna sredstva

57

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AF.1

Denarno zlato in PPČ

1

AF.7

Druge obveznosti

30

AF.2

Gotovina in vloge

11

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

9

 
 
 

AF.4

Posojila

10

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

5

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

21

 
 
 
 
 
 

B.10

Skupaj spremembe neto vrednosti zaradi:

- 34

 
 
 

B.10.1

Varčevanja in kapitalskih transferjev

- 38

 
 
 

B.10.2

Drugih sprememb obsega sredstev

0

 
 
 

B.10.3

Nominalnih dobičkov /izgub iz lastnine

4

 
 
 

B.10.31

Nevtralni dobički/izgube iz lastnine

6

 
 
 

B.10.32

Realni dobički/izgube iz lastnine

- 1

V.IV.3:   Končna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

0

AF

Obveznosti

388

AN.2

Neproizvedena sredstva

0

AF.2

Gotovina in vloge

114

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

99

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

AF.4

Posojila

54

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

6

AF

Finančna sredstva

630

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

25

AF.1

Denarno zlato in PPČ

0

AF.7

Druge obveznosti

89

AF.2

Gotovina in vloge

116

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

134

 
 
 

AF.4

Posojila

80

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

118

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

26

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

155

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

242

8.78

Namen računa blaga in storitev je po skupinah proizvodov in za celotno gospodarstvo prikazati, kako se razpoložljivi proizvodi porabljajo.

8.79

Po skupinah proizvodov in za celotno gospodarstvo torej kaže vire (proizvodnjo in uvoz) ter porabe blaga in storitev (vmesno potrošnjo, končno potrošnjo, bruto investicije v osnovna sredstva, spremembe zalog, pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov in izvoz).

8.80

Ker je proizvodnja vrednotena v osnovnih cenah, porabe pa v kupčevih cenah, morajo biti davki minus subvencije na proizvode vključeni med vire.

8.81

Porabe so prikazane na desni strani, viri pa na levi, tj. na nasprotni strani kot pri tekočih računih za institucionalne sektorje, saj so tokovi proizvodov protipostavke denarnih tokov.

8.82

Račun blaga in storitev je po opredelitvi izravnan, zato nima izravnalne postavke.



Tabela 8.17 — Račun 0: Račun blaga in storitev

Viri

Porabe

P.1

Proizvodnja

3 595

P.2

Vmesna potrošnja

1 904

P.11

Tržna proizvodnja

3 048

 
 
 

P.12

Proizvodnja za lastno končno porabo

171

P.3/P.4

Izdatki za končno potrošnjo/Dejanska končna potrošnja

1 371

P.13

Druga netržna proizvodnja

376

P.31/P.41

Izdatki za individualno potrošnjo/Dejanska individualna potrošnja

1 215

D.21

Davki na proizvode

141

P.32/P.42

Izdatki za kolektivno potrošnjo/Dejanska kolektivna potrošnja

156

D.31

Subvencije na proizvode

- 8

 
 
 
 
 
 

P.51

Bruto investicije v osnovna sredstva

376

P.7

Uvoz blaga in storitev

497

P.511

Pridobitve manj odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

303

P.71

Uvoz blaga

392

P.5111

Pridobitve novih opredmetenih osnovnih sredstev

305

P.72

Uvoz storitev

105

P.5112

Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

11

 
 
 

P.5113

Odtujitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

- 13

 
 
 

P.512

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih osnovnih sredstev

51

 
 
 

P.5121

Pridobitve novih neopredmetenih osnovnih sredstev

53

 
 
 

P.5122

Pridobitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

6

 
 
 

P.5123

Odtujitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

- 8

 
 
 

P.513

Povečanje vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev

22

 
 
 

P.5131

Velike izboljšave neproizvedenih nefinančnih sredstev

5

 
 
 

P.5132

Stroški prenosa lastništva neproizvedenih nefinančnih sredstev

17

 
 
 

P.52

Spremembe zalog

28

 
 
 

P.53

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

10

 
 
 

P.6

Izvoz blaga in storitev

536

 
 
 

P.61

Izvoz blaga

462

 
 
 

P.62

Izvoz storitev

74

8.83

Integrirani ekonomski računi na zgoščen način prikazujejo račune gospodarstva, tj. tekoče račune, račune akumulacije in bilance stanja.

V isti tabeli združujejo račune za vse institucionalne sektorje, celotno gospodarstvo in tujino ter prikažejo usklajenost vseh tokov ter vseh sredstev in obveznosti. Omogočajo tudi neposreden prikaz agregatov.

8.84

V tabeli integriranih ekonomskih računov so porabe, sredstva in spremembe sredstev prikazani na levi strani, viri, obveznosti, spremembe obveznosti in neto vrednost pa na desni strani.

8.85

Da bi bila tabela ob prikazovanju slike celotnega gospodarskega procesa berljiva, so ravni agregiranja tako visoke, da omogočajo razumevanje strukture sistema.

8.86

Stolpci v tabeli predstavljajo institucionalne sektorje (nefinančne družbe, finančne družbe, državo, NPISG in gospodinjstva). Poleg teh sta v tabeli še stolpca za celotno gospodarstvo in tujino ter stolpec, ki izravnava porabe in vire blaga in storitev.

8.87

Vrstice v tabeli predstavljajo različne kategorije transakcij, sredstev in obveznosti, izravnalne postavke in nekatere agregate.

TEKOČI RAČUNI



Porabe

Viri

Računi

Skupaj

Blago in storitve (viri)

Tujina

S.1

Celotno gospodarstvo

S.15

NPISG

S.14

Gospodinjstva

S.13

Država

S.12

Finančne družbe

S.11

Nefinančne družbe

Šifra

Transakcije in drugi tokovi, stanja in izravnalne postavke

S.11

Nefinančne družbe

S.12

Finančne družbe

S.13

Država

S.14

Gospodinjstva

S.15

NPISG

S.1

Celotno gospodarstvo

Tujina

Blago in storitve (porabe)

Skupaj

Računi

IRačun proizvodnje/zunanji račun blaga in storitev

497

497

 
 
 
 
 
 
 

P.7

Uvoz blaga in storitev

 
 
 
 
 
 

497

 

497

IRačun proizvodnje/zunanji račun blaga in storitev

536

 

536

 
 
 
 
 
 

P.6

Izvoz blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 

536

536

3 595

3 595

 
 
 
 
 
 
 

P.1

Proizvodnja

1 753

102

434

1 269

37

3 595

 
 

3 595

1 904

 
 

1 904

6

694

246

29

881

P.2

Vmesna potrošnja

 
 
 
 
 
 
 

1 904

1 904

133

133

 
 
 
 
 
 
 

D.21-D.31

Davki minus subvencije na proizvode

 
 
 
 
 

133

 
 

133

1 824

 
 

1 824

31

575

188

73

872

B.1g/B.1*g

Bruto dodana vrednost/ Bruto domači proizvod

872

73

188

575

31

1 824

 
 

1 824

II.1.1Račun ustvarjanja dohodka

222

 
 

222

3

42

30

10

137

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

 
 
 
 
 
 
 
 
 

1 602

 
 

1 602

28

533

158

63

735

B.1n/B.1*n

Neto dodana vrednost/ Neto domači proizvod

735

63

158

533

28

1 602

 
 

1 602

- 39

 

- 39

 
 
 
 
 
 

B.11

Saldo menjave blaga in storitev s tujino

 
 
 
 
 
 

- 39

 

- 39

II.1.1Račun ustvarjanja dohodka

768

 

6

762

23

39

140

15

545

D.1

Sredstva za zaposlene

 
 
 

766

 

766

2

 

768

II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka

191

 

0

191

0

2

2

3

51

D.2-D.3

Davki minus subvencije na proizvodnjo in uvoz

 
 

191

 
 

191

0

 

191

133

 

0

133

 
 
 
 
 

D.21-D.31

Davki minus subvencije na proizvode

 
 

133

 
 

133

0

 

133

58

 

0

58

0

2

2

3

51

D.29-D.39

Drugi davki minus subvencije na proizvodnjo

 
 

58

 
 

58

0

 

58

429

 
 

429

8

92

46

55

279

B.2g

Bruto poslovni presežek

276

55

46

92

8

429

 
 

429

442

 
 

442

 

442

 
 
 

B.3g

Bruto raznovrstni dohodek

 
 
 

442

 

442

 
 

442

217

 
 

217

5

60

16

45

139

B.2n

Neto poslovni presežek

139

45

16

60

5

217

 
 

217

432

 
 

432

 

432

 
 
 

B.3n

Neto raznovrstni dohodek

 
 
 

432

 

432

 
 

432

II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka

446

 

66

380

7

44

46

138

145

D.4

Dohodek od lastnine

78

160

30

134

5

407

39

 

446

1 855

 
 

1 855

6

1 390

221

29

209

B.5g

Bruto saldo primarnih dohodkov/Bruto nacionalni dohodek

209

29

221

1 390

6

1 855

 
 

1 855

II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka

1 633

 
 

1 633

3

1 348

191

19

72

B.5n/B.5*n

Neto saldo primarnih dohodkov/Neto nacionalni dohodek

72

19

191

1 348

3

1 633

 
 

1633

II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka

213

 

1

212

0

178

0

10

24

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

 
 

213

 
 

213

0

 

213

322

 

0

322

 

322

 
 
 

D.61

Socialni prispevki

14

39

268

0

1

322

0

 

322

332

 

0

332

1

0

289

29

13

D.62

Socialni prejemki razen socialnih

 
 
 

332

 

332

0

 

332

278

 

9

269

2

71

139

46

11

D.7

Drugi tekoči transferji

10

49

108

36

36

239

39

 

278

1 826

 
 

1 826

40

1 187

382

32

185

B.6g

Bruto razpoložljivi dohodek

185

32

382

1 187

40

1 826

 
 

1 826

II.3Račun prerazdelitve dohodka v naravi

1 604

 
 

1 604

37

1 145

352

22

48

B.6n

Neto razpoložljivi dohodek

48

22

352

1 145

37

1 604

 
 

1 604

II.3Račun prerazdelitve dohodka v naravi

219

 
 

219

13

 

206

 
 

D.63

Socialni transferji v naravi

 
 
 

219

 

219

 
 

219

1 826

 
 

1 826

27

1 406

176

32

185

B.7g

Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek

185

32

176

1 406

27

1 826

 
 

1826

II.4Račun porabe dohodka

1 604

 
 

1 604

24

1 364

146

22

48

B.7n

Neto prilagojeni razpoložljivi dohodek

48

22

146

1 364

24

1 604

 
 

1604

II.4Račun porabe dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.6g

Bruto razpoložljivi dohodek

185

32

382

1 187

40

1 826

 
 

1 826

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.6n

Neto razpoložljivi dohodek

48

22

352

1 145

37

1 604

 
 

1 604

1 371

 
 

1 371

 

1 215

156

 
 

P.4

Dejanska končna potrošnja

 
 
 
 
 
 
 

1 371

1 371

1 371

 
 

1 371

13

996

362

 
 

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

 
 
 
 
 
 
 

1 371

1 371

11

 

0

11

0

 

0

11

0

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

 
 
 

11

 

11

0

 

11

455

 
 

455

27

202

20

21

185

B.8g

Bruto varčevanje

 
 
 
 
 
 
 
 
 

233

 
 

233

24

160

- 10

11

48

B.8n

Neto varčevanje

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 41

 

- 41

 
 
 
 
 
 

B.12

Saldo tekočih transakcij s tujino

 
 
 
 
 
 
 
 
 

RAČUNI AKUMULACIJE



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

Računi

Skupaj

Blago in storitve (viri)

Tujina

S.1

Celotno gospodarstvo

S.15

NPISG

S.14

Gospodinjstva

S.13

Država

S.12

Finančne družbe

S.11

Nefinančne družbe

Šifra

Transakcije in drugi tokovi, stanja in izravnalne postavke

S.11

Nefinančne družbe

S.12

Finančne družbe

S.13

Država

S.14

Gospodinjstva

S.15

NPISG

S.1

Celotno gospodarstvo

Tujina

Blago in storitve (porabe)

Skupaj

Računi

III.1.1Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.8n

Neto varčevanje

48

11

- 10

160

24

233

 
 

233

III.1.1Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.12

Saldo tekočih transakcij s tujino

 
 
 
 
 
 

- 41

 

- 41

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Transferji kapitala, prihodki

33

0

6

23

0

62

4

 

66

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Transferji kapitala, odhodki (-)

- 16

- 7

- 34

- 5

- 3

- 65

- 1

 

- 66

192

 

- 38

230

21

178

- 38

4

65

B.10.1

Spremembe neto vrednost zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

65

4

- 38

178

21

230

- 38

 

192

III.1.2Račun pridobitev nefinančnih sredstev

III.1.2Račun pridobitev nefinančnih sredstev

376

 
 

376

19

61

37

9

250

P.51

Bruto investicije v osnovna sredstva

 
 
 
 
 
 
 

376

376

- 222

 
 

- 222

- 3

- 42

- 30

- 10

- 137

K.1

Potrošnja stalnega kapitala (-)

 
 
 
 
 
 
 
 
 

28

 
 

28

0

2

0

0

26

P.52

Spremembe zalog

 
 
 
 
 
 
 

28

28

10

 
 

10

0

5

3

0

2

P.53

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

 
 
 
 
 
 
 

10

10

0

 

0

0

1

4

2

0

- 7

K.2

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

0

 

- 38

38

4

148

- 50

5

- 69

B.9

Neto posojanje (+) / Neto izposojanje (-)

- 69

5

- 50

148

4

38

- 38

 
 

III.2Finančni račun

III.2Finančni račun

691

 

50

641

32

181

120

237

71

F

Neto pridobitve finančnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

F

Neto prevzemi obveznosti

140

232

170

33

28

603

88

 

691

0

 

1

- 1

 
 

0

- 1

 

F.1

Denarno zlato in PPČ

 
 
 
 
 
 
 
 
 

130

 

11

119

12

68

7

15

17

F.2

Gotovina in vloge

0

130

2

0

0

132

- 2

 

130

143

 

5

138

12

29

26

53

18

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

6

53

64

0

0

123

20

 

143

254

 

10

244

0

5

45

167

27

F.4

Posojila

71

0

94

28

24

217

37

 

254

46

 

2

44

0

3

36

3

2

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

26

13

0

 

4

43

3

 

46

36

 

0

36

0

36

0

0

0

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

36

0

 

0

36

0

 

36

82

 

21

61

8

40

6

0

7

F.7

Druge terjatve/obveznosti

37

0

10

5

0

52

30

 

82

III.3.1Račun drugih sprememb obsega sredstev

15

 
 

15

0

2

1

- 2

14

K.3-10 in K.12

Druge spremembe obsega, skupaj

- 3

2

- 1

0

0

- 2

0

 

- 2

III.3.1Račun drugih sprememb obsega sredstev

24

 
 

24

0

0

0

0

24

K.3

Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

3

 
 

3

0

0

3

0

0

K.4

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

4

 
 

4

0

0

4

0

0

K.5

Naravna rast negojenih bioloških virov

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 9

 
 

- 9

0

0

- 2

0

- 7

K.6

Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 11

 

0

- 11

0

0

- 6

0

- 5

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

0

0

0

0

0

0

 

0

0

 

0

0

0

0

8

- 3

- 5

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

0

0

0

0

0

0

 

0

1

 
 

1

0

0

0

0

1

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d.n.

 
 
 
 
 
 
 
 
 

3

 

0

3

0

2

0

1

0

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d.n.

- 4

2

0

0

0

- 2

0

 

- 2

0

 

0

0

0

0

- 6

0

6

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

1

0

- 1

0

0

0

0

 

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

od tega:

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

10

 

0

10

0

0

0

- 2

12

AN

Nefinančna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 7

 
 

- 7

0

0

- 3

- 2

- 2

AN.1

Proizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

17

 

0

17

0

0

3

0

14

AN.2

Neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

5

 

0

5

0

2

1

0

2

AF

Finančna sredstva/obveznosti

- 3

2

- 1

0

0

- 2

0

 

- 2

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.2

Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

17

- 4

2

2

0

17

0

 

17

III.3.2Račun revalorizacije

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.11

Nominalni dobički/izgube iz lastnine

 
 
 
 
 
 
 
 
 

III.3.2Račun revalorizacije

280

 

0

280

8

80

44

4

144

AN

Nefinančna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

126

 
 

126

5

35

20

2

63

AN.1

Proizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

154

 

0

154

3

45

23

2

81

AN.2

Neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

91

 

7

84

1

16

2

57

8

AF

Finančna sredstva/obveznosti

18

51

7

0

0

76

3

 

78

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.3

Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov (+) / izgub (-) iz lastnine

134

10

38

96

10

288

4

 

292

BILANCE STANJA



Sredstva

Obveznosti

Računi

Skupaj

Blago in storitve (viri)

Tujina

S.1

Celotno gospodarstvo

S.15

NPISG

S.14

Gospodinjstva

S.13

Država

S.12

Finančne družbe

S.11

Nefinančne družbe

Šifra

Transakcije in drugi tokovi, stanja in izravnalne postavke

S.11

Nefinančne družbe

S.12

Finančne družbe

S.13

Država

S.14

Gospodinjstva

S.15

NPISG

S.1

Celotno gospodarstvo

Tujina

Blago in storitve (porabe)

Skupaj

Računi

IV.1Začetna bilanca stanja

9 922

 

0

9 922

324

2 822

1 591

144

5 041

AN.

Nefinančna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

IV.1Začetna bilanca stanja

6 047

 
 

6 047

243

1 698

1 001

104

3 001

AN.1

Proizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

3 875

 

0

3 875

81

1 124

590

40

2 040

AN.2

Neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

7 365

 

573

6 792

172

1 819

396

3 508

897

AF

Finančna sredstva/obveznosti

1 817

3 384

687

289

121

6 298

297

 

6 595

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

4 121

268

1 300

4 352

375

10 416

276

 

10 692

IV.2Spremembe bilance stanja

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Spremembe sredstev, skupaj

 
 
 
 
 
 
 
 
 

IV.2Spremembe bilance stanja

482

 

0

482

25

110

56

1

290

AN

Nefinančna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

289

 
 

289

21

61

25

- 1

182

AN.1

Proizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

193

 

0

193

4

49

30

2

108

AN.2

Neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

787

 

57

730

33

199

123

294

81

AF

Finančna sredstva/obveznosti

155

285

176

33

28

677

91

 

767

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10

Spremembe neto vrednosti, skupaj

216

10

2

276

31

535

- 34

 

501

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.1

Varčevanje in kapitalski transferji

65

4

- 38

178

21

230

- 38

 

192

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.2

Druge spremembe obsega sredstev

17

- 4

2

2

0

17

0

 

17

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.10.3

Nominalni dobički(+)/izgube(-) iz lastnine

134

10

38

96

10

288

4

 

292

IV.3Končna bilanca stanja

 
 

0

10 404

349

2 932

1 647

145

5 331

AN

Nefinančna sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

IV.3Končna bilanca stanja

6 336

 
 

6 336

264

1 759

1 026

103

3 183

AN.1

Proizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

4 068

 

0

4 068

85

1 173

620

42

2 148

AN.2

Neproizvedena sredstva

 
 
 
 
 
 
 
 
 

8152

 

630

7 522

205

2 018

519

3 802

978

AF

Finančna sredstva/obveznosti

1 972

3 669

863

322

149

6 975

388

 

7 362

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

4 337

278

1 302

4 628

406

10 951

242

 

11 193

8.88

Agregati so zbirni kazalci rezultata dejavnosti celotnega gospodarstva in najpomembnejši podatki za makroekonomske analize ter primerjave v času in prostoru.

8.89

Bruto domači proizvod v tržnih cenah je končni rezultat proizvodne dejavnosti rezidenčnih proizvodnih enot.

Opredeljen je na tri načine:

(a) BDP je vsota bruto dodane vrednosti posameznih institucionalnih sektorjev ali dejavnosti, povečane za davke in zmanjšane za subvencije na proizvode (ki niso alocirani sektorjem in dejavnostim). Je tudi izravnalna postavka računa proizvodnje celotnega gospodarstva;

(b) BDP je vsota končnih porab blaga in storitev s strani rezidenčnih institucionalnih enot (dejanska končna potrošnja in bruto investicije), povečana za izvoz in zmanjšana za uvoz blaga in storitev;

(c) BDP je vsota porab v računu ustvarjanja dohodka celotnega gospodarstva (sredstva za zaposlene, davki na proizvodnjo in uvoz minus subvencije, bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek).

8.90

Neto domači proizvod v tržnih cenah (NDP) je razlika med BDP in potrošnjo stalnega kapitala.

8.91

Bruto (ali neto) poslovni presežek celotnega gospodarstva je vsota bruto (ali neto) poslovnega presežka posameznih dejavnosti ali institucionalnih sektorjev.

8.92

Bruto (ali neto) raznovrstni dohodek celotnega gospodarstva je enak bruto (ali neto) raznovrstnemu dohodku sektorja gospodinjstev.

8.93

Bruto (ali neto) podjetniški dohodek celotnega gospodarstva je vsota bruto (ali neto) podjetniškega dohodka posameznih sektorjev.

8.94

Bruto (ali neto) nacionalni dohodek (v tržnih cenah) je celotni primarni dohodek, ki ga prejmejo rezidenčne institucionalne enote: sredstva za zaposlene, davki na proizvodnjo in uvoz minus subvencije, dohodek od lastnine (prihodki minus odhodki), (bruto ali neto) poslovni presežek in (bruto ali neto) raznovrstni dohodek.

Bruto nacionalni dohodek (v tržnih cenah) je enak BDP, zmanjšanemu za primarne dohodke, ki jih rezidenčne enote plačajo nerezidenčnim enotam, in povečanemu za primarne dohodke, ki jih rezidenčne enote prejmejo od tujine.

Bruto nacionalni dohodek (v tržnih cenah) je konceptualno enak bruto nacionalnemu proizvodu (BNP) (v tržnih cenah), kot je bil doslej poznan v nacionalnih računih.

V ESR 1979 se je BNP računal drugače ( 97 ).

Nacionalni dohodek ni proizvodni, temveč dohodkovni koncept, ki je bolj smiselno izražen v neto vrednosti, tj. po odbitku potrošnje stalnega kapitala.

8.95

Bruto (ali neto) nacionalni razpoložljivi dohodek je vsota bruto (ali neto) razpoložljivih dohodkov institucionalnih sektorjev. Bruto (ali neto) nacionalni razpoložljivi dohodek je enak bruto (ali neto) nacionalnemu dohodku (v tržnih cenah), zmanjšanemu za tekoče transferje (tekoči davki na dohodek, premoženje itd., socialni prispevki, socialni prejemki in drugi tekoči transferji), plačane nerezidenčnim enotam, in povečanemu za tekoče transferje, ki jih rezidenčne enote prejmejo iz tujine.

8.96

Varčevanje meri delež nacionalnega razpoložljivega dohodka, ki ni bil porabljen kot izdatek za končno potrošnjo. Bruto (ali neto) nacionalno varčevanje je vsota bruto (ali neto) varčevanj posameznih institucionalnih sektorjev.

8.97

Izravnalna postavka zunanjega računa primarnih dohodkov in tekočih transferjev predstavlja presežek (če je negativna) ali primanjkljaj (če je pozitivna) celotnega gospodarstva v tekočih transakcijah (menjava blaga in storitev, primarni dohodki, tekoči transferji) s tujino.

8.98

Neto posojanje (+) ali izposojanje (-) celotnega gospodarstva je vsota neto posojanja ali izposojanja institucionalnih sektorjev. Predstavlja neto vire, ki jih celotno gospodarstvo daje na voljo tujini (če je pozitivno) ali prejme iz tujine (če je negativno). Neto posojanje (+) ali izposojanje (-) celotnega gospodarstva je enako neto izposojanju (-) ali posojanju (+) tujine, vendar z nasprotnim predznakom.

8.99

Neto vrednost celotnega gospodarstva je vsota neto vrednosti institucionalnih sektorjev. Je vrednost nefinančnih sredstev celotnega gospodarstva, zmanjšana za saldo finančnih sredstev in obveznosti tujine.

▼M2

8.99(a)

Izdatki in prihodki države so opredeljeni s sklicevanjem na seznam kategorij ESR 95.



P.2

Vmesna potrošnja

P.5

Bruto investicije

D.1

Sredstva za zaposlene

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

D.3

Subvencije, odhodki

D.4

Dohodek od lastnine

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

D.62

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

D.6311 + D.63121 + D.63131

Socialni transferji v naravi, ki ustrezajo izdatkom za proizvode, ki jih gospodinjstvom dobavljajo tržni proizvajalci

D.7

Drugi tekoči transferji

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

D.9

Kapitalski transferji, odhodki

K.2

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev



P.11

Tržna proizvodnja

P.12

Proizvodnja za lastno končno porabo

P.131

Plačila za drugo netržno proizvodnjo

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo, prihodki

D.4

Dohodek od lastnine

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

D.61

Socialni prispevki

D.7

Drugi tekoči transferji

D.9 (1)

Kapitalski transferji

(1)   Popravek za odmerjene, vendar nikoli pobrane davke in socialne prispevke, ki je prikazan pod D.9, se upošteva kot negativni prihodek.

Po opredelitvi je razlika med prihodki in izdatki države neto posojanje (+)/neto izposojanje (-) sektorja država.

Transakcije D.41, D.7, D.92 in D.99 so konsolidirane. Druge transakcije niso konsolidirane.

▼B

8.100

V prejšnjih delih tega poglavja je bilo predstavljeno zaporedje (T) računov, koncepti in opredelitve sistema pa dovoljujejo tudi druge metode prikaza. Te nudijo dodatne vpoglede in omogočajo drugačne analize.

8.101

Input-output tabela je široko uporabljan matrični okvir, ki nudi podrobno in celovito urejene informacije o tokovih blaga in storitev ter o strukturi proizvodnih stroškov. Ta matrika vsebuje več informacij kot (T) računi za blago in storitve, proizvodnjo in ustvarjanje dohodka; npr. izdatki za končno potrošnjo so prikazani po skupinah proizvodov ali dejavnostih izvora, vmesna potrošnja pa po skupinah proizvodov ali dejavnostih izvora ter po skupinah proizvodov ali dejavnostih namena. Razčlenjene povezave med temi računi so skozi podroben prikaz proizvodnje skupin proizvodov po dejavnostih nadalje razvite v tabelah ponudbe in porabe.

8.102

V preostanku tega dela poglavja bo najprej nazorno predstavljeno, da se celotno zaporedje računov in izravnalne postavke lahko prikažejo tudi v matrični obliki. V tej tabeli so vse transakcije prikazane za celotno gospodarstvo in za tujino. Kot dodatek je vključen tudi agregatni račun blaga in storitev.

8.103

V nadaljevanju bodo analizirani splošni nameni matrike računov. Najpomembnejša značilnost je širok obseg možnosti za razširitev ali zožitev takšne matrike v skladu s specifičnimi okoliščinami in potrebami. Na koncu bo ponazorjeno, kako to deluje v praksi. Še posebej bodo skozi vstavitev računov dela obdelane povezave med tabelami ponudbe in porabe ter sektorskimi računi, kar pripelje do okvira matrike družbenih računov (MDR). Eden izmed namenov MDR je omogočiti bolj integrirano analizo zadev ekonomskih in socialnih politik, skupaj z brezposelnostjo.

8.104

Tabela 8.19 prikazuje celotno zaporedje računov in izravnalne postavke v matrični obliki, kjer računi primarne razdelitve dohodka, porabe dohodka in drugih sprememb sredstev niso dodatno razčlenjeni. Prav tako obstaja možnost združitve računov prerazdelitve dohodka v naravi z računom sekundarne razdelitve dohodka. Vstavljen je tudi račun, ki prikazuje neto vrednost.

8.105

Zneski, predstavljeni v tabelah tega podpoglavja, natančno ustrezajo zneskom v številčnem primeru iz prejšnjega dela poglavja. V vseh matrikah so polja z izravnalnimi postavkami obdana z odebeljeno črto.

8.106

Matrični prikaz omogoča, da je vsaka transakcija predstavljena z eno vknjižbo in da je iz njene lege mogoče sklepati o naravi transakcije. Vsak račun je predstavljen s parom vrstice in stolpca, pri čemer so po dogovoru viri prikazani v vrsticah, porabe pa v stolpcih. Npr. neto domači proizvod (1602) plačajo proizvajalci v gospodarstvu, prejet pa je na račun primarne razdelitve dohodka. Tabela 8.19 to prikazuje v celici (3,2), tj. v vrstici 3 in stolpcu 2. Ker ta tabela transakcije s tujino prikazuje v posebnem računu, njene diagonalne postavke, to so celice (3,3), (4,4), (5,5), (6,6), (7,7) in (8,8), vsebujejo samo transakcije med rezidenčnimi institucionalnimi enotami.

8.107

Vsote vrstic in stolpcev nimajo imen. Njihova glavna vloga v matričnem računovodstvu je zagotoviti, da vsi računi v resnici predstavljajo popolne bilance, torej da so skupni prihodki (vsote vrstic) enaki skupnim odhodkom (vsote stolpcev). Smiselne izravnalne postavke, ki povezujejo zaporedne račune, je mogoče izpeljati le, če je ta pogoj izpolnjen.

8.108

Vrstica 1 prikazuje porabe blaga in storitev v kupčevih cenah: vmesno potrošnjo (1904) v stolpcu 2, končno potrošnjo (1371) v stolpcu 5, bruto investicije (414) v stolpcu 7 in izvoz (536) v stolpcu 14.

8.109

Seštevek elementov v vrstici 1 je celotna poraba blaga in storitev v kupčevih cenah (4225). Stolpec 1 predstavlja ponudbo blaga in storitev (njena vrednost je seveda tudi 4225). Proizvodnja (v osnovnih cenah), povečana za davke in zmanjšana za subvencije na proizvode (3728), je prikazana v sečišču z vrstico 2. Uvoz (497) izvira iz zunanjega računa blaga in storitev (vrstica 14).

8.110

Vrstica 2 prikazuje proizvodnjo (v osnovnih cenah), povečano za davke in zmanjšano za subvencije na proizvode. Zaradi takšnega vrednotenja vsota vrstice 2 (3728) in vsota stolpca 2 vsebujeta davke minus subvencije na proizvode. To zagotavlja, da so ti davki vgrajeni v izravnalno postavko računa 2, neto domači proizvod (NDP) (glej celico (3,2)). Večina izravnalnih postavk se lahko izračuna bruto ali neto; v tej matriki so vse prikazane neto. Potrošnja stalnega kapitala (222) je neposredno prenesena na podračun „pridobitev nefinančnih sredstev“ (vrstica 7 in stolpec 2) računa kapitala.

8.111

Vrstica 3 prikazuje prejemke primarnega dohodka celotnega gospodarstva: neto domači proizvod v celici (3,2), dohodek od lastnine od drugih rezidenčnih sektorjev (341) na diagonali ter tokove primarnega dohodka iz tujine (72) v celici (3,15). Ker ta matrika ne razčlenjuje računa primarne razdelitve dohodka, dodana vrednost, ki jo plačajo proizvajalci, ni razčlenjena na posamezne kategorije dodane vrednosti, kot je v računu ustvarjanja dohodka.

8.112

Stolpec 3 vsebuje poleg diagonalne postavke tudi primarni dohodek, plačan v tujino (41) v celici (15,3), in izravnalno postavko, neto nacionalni dohodek (1633), ki povezuje ta račun z naslednjim.

8.113

Matrika dopušča združitev računa prerazdelitve dohodka v naravi z računom sekundarne razdelitve dohodka. Če prerazdelitev dohodka v naravi ni prikazana, potem diagonala vsebuje tekoče transferje (razen socialnih transferjev v naravi) med rezidenčnimi sektorji (1096). Te transferje sestavljajo tekoči davki na dohodek, premoženje itd., socialni prispevki in prejemki (razen socialnih transferjev v naravi) ter drugi tekoči transferji. Če je prerazdelitev dohodka v naravi vključena, potem diagonala računa 4 prikazuje tudi socialne transferje v naravi; skupaj s tokovi drugih tekočih transferjev je to enako 1315. V obeh primerih se vrstica 4 začne z neto nacionalnih dohodkom, tekoči transferji iz tujine (10) pa so prikazani v celici (4,15). Stolpec 4 poleg diagonalne postavke prikazuje tekoče transferje v tujino (39) v celici (15,4), medtem ko je izravnalna postavka, (prilagojeni) neto razpoložljivi dohodek (1604), prenesena na račun porabe (prilagojenega) razpoložljivega dohodka.

8.114

Če je prerazdelitev dohodka v naravi vključena, potem je račun 5 račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka. V nasprotnem primeru je to račun porabe razpoložljivega dohodka. Na agregatni ravni je to le stvar terminologije, ker je skupni razpoložljivi dohodek enak skupnemu prilagojenemu razpoložljivemu dohodku, skupni izdatki za končno potrošnjo pa skupni dejanski končni potrošnji. Poleg razpoložljivega dohodka vrstica tega računa prikazuje popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah rezidenčnih pokojninskih skladov (11) na diagonali in popravek za spremembo neto lastniškega kapital gospodinjstev v rezervacijah nerezidenčnih pokojninskih skladov (0) v stolpcu 15. Poleg končne potrošnje (1371) in diagonalne postavke stolpec vsebuje tudi popravek za spremembo neto lastniškega kapitala nerezidenčnih gospodinjstev v rezervacijah rezidenčnih pokojninskih skladov (0) v celici (15,5) ter izravnalno postavko, neto varčevanje (233), ki je prenesena na prvi podračun računa kapitala (račun 6).

8.115

Za račun kapitala sta ločeno prikazana dva podračuna. Najprej je v vrstici računa spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev neto varčevanje povečano s kapitalskimi transferji, prejetimi od rezidenčnih sektorjev (61) v celici (6,6), in iz tujine (1) v celici (6,16).

V stolpcu tega računa so prikazani plačani kapitalski transferji rezidenčnim sektorjem in tujini (4) v celici (16,6). To daje izravnalno postavko, spremembo neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev (230), ki je prenesena na račun sprememb bilance stanja (račun 11).

8.116

Nadalje, vrstica računa pridobitev nefinančnih sredstev prikazuje potrošnjo stalnega kapitala v celici (7,2), pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev s strani rezidenčnih enot (0) v celici (7,7) in nerezidenčnih enot (0) v celici (7,17) ter spremembe sredstev zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev (833) v celici (7,12). To da skupno vsoto, ki je rezidentom na voljo za pridobitev sredstev. Le-ta je prikazana v dveh stopnjah: najprej pridobitev nefinančnih sredstev v stolpcu tega računa, nato pa pridobitev finančnih sredstev (skupaj z zunanjimi finančnimi sredstvi) v stolpcu naslednjega računa. Stolpec tega računa, računa 7, tako vsebuje bruto investicije (celica 1,7), zgoraj predstavljeno diagonalno postavko (celica 7,7), spremembe obveznosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev (603) v celici (12,7) ter izravnalno postavko, neto posojanje celotnega gospodarstva (38), ki jo prenesena v naslednji račun, tj. finančni račun.

8.117

Račun 8, finančni račun, se odpre z neto posojanjem celotnega gospodarstva (celica 8,7), doda pa finančne transakcije med rezidenčnimi sektorji (533) na diagonali in neto prevzeme zunanjih obveznosti (50) v celici (8,18). Stolpec vsebuje diagonalno postavko in neto pridobitve zunanjih finančnih sredstev (88) v celici (18,8). Vsota neto prevzemov zunanjih obveznosti in neto posojanja celotnega gospodarstva je enaka neto pridobitvam zunanjih finančnih sredstev. Tako je tudi v tem računu obdržana enakost med vsoto vrstice in stolpca.

8.118

Račun drugih sprememb sredstev, račun 9, prikazuje v vrstici spremembe sredstev zaradi drugih sprememb (379) v celici (9,12), v stolpcu pa spremembe obveznosti zaradi drugih sprememb (74) v celici (12,9) in izravnalno postavko, spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb (305) v celici (11,9).

8.119

Zadnji štirje računi za celotno gospodarstvo se nanašajo na bilance stanja in spremembe v njih. Najprej začetna bilanca stanja prikazuje v vrstici začetno stanje sredstev (16714) v celici (10,12), v stolpcu pa začetno stanje obveznosti (6298) v celici (12,10) in začetno neto vrednost (10416) v celici (13,10). Nato račun sprememb bilance stanja prikazuje oba elementa teh sprememb v vrstici (glej celici (11,6) in (11,9)) in celotno spremembo neto vrednosti (535) v stolpcu (glej celico (13,11)). Nato končna bilanca stanja v vrstici prikazuje začetno stanje obveznosti v celici (12,10), oba elementa sprememb obveznosti v celicah (12,7) in (12,9) ter končno neto vrednost (10951) v celici (12,13). Seveda je vsota teh elementov enaka končnemu stanju sredstev, ki je izračunano tudi v stolpcu tega računa kot začetno stanje sredstev v celici (10,12), povečano za oba elementa sprememb sredstev (celici (7,12) in (9,12)). Na koncu poseben račun za neto vrednost v vrstici prikazuje začetno neto vrednost v celici (13,10) in skupne spremembe neto vrednosti v celici (13,11), v stolpcu pa končno neto vrednost v celici (12,13).

8.120

Za tujino so vključeni isti računi kot za celotno gospodarstvo, čeprav v nekoliko bolj agregirani obliki. Najprej zunanji račun blaga in storitev prikazuje v vrstici uvoz celotnega gospodarstva (celica 14,1), v stolpcu pa izvoz (celica 1,14) in izravnalno postavko (celica 15,14), saldo menjave blaga in storitev s tujino (-39). Upoštevati je potrebno, da so vse izravnalne postavke računov tujine prikazane z vidika tujine, torej je za ustrezne agregate za celotno gospodarstvo treba obrniti predznak.

8.121

Drugič, zunanji račun primarnih dohodkov in tekočih transferjev prikazuje izravnalno postavko predhodnega računa ter primarni dohodek, tekoče transferje in popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov v tujino in iz tujine. Te postavke so bile že obrazložene zgoraj. Vse skupaj daje saldo tekočih transakcij s tujino (-41), prikazan v celici (16,15).

8.122

Tretjič, tudi račun kapitala za tujino je razdeljen v dva podračuna, enega za saldo tekočih transakcij s tujino, kapitalske transferje v tujino in iz tujine ter izravnalno postavko, spremembe neto zunanje finančne pozicije zaradi salda tekočih transakcij s tujino in kapitalskih transferjev (-38) v celici (21,16), drugega pa za spremembe sredstev zaradi salda tekočih transakcij s tujino in kapitalskih transferjev (50) v celici (17,22), pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev s strani nerezidenčnih enot v celici (7,17), spremembe obveznosti zaradi salda tekočih transakcij s tujino in kapitalskih transferjev (88) v celici (22,17) ter izravnalno postavko, neto posojanje tujine (-38), ki se prenese v naslednji račun.

8.123

Četrtič, finančni račun prikazuje neto pridobitve zunanjih finančnih sredstev (celica 18,8) in neto posojanje tujine (celica 18,17) v vrstici ter neto prevzem zunanjih obveznosti (celica 8,18) v stolpcu. Petič, račun drugih sprememb sredstev predstavlja v vrstici take spremembe sredstev (7) v celici (19,22), v stolpcu pa take spremembe obveznosti (3) v celici (22,19) in izravnalno postavko, spremembe neto zunanje finančne pozicije zaradi drugih sprememb (4) v celici (21,19).

8.124

Na koncu, bilance stanja za tujino so analogne bilancam stanja za celotno gospodarstvo. Elementi, ki še niso bili omenjeni, so: začetno stanje zunanjih sredstev (573) v celici (20,22), začetno stanje zunanjih obveznosti (297) v celici (22,20), začetna neto zunanja finančna pozicija tujine nasproti celotnemu gospodarstvu (276) v celici (23,20), celotne spremembe neto zunanje finančne pozicije tujine (-34) v celici (23,21) in končna neto finančna pozicija tujine nasproti celotnemu gospodarstvu (242) v celici (22,23).

8.125

V naslednjem koraku se ta matrika zmanjšanega formata lahko razčleni tako, da prikazuje zaporedje vseh računov, skupaj s podrobnostmi za nosilce transakcij in kategorije transakcij. Sicer pa se vse možnosti matričnega računovodstva lahko izkoristijo, če vsi računi niso enako podrobni, ampak se za vsak račun izbere najbolj ustrezna klasifikacija. Ta možnost je natančneje prikazana v naslednjem podpoglavju.

8.126

Vsaka postavka v agregatni matriki, kot je tabela 8.19, lahko velja za skupno vsoto podmatrike, v kateri so predstavljene kategorije nosilcev transakcij, ki so udeleženi na obeh straneh niza transakcij. Zelo uporabna možnost matričnega prikaza računov je, da se v vsakem računu lahko izberejo različne vrste nosilcev transakcij in način njihovega združevanja, ne da bi se pri tem opustila enotnost in integracija celotnega sistema računov. To pomeni, da se lahko uporabijo „mnogovrstni udeleženci in mnogovrstni sektorji“, tako da se v vsakem računu izbereta enota in klasifikacija enot, ki najbolj ustrezata opazovanim ekonomskim tokovom.

8.127

Načeloma se vsak račun lahko razčleni na dva dokaj različna načina: z razdelitvijo celotnega gospodarstva v skupine enot ali z dodelitvijo kategorij transakcij, prikazanih v računu, različnim podračunom. Npr. razdelitev celotnega gospodarstva v prvih petih računih je lahko takšna:

(a) razčlenitev proizvodov v računu blaga in storitev in klasifikacija le-teh po skupinah proizvodov;

(b) razčlenitev lokalnih enot enovrstne dejavnosti v računu proizvodnje in klasifikacija le-teh po dejavnostih;

(c) razčlenitev institucionalnih enot v računih primarne in sekundarne razdelitve dohodka ter računu porabe dohodka in njihova klasifikacija po institucionalnih (pod)sektorjih.

8.128

Te podrazdelitve imajo dve glavni posledici. Prvič, za vse kategorije transakcij, ki so prikazane v posameznih celicah teh računov, postane jasno, katera skupina enot, ki plačujejo, je izmenjala kaj s katero skupino enot, ki prejemajo. Drugič, skozi podrobno navzkrižno klasifikacijo se odkrijejo medsebojni odnosi med različnimi ekonomskimi tokovi. Npr. v primeru iz prejšnjega odstavka je skozi naslednjo shemo predstavljen preprost krožni tok dohodka na srednji ravni:

(a) podmatrika (3,2) prikazuje, kateri institucionalni podsektor prejema neto dodano vrednost od katere dejavnosti;

(b) podmatriki (4,3) in (5,4) prikazujeta, kateri institucionalni podsektor prejema primarni dohodek in razpoložljivi dohodek od katerega institucionalnega podsektorja (v računih razdelitve dohodka in v računu porabe dohodka se lahko uporabijo različne klasifikacije, in potem te podmatrike niso več diagonalne);

(c) podmatrika (1,5) prikazuje, katero skupino proizvodov troši kateri institucionalni podsektor;

(d) podmatrika (2,1) prikazuje, katera dejavnost proizvaja katere skupine proizvodov.

8.129

Pri sestavljanju take matrike je najbolje začeti z oblikovanjem strukture računov, ki je ustrezna za predvideno uporabo. Nato se v vsakem računu izberejo najprimernejše enote in klasifikacije enot; v praksi je to seveda interaktivni proces. Predpostavimo npr., da obstaja transakcijska kategorija, za katero so znani le skupni prejemki in plačila nosilcev transakcij (vsote vrstic in stolpcev podmatrike), ne pa, kdo je plačal komu (notranja struktura podmatrike). Ta problem se lahko reši z vstavitvijo nerazdeljenega nepravega računa.

8.130

Med splošnimi značilnostmi matričnega prikaza računov so:

(a) podroben matrični prikaz je primeren za matematično obdelavo z uporabo matrične algebre; ki jelahko v pomoč pri usklajevanju računov;

(b) podrobna matrika predstavlja istočasno razčlenitev med seboj povezanih transakcij po enotah, ki plačujejo in prejemajo; posledično je to ustrezen format za razkritje medsebojnih odnosov med ekonomskimi tokovi na srednji ravni. To zajema tiste tokove, ki vključujejo dve različni vrsti enot (npr. izdatki za končno potrošnjo različnih skupin blaga in storitev po različnih podsektorjih gospodinjstev);

(c) za celoto računov, ki prikazujejo razčlenitev transakcij po enotah, ki plačujejo in prejemajo, je matrični prikaz bolj zgoščen kot druge metode prikaza; plačila ene in prejemki druge pri transakciji vključene enote so predstavljeni z eno vknjižbo.

8.131

Agregatna matrika za celotno gospodarstvo se lahko uporablja kot referenčna tabela za naslednje, podrobnejše tabele. Ko je bralcu nato predstavljen podrobnejši prikaz delov sistema (tabele ponudbe in porabe, sektorski računi ipd), mora biti povezava podrobnih podmatrik z agregatno matriko jasna skozi sistem oznak. Matrični prikaz ima še posebej veliko prednost, če ni možno ali željeno prikazati enako podrobne klasifikacije v vseh računih sistema.

8.132

Matrični prikaz je primerno orodje za raziskovanje prilagodljivosti sistema. Npr. možna je nadaljnja obdelava odnosov med socialnimi in ekonomskimi vidiki sistema, kar privede do matrike družbenih računov (MDR). Pristop MDR je podrobno predstavljen v naslednjem podpoglavju.

8.133

V tabelah ponudbe in porabe se uporablja takšna klasifikacija vrstic in stolpcev, ki najbolj ustrezno opisuje opazovani ekonomski proces, torej procesa proizvodnje in porabe proizvodov. Vendar pa te matrike ne vsebujejo medsebojnih odnosov med dodano vrednostjo in končnimi izdatki. Z razširitvijo tabel ponudbe in porabe ali input-output tabel tako, da prikazujejo celotni krožni tok dohodka na srednji ravni, se pokažejo bistvene značilnosti matrike družbenih računov (MDR).

8.134

MDR je tukaj opredeljena kot prikaz računov ESR v matriki, ki preučuje povezave med tabelo ponudbe in porabe ter sektorskimi računi. MDR se navadno osredotočajo na vlogo ljudi v gospodarstvu, kar se lahko med drugim odraža v dodatnih razčlenitvah sektorja gospodinjstev in v razčlenjenem prikazu trgov dela (tj. v razlikovanju različnih kategorij zaposlenih oseb).

8.135

Pomemben družbeni problem je raven in sestava (ne)zaposlenosti. MDR navadno o tem z razčlenitvijo sredstev za zaposlene po vrstah zaposlenih oseb daje dodatne informacije. Ta razčlenitev se nanaša tako na porabo dela po dejavnostih, kot je prikazana v tabelah ponudbe in porabe, kakor tudi na ponudbo dela po družbeno-ekonomskih podskupinah, kot je prikazana v računu alokacije primarnega dohodka za gospodinjstva. To pomeni, da matrika ne prikazuje le ponudbe in porabe različnih skupin proizvodov, ampak tudi ponudbo in porabo različnih kategorij dela.

8.136

Klasifikacija (samo)zaposlenih oseb lahko temelji na kombinaciji osebnih značilnostih in (glavnih) značilnostih dela, kot so spol, šolska izobrazba, starost in kraj bivanja na eni strani, ter poklic, vrsta zaposlitvene pogodbe (za polni/skrajšani delovni čas, stalna/začasna), regija in podsektor zaposlenosti na drugi strani. Upoštevati je treba tudi, da so razlike v relativnih spremembah plač manjše znotraj skupin kot pa med skupinami. Klasifikacija po dejavnostih zaposlenosti je manj primerna, ker je v MDR to že prikazano z navzkrižno klasifikacijo dodane vrednosti.

8.137

Rezidenti, zaposleni v nerezidenčnih podjetjih, nerezidenti, ki delajo za rezidenčna podjetja, in zaposleni, ki začasno delajo v tujini, morajo biti prikazani posebej. Tako se zaposlenost lahko oceni s seštevanjem števila (nacionalnih) enot zaposlenih oseb. Jasno je, da to vključuje samozaposlene, za katere se pripisano nadomestilo v MDR lahko izloči iz preostalega neto raznovrstnega dohodka.



Tabela 8.19 — Matrični prikaz zaporedja vseh računov in izravnalnih postavk za celotno gospodarstvo

Račun

0.

Blago in storitve

I.-IV. CELOTNO GOSPODARSTVO

V. TUJINA

Skupaj

I.

Proizvodnja

II.1.

Primarna razdelitev dohodka

II.2./3.

Sekundarna (pre)razdelitev dohodka (v naravi)

II.4.

Poraba (prilagojenega) razpoložljivega dohodka

III.1.1.

Varčevanje in kapitalski transferji

III.1.2.

Pridobitve nefinančnih sredstev

III.2.

Finančni

III.3.

Druge spremembe sredstev

IV.1.

Začetna bilanca stanja

IV.2.

Spremembe bilance stanja

IV.3.

Končna bilanca stanja

Neto vrednost

V.1.

Zunanji — blago in storitve

V.2.

Zunanji — primarni dohodki in tekoči transferji

V.3.1.1.

Varčevanje in kapitalski transferji

V.3.1.2.

Pridobitve nefinančnih sredstev

V.3.2.

Finančni

V.3.3.

Druge spremembe sredstev

V.4.1.

Začetna bilanca stanja

V.4.2.

Spremembe bilance stanja

V.4.3.

Končna bilanca stanja

Neto vrednost

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

0. Blago in storitve

1

Trgovske in prevozne

Vmesna potrošnja marže

 
 

Končna potrošnja

 

Bruto investicije

 
 
 
 
 
 

Izvoz blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

0

1 904

 
 

1 371

 

414

 
 
 
 
 
 

536

 
 
 
 
 
 
 
 
 

4 225

CELOTNOGOSPODARSTVOM

I. Proizvodnja

2

Proizvodnja in davki minus subvencije na proizvode

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

3 728

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

3 728

II.1. Primarna razdelitev dohodka

3

 

Neto domači proizvod

Dohodek od lastnine

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Primarni dohodek iz tujine

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

1 602

341

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

72

 
 
 
 
 
 
 
 

2 015

II.2./3. Sekundarna (pre)razdelitev dohodka (v naravi)

4

 
 

Neto nacionalni dohodek

Tekoči transferji (1 315)

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Tekoči transferji iz tujine

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

1 633

1 096

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

10

 
 
 
 
 
 
 
 

2 739

II.4. Poraba (prilagojenega) razpoložljivega dohodka

5

 
 
 

Neto prilagojeni razpoložljivi dohodek

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

 
 
 
 
 
 
 
 
 

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov iz tujine

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

1 604

11

 
 
 
 
 
 
 
 
 

0

 
 
 
 
 
 
 
 

1 615

III.1.1. Varčevanje in kapitalski transferji

6

 
 
 
 

Neto varčevanje

Kapitalski transferji

 
 
 
 
 
 
 
 
 

Kapitalski transferji iz tujine

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

233

61

 
 
 
 
 
 
 
 
 

1

 
 
 
 
 
 
 

295

III.1.2. Pridobitve nefinančnih sredstev

7

 

Potrošnja stalnega kapitala

 
 
 
 

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

 
 
 
 

Spremembe sredstev zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

 
 
 
 

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 

222

 
 
 
 

0

 
 
 
 

833

 
 
 
 

0

 
 
 
 
 
 

1 055

III.2. Finančni

8

 
 
 
 
 
 

Neto posojanje celotnega gospodarstva

Neto finančnih sredstev (=neto prevzemi obveznosti)

 
 
 
 
 
 
 
 
 

Neto pridobitve prevzemi zunanjih obveznosti

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

38

553

 
 
 
 
 
 
 
 
 

50

 
 
 
 
 

641

III.3. Druge spremembe sredstev

9

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Spremembe sredstev zaradi drugih sprememb

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

379

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

379

IV.1. Začetna bilanca stanja

10

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Začetno stanje sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

16 714

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

16 714

IV.2. Spremembe bilance stanja

11

 
 
 
 
 

Sprememba neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

 
 

Neto vrednosti zaradi drugih sprememb

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

230

 
 

305

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

535

IV.3. Končna bilanca stanja

12

 
 
 
 
 
 

Spremembe obveznostih zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

 

Spremembe obveznostih zaradi drugih sprememb

Začetno stanje obveznosti

 
 

Končna neto vrednost

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

603

 

74

6 298

 
 

10 951

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

17 926

Neto vrednost

13

 
 
 
 
 
 
 
 
 

Začetna neto vrednost

Skupaj sprememba neto vrednosti

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

10 416

535

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

10 951

CELOTNOGOSPODARSTVOM

V.1.

14

Uvoz blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

497

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

497

V.2. Zunanji — primarni dohodki in tekoči transferji

15

 
 

Primarni dohodek v tujino

Tekoči transferji v tujino

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov v tujino

 
 
 
 
 
 
 
 

Saldo menjave blaga in storitev s tujino

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

41

39

0

 
 
 
 
 
 
 
 

- 39

 
 
 
 
 
 
 
 
 

41

V.3.1.1. Varčevanje in kapitalski transferji

16

 
 
 
 
 

Kapitalski transferji v tujino

 
 
 
 
 
 
 
 

Saldo tekočih transakcij s tujino

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

4

 
 
 
 
 
 
 
 

41

 
 
 
 
 
 
 
 

- 37

V.3.1.2. Pridobitve nefinančnih sredstev

17

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Spremembe zunanjih sredstev zaradi salda tekočih transakcij s tujino in kapitalskih transferjev

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

50

 

50

V.3.2. Finančni

18

 
 
 
 
 
 
 

Neto pridobitve zunanjih finančnih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 

Neto posojanje tujine

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

88

 
 
 
 
 
 
 
 

- 38

 
 
 
 
 
 

50

V.3.3. Druge spremembe sredstev

19

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Spremembe zunanjih sredstev zaradi drughi sprememb

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

7

 

7

V.4.1. Začetna bilanca stanje

20

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Začetno stanje zunanjih sredstev

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

573

 

573

V.4.2. Spremembe bilance stanja

21

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Sprememba neto zunanje finančne pozicije zaradi salda tekočih transakcij s tujino in kapitalskih transferjev

 
 

Neto zunanje finančne pozicije zaradi drugih sprememb

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 38

 
 

4

 
 
 
 

- 34

V.4.3. Končna bilanca stanja

22

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Spremembe zunanjih obveznosti zaradi salda tekočih transakcij s tujino in kapitalskih transferjev

 

Spremembe zunanjih obveznosti zaradi drugih sprememb

Začetno stanje zunanjih obveznosti

 
 

Končna neto zunanja finančna pozicija

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

88

 

3

297

 
 

242

630

Neto vrednost

23

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Začetna neto zunanja finančna pozicija

Skupaj sprememba neto zunanje finančne pozicije

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

276

- 34

 
 

242

 

Skupaj

 

4 225

3 728

2 015

2 739

1 615

295

1 055

641

379

16 714

535

17 926

10 951

497

41

- 37

50

50

7

573

- 34

630

242

 

8.138

Še posebno primerjave (1) dohodkov od dela vseh zaposlenih oseb, kot so prikazani v MDR, (2) razdelitve teh dohodkov v opravljene ure in povprečno ceno dela ter (3) potencialne ponudbe dela po vrstah oseb in skupinah gospodinjstev (izražene v „ekvivalentu polnega delovnega časa“) zagotavljajo podrobne informacije o sestavi brezposelnosti in agregatni kazalnik („brezposelnost v ekvivalentu polnega delovnega časa“), ki je konceptualno in številčno skladen z drugimi makroekonomskimi kazalniki, ki se prav tako lahko izvedejo iz okvirja MDR. Poleg tega primerjava števila zaposlenih oseb (brez tujcev) s potencialno delovno silo omogoča izračun brezposelnosti, kakor je navadno opredeljena.

8.139

V tej fazi je morda koristno izdelati ilustrativno MDR. Tabela 8.20 ponazarja obliko MDR, ki prikazuje vse transakcije sistema (tj. vse tokove, razen „drugih sprememb sredstev“). Glavna novost je nov pomen, ki ga ima račun ustvarjanja dohodka, da bi se olajšale povezave med podrobnimi analizami trga dela in nacionalnimi računi. Tukaj prikazana agregatna MDR je zamišljena kot skupna tabela, na katero se lahko vežejo bolj podrobne tabele. Možne vrste klasifikacij za vsak račun so prikazane v oklepajih v naslovih vrstic in stolpcev.

8.140

Zaporedje računov je v tej matriki enako kot v tabeli 8.19. Sprememba te matrike v agregatno MDR, ki je predstavljena tukaj, zahteva:

(a) izbris računa drugih sprememb sredstev, začetne bilance stanja, računa sprememb bilance stanja, končne bilance stanja in računa neto vrednosti, in sicer za celotno gospodarstvo in tujino, ter izbris zunanjega finančnega računa;

(b) razdelitev računa primarne razdelitve dohodka in drugega podračuna računa kapitala in

(c) združitev obeh podračunov računa kapitala (razen investicij v osnovna sredstva) ter združitev zunanjega računa blaga in storitev ter zunanjega računa primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

8.141

Prvi dve vrstici in stolpca tabele 8.20 vsebujeta agregatno različico tabele ponudbe in porabe, ki je tukaj eksplicitno povezana z drugimi računi sistema. Vrstice in stolpci tabele ponudbe (celica II,I) so tukaj zamenjani.

8.142

Tretji račun prikazuje ustvarjanje dohodka in ima pomembno vlogo. Klasificiran je po kategorijah primarnih inputov: (1) sredstva za različne vrste zaposlenih, (2) drugi davki minus subvencije na proizvodnjo, (3) neto poslovni presežek in (4) neto raznovrstni dohodek.

8.143

Tukaj ta račun prilagaja transakcije med dvema različnima skupinama enot. Še posebej to velja za sredstva za zaposlene, ki so prikazana kot transakcija (delo v zameno za nadomestilo) med institucionalno enoto (delodajalec) in osebo (zaposleni). V tej MDR se zaposlene osebe obravnavajo kot posebne enote, ki v računu ustvarjanja dohodka prejemajo sredstva za zaposlene, v računu alokacije primarnega dohodka pa ta dohodek razdeljujejo svojim gospodinjstvom. Te enote so v nadaljevanju razdeljene v skupine (samo)zaposlenih oseb. Ta predstavitev je namenjena integraciji analiz trga dela in nacionalnih računov.

8.144

(Rezidualni) raznovrstni dohodek in poslovni presežek ostajata pri proizvodni enoti, vendar pa ni potrebno, da je klasifikacija proizvodnih enot enaka kot v računu proizvodnje. Dejansko je klasificiranje po institucionalnih podsektorjih še posebej pomembno za poslovni presežek in raznovrstni dohodek. To zahteva navzkrižno klasifikacijo teh elementov dodane vrednosti po dejavnostih in institucionalnih podsektorjih v MDR.

8.145

Ker je izravnalna postavka v celici (III,II) enaka skupni domači dodani vrednosti, zajemajo kategorije primarnih inputov vse zaposlene osebe v rezidenčnih podjetjih. V stolpcu III so sredstva za nerezidente, zaposlene v rezidenčnih podjetjih, nato prenesena k tujini. Smiselna nacionalna izravnalna postavka računa III je dobljena le, če se najprej dodajo sredstva za rezidente, zaposlene v nerezidenčnih podjetjih. To je narejeno v vrstici III in za ta namen se lahko vstavi posebna kategorija, „rezidenti, zaposleni v nerezidenčnih podjetjih“. Dodatna prednost vstavitve te kategorije je, da olajša oceno zaposlenosti, kakor je navadno opredeljena.

8.146

Rezultat vsega je, da se račun ustvarjanja dohodka zapre z novo izravnalno postavko (l473), ki leži med skupno neto dodano vrednostjo in neto nacionalnim dohodkom (NND). Ta izravnalna postavka, skupni neto ustvarjeni dohodek v osnovnih cenah, pomeni skupni dohodek, ki so ga rezidenčne institucionalne enote zaslužile s sodelovanjem v proizvodnji.

8.147

Račun alokacije primarnega dohodka iz podrobne MDR predstavlja dohodek od dela gospodinjstev kot prispevek enega ali več (samo)zaposlenih članov gospodinjstva. Med drugim to pokaže, do katere mere je vsaka skupina gospodinjstev odvisna od mnogovrstnih virov dohodka (od dela). Ne glede na to so kategorije transakcij v računih razdelitve in porabe dohodka enake kot v predhodni tabeli.

8.148

Pri taki obliki MDR se račun kapitala in finančni račun prepletata, pri čemer finančni račun ni klasificiran po institucionalnih sektorjih, ampak po vrstah finančnih sredstev. Razčlenitev te MDR bi po institucionalnih podsektorjih pokazala pridobitve manj odtujitve različnih vrst finančnih sredstev (glej celico (IX,VII)) ter prevzeme manj odplačila različnih vrst obveznosti (glej celico (VII,IX)). Ti dve kategoriji transakcij sta pri tujini združeni. To omogoča vključitev izravnalne postavke („neto posojanje“) v tabelo 8.20, čeprav z nasprotnim predznakom, kadar se opazuje z vidika nacionalnega gospodarstva (celica (IX,XI)).

8.149

Velik del celotnih sprememb obsega neto vrednosti je verjetno sestavljen iz povečanj osnovnih sredstev. Če obstaja posebno zanimanje za dinamiko gospodarstva, je pomembno pokazati, v katerih dejavnostih so se proizvodne zmogljivosti povečale. To je namen računa investicij v osnovna sredstva (račun VIII), ki je vstavljen v to MDR. Podrobnejša tabela pokaže:

(a)  kdo investira kje v vrsticah računa — celica (VIII,VII) in

(b)  kje nekdo investira v kaj v stolpcih — celica (I,VIII).

Kdo se nanaša na institucionalni podsektor, kje na dejavnost, kaj pa na skupino proizvodov. Skozi račun investicij v osnovna sredstva MDR na srednji ravni prikazuje povezave med investicijami v osnovna sredstva po institucionalnih sektorjih, kot so prikazane v računu kapitala, in investicijami v osnovna sredstva po skupinah proizvodov, kot so prikazane v tabelah ponudbe in porabe.

8.150

Namen tabele 8.21 je ponazoriti, katere informacije je mogoče dobiti iz podrobnejše MDR. Njen glavni namen je prikazati:

(a) krožni tok dohodka, skupaj z razčlenitvijo dohodka od dela po kategorijah zaposlenih oseb. To omogoča podrobnejšo analizo povezav med dodano vrednostjo dejavnosti in primarnim dohodkom podskupin gospodinjstev;

(b) medsebojno odvisnost med razdelitvijo dohodka in strukturo proizvodnje; med drugim je to povezano z razlikovanjem vzorcev povpraševanja različnih podskupin gospodinjstev;

(c) podsektorsko alokacijo varčevanja, skupaj z razčlenitvijo investicij v osnovna sredstva po dejavnostih, ki investirajo. To omogoča podrobnejšo analizo povezav med investicijami v osnovna sredstva podsektorjev in investicijami v osnovna sredstva po skupinah proizvodov.

Zaradi lažjega prikaza je število skupin v vsakem računu minimalno. Seveda bi popolna MDR razlikovala več kategorij v računih.

8.151

Ker MDR združuje dohodkovne in izdatkovne tokove ter tabele ponudbe in porabe na srednji ravni, se lahko uporablja kot model za ocenjevanje širokega niza računov. Pristop MDR je še posebej uporaben za uskladitev podrobnih informacij npr. o proizvodnji in mednarodni menjavi z osnovnimi podatki iz npr. raziskovanj o delovni sili, o potrošnji v gospodinjstvih in o investicijah po dejavnostih. Poleg tega vključitev računov v okvir MDR omogoča uporabo matrične algebre za njihovo usklajevanje.

8.152

Integracija več osnovnih podatkov omogoča opazovanje in analiziranje različnih zadev v medsebojnih povezavah, predvsem pa je z MDR možno povezovanje zaposlitvenih in dohodkovno razdelitvenih vidikov z bolj makro usmerjenimi cilji, kot so npr. rast NDP, ravnotežje plačilne bilance, stabilna raven cen ipd. Poleg tega nudi MDR okvir in konsistentne podatke (za bazno leto) za modele (splošnega ravnotežja) celotnega gospodarstva s podrobnimi klasifikacijami udeležencev, skupaj z dejavnostmi, vrstami dela in podskupinami gospodinjstev.

8.153

Tabela 8.22 prikazuje del informacij, ki jih vsebuje popolna MDR. Skupno neto dodano vrednost, tj. celica (3,2) agregatne tabele 8.20, opazuje skozi povečevalno steklo. Za olajšavo navzkrižne povezave s tabelo ponudbe in porabe so dejavnosti klasificirane le po področjih NACE Rev. 1. Dohodki od dela moških in žensk so razčlenjeni po kategorijah poklicev in kraju prebivališča zaposlenih oseb. Neto poslovni presežek je prikazan po podsektorjih podjetij, katerim pripadajo obrati, neto raznovrstni dohodek pa glede na lokacijo podjetij gospodinjstev. V tem primeru raznovrstni dohodek še vedno zajema pripisano nadomestilo za delo samozaposlenih. Seštevek vrednosti iz te tabele je enak skupnim vsotam, prikazanim v tabelah 8.20 in 8.21. Skupna neto dodana vrednost se npr. pojavlja v spodnjem desnem kotu.

8.154

Takšna tabela omogoča tudi dodatne vpoglede:

(a) delež dohodkov od dela žensk po dejavnostih in regijah,

(b) stopnja koncentracije dohodkov od dela žensk v posamezni poklicni kategoriji, po dejavnostih in regijah,

(c) sestava dohodkov od dela po poklicih v vsaki dejavnosti in regiji ter za oba spola,

(d) regionalna razdelitev raznovrstnega dohodka po dejavnostih,

(e) delež javnih podjetij in družb pod tujim nadzorom v poslovnem presežku vsake dejavnosti.

8.155

V tej tabeli so podrobne informacije o sredstvih za zaposlene dobljene iz statistike dela; njena integracija v okvir nacionalnih računov izboljša ustreznost ter zanesljivost obeh virov, statistike dela in nacionalnih računov.

Dohodki od dela, predstavljeni v tej tabeli, se lahko razdelijo na komponenti obsega in cen po vrstah dela in dejavnostih: zaposlenost v ekvivalentu polnega delovnega časa in (ponderirane, v ekvivalentu polnega delovnega časa) cene dela. Poleg tega popolna MDR vsebuje tudi tabelo, ki prikazuje alokacijo teh dohodkov od dela in ustrezno zaposlenost po skupinah gospodinjstev. Podobne transakcije se lahko prikažejo za pripisane dohodke od dela samozaposlenih.

Celota podatkov, ki vsebuje oceno pripisanih dohodkov od dela samozaposlenih in razdelitev dohodkov od dela na komponenti obsega in cen, daje podrobne podatke o delu, ki so zelo uporabni za vse vrste analiz in ki so neposredno povezani z vsemi pomembnimi makroekonomskimi agregati, skupaj z zaposlenostjo (tj. s skupnim številom enot zaposlenih oseb) in zaposlenostjo v ekvivalentu polnega delovnega časa (tj. s skupnim obsegom inputa dela).



Tabela 8.20 — Shematični prikaz matrike družbenih računov

RAČUN

0. Blago in storitve (proizvodi)

CELOTNO GOSPODARSTVO

TUJINA

SKUPAJ

I. Proizvodnja (dejavnosti)

II.1.1 Ustvarjanje dohodka (kategorije primarnih inputov)

II.1 Alokacija primarnega dohodka (institucionalni sektorji)

II.2 Sekundarna razdelitev dohodka (institucionalni sektorji)

II.4 Poraba razpoložljivega dohodka (institucionalni sektorji)

Kapital (institucionalni sektorji)

Bruto investicije v osnovna sredstva (dejavnosti)

III.2 Finančni (finančna sredstva)

Tekoči

Kapital

I = 1

II = 2

III = 3a

IV = 3b

V = 4

VI = 5

VII = 6/7a

VIII = 7b

IX = 8

X = 14/15

XI = 16/17

0. Blago in storitve

(proizvodi)

I = 1

Marże handlowe i transportowe

Vmesna potrošnja

 
 
 

Končna potrošnja

Změna stavu zásob (1)

Bruto investicije v osnovna sredstva

 

Izvoz blaga in storitev

 
 

0

1 904

 
 
 

1 371

38

376

 

536

 

4 225

CELOTNOGOSPODARSTVOM

I. Proizvodnja (dejavnosti)

II = 2

Proizvodnja

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

3 595

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

3 595

II.1.1 Ustvarjanje dohodka (kategorije primarnih inputov)

III = 3a

 

NETO DODANA VREDNOST (OSNOVNE CENE)

 
 
 
 
 
 
 

Sredstva za zaposlene iz tujine

 
 
 

1 469

 
 
 
 
 
 
 

6

 

1 475

II.1.2 Alokacija primarnega dohodka (institucionalni sektorji)

IV = 3b

Davki minus subvencije na proizvode

 

NETO USTVARJENI DOHODEK (OSNOVNE

Dohodek od lastnine

 
 
 
 
 

Dohodek od lastnine in davki minus subvencije na proizvodnjo iz tujine

 
 

133

 

1 473

341

 
 
 
 
 

66

 

2 013

II.2 Sekundarna razdelitev dohodka (institucionalni sektorji)

V = 4

 
 
 

NETO NACIONALNI DOHODEK

Tekoči transferji

 
 
 
 

Tekoči transferji iz tujine

 
 
 
 
 

1 633

1 096

 
 
 
 

10

 

2 739

II.4 Poraba razpoložljivega dohodka (institucionalni sektorji)

VI = 5

 
 
 
 

NETO RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

 
 
 

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov iz tujine

 
 
 
 
 
 

1 604

11

 
 
 

0

 

1 615

Kapital (institucionalni sektorji)

VII = 6/7a

 
 
 
 
 

NETO VARČEVANJE

Kapitalski transferji (2)

 

Neto prevzemi obveznosti

 

Kapitalski transferji iz tujine (2)

 
 
 
 
 
 

233

61

 

603

 

1

898

Bruto investicije v osnovna sredstva (dejavnosti)

VIII = 7b

 
 

Potrošnja stalnega kapitala

 
 
 

Neto investicije v osnovna sredstva

 
 
 
 
 
 
 

222

 
 
 

154

 
 
 
 

376

III.2 Finančni (finančna sredstva)

IX = 8

 
 
 
 
 
 

Neto pridobitve finančnih sredstev

 
 
 

NETO POSOJANJE TUJINE

 
 
 
 
 
 
 

641

 
 
 

- 38

603

CELOTNOGOSPODARSTVOM

Tekoči

X = 14/15

Uvoz blaga in storitev

 

Sredstva za zaposlene v tujino

Dohodek od lastnine ter davki minus subvencije na Mproizvodnjo v tujino

Tekoči transferjiv tujino

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev

 
 
 
 
 
 

497

 
 

2

39

39

0

 
 
 
 

577

Kapital

X = 16/17

 
 
 
 
 
 

Kapitalski transferji v tujino

 
 

SALDO TEKOČIH TRANSAKCIJ S TUJINO

 
 
 
 
 
 
 
 

4

 
 

- 41

 

- 37

Ogólem

4 225

3 595

1 475

2 013

2 739

1 615

898

376

603

577

- 37

 

(1)   Skupaj s pridobitvami manj odtujitvami vrednostnih predmetov.

(2)   Skupaj s pridobitvami manj odtujitvami neproizvedenih nefinančnih sredstev.



Tabela 8.21 — — Primer podrobnejše matrike družbenih računov

RAČUN

0. Blago in storitve

CELOTNO GOSPODARSTVO

TUJINA

SKUPAJ

I. Proizvodnja

II.1.1 Ustvarjanje dohodka

II.1.  Alokacija primarnega dohodka

II.2.  Sekundarna razdelitev dohodka

II.4.  Poraba razpoložljivega dohodka (institucionalni sektorji)

Kapital

Bruto investicije v osnovna Sredstva

III.2. Finančni

Tekoči

Kapital

(proizvodi)

(dejavnosti)

(kategorije primarnih inputov)

(institucionalni sektorji)

(institucionalni sektorji)

(institucionalni sektorji)

(institucionalni sektorji)

(dejavnosti)

(finančna sredstva)

Ia

Ib

Ic

IIa

IIb

IIc

IIIa

IIIb

IIIc

IIId

IIIe

IIIf

IIIg

IVa

IVb

IVc

IVd

Va

Vb

Vc

Vd

VIa

VIb

VIc

VId

VIIa

VIIb

VIIc

VIId

VIIIa

VIIIb

VIIIc

IXa

IXb

IXc

X

XI

0. Blago in storitve

Proizvodi kmetijstva, gozdarstva in ribištva (0)

Ia

 
 
 

3

71

14

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

16

12

-

2

-

1

-

-

2

-

-

 
 
 

7

 

128

Rude in minerali, električna energija, proizvodi predelovalnih dejavnosti in gradbeništva (1-5)

Ib

 
 
 

36

969

246

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

339

269

-

3

2

4

28

3

9

109

233

 
 
 

435

 

2 685

(proizvodi)

Storitve (6-9)

Ic

2

76

- 78

7

209

349

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

208

152

13

357

-

-

-

-

-

23

-

 
 
 

94

 

1 412

MCELOTNOGOSPODARSVO

I. Proizvodnja

Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo (A-B)

IIa

87

2

-

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

89

Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, proizvodnja električne energije in gradbeništvo (C-F)

IIb

-

2 112

11

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

2 123

(dejavnosti)

Storitve (G-P)

IIc

-

39

1 344

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

1 383

II.1.1. Ustvarjanje dohodka (kategorije primarnih inputov)

Sredstva za zaposlene

Doma

Rezidenti moški

IIIa

 
 
 

8

311

153

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

472

Rezidenti ženske

IIIb

 
 
 

1

95

192

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

288

Nerezidenti

IIIc

 
 
 

-

1

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

2

Rezidenti v tujini

IIId

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

6

 

6

Drugi davki minus subvencije na proizvodnjo

IIIe

 
 
 

- 2

49

11

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

58

Neto poslovni presežek

IIIf

 
 
 

11

64

142

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

217

Neto raznovrstni dohodek

IIIg

 
 
 

14

262

156

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

432

II.1.2. Alokacija primarnega dohodka (institucionalni sektorji)

Gospodinjstva, zaposleni

IVa

 
 
 
 
 
 

452

278

-

6

-

-

16

-

-

15

11

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

-

 

778

Gospodinjstva, drugi

IVb

 
 
 
 
 
 

20

10

-

-

-

60

416

-

-

52

24

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

32

 

614

Družbe in NPISG

IVc

 
 
 
 
 
 

-

-

-

-

-

141

-

3

28

174

11

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

27

 

384

Država

IVd

2

111

20

 
 
 

-

-

-

-

58

16

-

-

-

23

-

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

7

 

237

II.2. Sekundarna razdelitev dohodka (institucionalni sektorji)

Gospodinjstva, zaposleni

Va

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

771

 
 
 

-

-

56

197

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

-

 

1 024

Gospodinjstva, drugi

Vb

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

577

 
 

-

-

23

92

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

-

 

692

Družbe in NPISG

Vc

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

94

 

58

59

16

12

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

4

 

243

Država

Vd

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

191

320

134

37

92

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

6

 

780

II.4. Poraba razpoložljivega dohodka (institucionalni sektorji)

Gospodinjstva, zaposleni

VIa

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

646

 
 
 

-

-

2

-

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

-

 

648

Gospodinjstva, drugi

VIb

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

499

 
 

-

-

9

-

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

-

 

508

Družbe in NPISG

VIc

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

107

 

-

-

-

-

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

-

 

107

Država

VId

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

352

-

-

-

-

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

-

 

352

Kapital (institucionalni sektorji)

Gospodinjstva, zaposleni

VIIa

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

85

 
 
 

-

-

-

-

 
 
 

-

-

1

 

-

86

Gospodinjstva, drugi

VIIb

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

75

 
 

-

-

16

7

 
 
 

-

28

4

 

-

130

Družbe in NPISG

VIIc

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

83

 

-

4

4

25

 
 
 

130

95

175

 

-

516

Država

VIId

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 10

1

4

-

-

 
 
 

2

94

74

 

1

166

Bruto investicije v osnovna sredstva

(dejavnosti)

Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo (A-B)

VIIIa

 
 
 

11

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

-

-

-

-

 
 
 
 
 
 
 
 

11

Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, proizvodnja električne energije in gradbeništvo (C-F)

VIIIb

 
 
 
 

92

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

-

4

36

-

 
 
 
 
 
 
 
 

132

Storitve (G-P)

VIIIc

 
 
 
 
 

119

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

1

14

92

7

 
 
 
 
 
 
 
 

233

III.2. Finančni (finančna sredstva)

Gotovina in vloge

IXa

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

56

12

44

7

 
 
 
 
 
 
 

13

132

Posojila

IXb

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

-

5

194

45

 
 
 
 
 
 
 

- 27

217

Druga finančna sredstva

IXc

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

26

82

102

68

 
 
 
 
 
 
 

- 24

254

TUJINA

Tekoči

X

37

345

115

 
 
 
 
 

2

 
 
 
 

4

9

26

-

-

-

4

35

-

-

-

-

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

577

Kapital

XI

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

-

-

-

4

 
 
 
 
 
 

- 41

 

- 37

Skupaj

128

2 685

1 412

89

2 123

1 383

472

288

2

6

58

217

432

778

614

384

237

1 024

692

243

780

648

508

107

352

86

130

516

166

11

132

233

132

217

254

577

- 37

 



Tabela 8.22 — Primer podrobne podmatrike:neto dodana vrednost (osnovne cene)

(Tabela 8.20, celica 3,2)

►M11  DEJAVNOSTI (po NACE Rev. 1 področjih) ◄

Skupaj

Kmetijstvo, lov, gozdarstvo

Rudarstvo

Predelovalne dejavnosti

Zpracova-telský průmysl

Výroba a rozvod elektřiny, plynu a vody

Gradbeništvo

Trgovina, popravila mot. Vozil in izdelkov široke porabe

Gostinstvo

Promet, skladiščenje in zveze

Finančno posredništvo

Nepremičnine, najem, poslovne storitve

Javna uprava, obramba, obvezna socialna varnost

Izobraževanje

Zdravstvo in socialno varstvo

Druge javne, skupne in osebne storitve

Posredno merjene storitve finančnega posredništva

IIa1

IIa2

IIb1

IIb2

IIb3

IIb4

IIc1

IIc2

IIc3

IIc4

IIc5

IIc6

IIc7

IIc8

IIc9

IIc10

II

Sredstva za zaposlene

DOMAČI

Rezidenti moški

Kmetijski

Ruralni

IIIa1

6,2

0,5

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,1

0,0

0,0

0,0

 

6,8

Urbani

IIIa2

0,2

0,2

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,1

0,0

0,0

0,0

 

0,5

Ročni

Venkov

IIIa3

0,2

0,0

3,2

21,1

0,6

12,4

1,9

0,1

2,8

0,6

0,1

0,2

0,8

0,2

1,8

 

46,0

Urbani

IIIa4

0,0

0,0

1,8

105,3

9,8

27,4

4,0

0,4

7,9

1,5

0,4

0,9

1,0

0,8

4,7

 

165,9

Pisarniški, v prodaji, storitvah

Venkov

IIIa5

0,2

0,0

0,5

5,9

0,0

0,9

3,0

0,2

0,5

3,7

0,6

1,5

0,6

0,0

2,4

 

20,0

Urbani

IIIa6

0,0

0,1

1,5

35,6

2,1

3,7

6,6

0,5

1,8

6,9

3,0

5,8

0,6

0,4

7,3

 

75,9

Profesionalni, vodstveni itd.

Ruralni

IIIa7

0,1

0,0

1,7

17,7

0,2

2,6

0,7

0,2

0,3

1,8

1,3

2,7

14,0

1,0

1,8

 

46,1

Urbani

IIIa8

0,0

0,0

2,5

47,7

2,7

4,4

1,3

0,4

1,0

5,6

5,9

10,6

20,1

4,1

4,7

 

111,0

Rezidenti ženske

Ročni

Ruralni

IIIb1

1,0

0,1

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

 

1,1

Urbani

IIIb2

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

 

0,0

Kmetijski

Ruralni

IIIb3

0,0

0,0

0,0

5,7

0,0

0,0

0,1

0,1

0,0

0,1

0,0

0,1

0,4

0,2

0,8

 

7,5

Urbani

IIIb4

0,0

0,0

0,0

13,6

0,0

0,1

0,2

0,2

0,1

0,3

0,2

0,3

0,4

0,8

2,6

 

18,8

Pisarniški, v prodaji, storitvah

Ruralni

IIIb5

0,0

0,0

0,4

5,6

0,1

1,3

6,2

0,6

0,4

1,6

0,8

1,8

4,3

0,6

24,2

 

47,8

Urbani

IIIb6

0,0

0,0

1,2

49,6

2,9

4,6

14,3

2,5

1,0

8,8

4,7

9,0

4,9

2,0

36,6

 

142,1

Profesionalni, vodstveni itd.

Ruralni

IIIb7

0,0

0,0

0,0

1,3

0,0

0,1

0,2

0,0

0,0

1,0

0,3

0,9

9,3

2,4

5,5

 

21,0

Urbani

IIIb8

0,0

0,0

0,1

7,3

0,1

0,3

0,3

0,1

0,0

3,6

1,1

4,8

10,6

9,8

11,2

 

49,3

Zaposleni nerezidenti

IIIc

0,1

0,1

0,1

0,9

0,0

0,2

0,2

0,0

0,1

0,0

0,0

0,3

0,0

0,0

0,0

 

2,0

Rezidenti v nerezidenčnih podjetjih

IIId

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Drugi davki minus subvencije na proizvodnjo

IIIe

- 2,0

0,0

- 2,0

41,1

4,9

5,0

0,0

0,0

- 6,0

8,3

3,7

1,0

0,0

0,0

4,0

 

58,0

Neto poslovni presežek

Gospodinjstva (v lastnih stanovanjih)

IIIf1

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

60,0

 
 
 
 
 

60,0

NPISG in državna nekorporativna podjetja

IIIf2

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

21,0

 

21,0

Družbe

Javne

IIIf3

0,1

0,0

2,7

8,0

9,0

1,1

- 12,1

0,1

3,6

1,5

1,0

 

0,0

6,2

10,1

- 5,0

26,3

Nacionalne zasebne

IIIf4

10,7

0,2

0,4

13,0

0,1

21,9

6,0

2,7

7,1

14,8

49,0

 

0,0

1,3

11,5

- 35,0

103,7

Tuje

IIIf5

0,0

0,0

1,4

6,0

0,0

0,4

0,5

0,3

1,8

2,2

1,5

 

0,0

0,0

0,0

- 8,0

6,1

Neto raznovrstni dohodek

Ruralni

IIIg1

12,3

1,4

0,0

65,4

0,0

9,4

10,7

0,5

0,5

3,0

32,9

0,0

0,0

3,4

2,1

 

141,6

Urbani

IIIg2

0,2

0,2

0,0

161,6

0,0

25,6

20,4

4,3

2,5

2,0

61,1

0,0

0,0

7,6

4,9

 

290,4

Delne vsote:

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Sredstva za zaposlene (ki jih plačajo rezidenčni proizvajalci)

 

8,0

1,0

13,0

317,3

18,5

58,0

39,0

5,3

15,9

35,5

18,4

39,1

67,0

22,3

103,6

 

761,8

—  rezidenti moški

IIIa

6,9

0,8

11,1

233,3

15,4

51,4

17,5

1,8

14,3

20,1

11,3

21,9

37,1

6,5

22,7

 

472,2

—  rezidenti ženske

IIIb

1,0

0,1

1,7

83,1

3,0

6,4

21,3

3,5

1,5

15,4

7,1

16,9

29,9

15,8

80,9

 

287,6

—  nerezidenti

IIIc

0,1

0,1

0,1

0,9

0,0

0,2

0,2

0,0

0,1

0,0

0,0

0,3

0,0

0,0

0,0

 

2,0

Raznovrstni dohodek in poslovni presežek

 

23,2

1,8

4,5

254,0

9,1

58,4

25,5

8,0

15,5

23,5

205,5

0,0

0,0

18,5

49,6

- 48,0

649,1

—  neto poslovni presežek

IIIf

10,8

0,2

4,5

27,0

9,1

23,4

- 5,6

3,1

12,5

18,5

111,5

0,0

0,0

7,5

42,6

- 48,0

217,1

—  neto raznovrstni dohodek

IIIg

12,4

1,6

0,0

227,0

0,0

35,0

31,1

4,9

3,0

5,0

94,0

0,0

0,0

11,0

7,0

 

432,0

Neto dodana vrednost, skupaj

III

29,2

2,8

15,5

612,4

32,5

121,4

64,5

13,3

25,4

67,3

227,6

40,1

67,0

40,8

157,2

- 48,0

1 468,9

POGLAVJE 9

INPUT-OUTPUT OKVIR

9.01

Input-output okvir sestavljajo tri vrste tabel:

(a) tabele ponudbe in porabe,

(b) tabele, ki povezujejo tabele ponudbe in porabe s sektorskimi računi,

(c) simetrične input-output tabele.

9.02

Tabele ponudbe in porabe so matrike po dejavnostih in proizvodih, ki zelo podrobno opisujejo domače proizvodne procese in transakcije nacionalnega gospodarstva s proizvodi. Prikazujejo:

(a) strukturo proizvodnih stroškov in dohodke, ustvarjene v proizvodnem procesu,

(b) tokove blaga in storitev, proizvedenih v nacionalnem gospodarstvu,

(c) tokove blaga in storitev s tujino.

9.03

Tabela ponudbe prikazuje ponudbo blaga in storitev po proizvodih ter vrstah ponudnikov, ločeno za proizvodnjo domačih dejavnosti in uvoz. Poenostavljen primer tabele ponudbe je v tabeli 9.1.



Tabela 9.1 — Poenostavljena tabela ponudbe

Tujina

Ponudba

Dejavnosti

Skupaj

(1)

(2)

(3)

Proizvodi

(1)

Proizvodnja po proizvodih in dejavnostih

Uvoz po proizvodih

Skupaj ponudba po proizvodih

Skupaj

(2)

Skupaj proizvodnja po dejavnostih

Skupaj uvoz

Skupaj ponudba

9.04

Tabela porabe prikazuje porabo blaga in storitev po proizvodih ter po vrstah porabe, torej kot vmesno potrošnjo (po dejavnostih), končno potrošnjo, bruto investicije in izvoz. Poleg tega prikazuje elemente bruto dodane vrednosti, tj. sredstva za zaposlene, druge davke minus subvencije na proizvodnjo, neto raznovrstni dohodek, neto poslovni presežek in potrošnjo stalnega kapitala. Poenostavljen primer tabele porabe je tabeli 9.2.



Tabela 9.2 — Poenostavljena tabela porabe

Poraba

Dejavnosti

Tujina

Končna potrošnja

Bruto investicije

Skupaj

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

Proizvodi

(1)

Vmesna potrošnja po proizvodih in dejavnostih

Izvoz

Izdatki za končno potrošnjo

Bruto investicije

Skupaj poraba po proizvodih

Elementi dodane vrednosti

(2)

Dodana vrednost po elementih in dejavnostih

 

Skupaj

(3)

Skupaj inputi po dejavnostih

9.05

Med tabelama ponudbe in porabe veljata dve vrsti enakosti (če sta ponudba in poraba enako vrednoteni, glej tabeli 9.5 in 9.6):

(a) enakost po dejavnostih: proizvodnja po dejavnostih = inputi po dejavnostih. V primeru poenostavljenih tabel ponudbe in porabe to pomeni, da mora biti vrstični vektor v celici (2,1) tabele 9.1 enak vrstičnemu vektorju v celici (3,1) tabele 9.2.

Tako za vsako dejavnost velja:

proizvodnja = vmesna potrošnja + dodana vrednost;

(b) enakost po proizvodih: celotna ponudba po proizvodih = celotna poraba po proizvodih.

V primeru poenostavljenih tabel mora biti stolpčni vektor v celici (1,3) tabele 9.1 enak stolpčnemu vektorju v celici (1,5) tabele 9.2.

Tako za vsak proizvod velja:

proizvodnja + uvoz = vmesna potrošnja + izvoz + izdatki za končno potrošnjo + bruto investicije.

Enakosti po dejavnostih in proizvodih se lahko uporabljata za preverjanje in izboljšanje konsistentnosti in popolnosti ocen (glej odstavek 9.11.).

9.06

Tabele ponudbe in porabe so osrednji okvir za vse tabele po dejavnostih, kot so npr. tabele zaposlenosti, bruto investicij v osnovna sredstva in stanja kapitala.

9.07

Tabele ponudbe in porabe vsebujejo vse tokove:

(a) računa blaga in storitev,

(b) računa proizvodnje,

(c) računa ustvarjanja dohodka.

9.08

Tabeli ponudbe in porabe se lahko združita in prikažeta kot ena tabela. To se doseže tako, da se tabeli porabe dodata dve vrstici in en stolpec, in sicer za proizvodnjo in uvoz (glej tabelo 9.3). Vrstice in stolpci tabele ponudbe, predstavljene v odstavku 9.03., so tu zamenjani.



Tabela 9.3 — Poenostavljena združena tabela ponudbe in porabe

 

Proizvodi

Dejavnosti

Tujina

Končna potrošnja

Bruto investicije

Skupaj

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

Proizvodi

(1)

Vmesna potrošnja

Izvoz

Izdatki za končno potrošnjo

Bruto investicije

Skupaj poraba po proizvodih

Dejavnosti

(2)

Proizvodnja

Skupaj proizvodnja po dejavnostih

Elementi dodane vrednosti

(3)

Dodana vrednost

 

Tujina

(4)

Uvoz

Skupaj

(5)

Skupaj ponudba po proizvodih

Skupaj inputi po dejavnostih

9.09

Simetrična input-output tabela je matrika oblike proizvod po proizvodu ali dejavnost po dejavnosti in zelo podrobno opisuje domače proizvodne procese ter transakcije nacionalnega gospodarstva s proizvodi. Simetrična input-output tabela združuje ponudbo in porabo v eni sami tabeli. Med simetrično input-output tabelo in združeno tabelo ponudbe in porabe obstaja velika konceptualna razlika: v tabeli ponudbe in porabe statistika povezuje proizvode z dejavnostmi, v simetrični input-output tabeli pa proizvode s proizvodi ali dejavnosti z dejavnostmi. Tako se v simetrični input-output tabeli za vrstice in stolpce uporablja bodisi klasifikacija proizvodov bodisi klasifikacija dejavnosti (glej tabelo 9.4).



Tabela 9.4 — Poenostavljena simetrična input-output tabela (proizvod po proizvodu)

 

Proizvodi

Tujina

Končna potrošnja

Bruto investicije

Skupaj

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

Proizvodi

(1)

Vmesna potrošnja

Izvoz

Izdatki za končno potrošnjo

Bruto investicije

Skupaj poraba po proizvodih

Elementi dodane vrednosti

(2)

Dodana vrednost

Tujina

(3)

Uvoz

Skupaj

(3)

Skupaj ponudba po proizvodih

Skupaj ponudba = Skupaj poraba

9.10

Večina statističnih informacij, ki jih mogoče dobiti od proizvodnih enot, prikazuje, katere proizvode so proizvedle/prodale in (navadno manj podrobno) katere proizvode so kupile/porabile. Oblika tabel ponudbe in porabe je oblikovana tako, da se sklada s takšnimi statističnimi informacijami (tj. dejavnost po proizvodu). V nasprotju s tem pa informacije v obliki proizvod po proizvodu ali dejavnost po dejavnosti, ki jih zahtevajo simetrične input-output tabele, pogosto niso na voljo. Npr. statistična raziskovanja dejavnosti navadno dajejo podatke o vrstah porabljenih in proizvedenih proizvodov, podatki o inputih proizvodov in elementih dodane vrednosti za vsak proizveden proizvod pa navadno niso dosegljivi. V idealnem primeru bi morale evidence podjetij prikazovati vse stroške, razporejene po vrstah proizvodnje in s tem hkrati sestavo vmesne potrošnje po vrstah proizvodov. V praksi so tako podatki, zbrani v tabelah ponudbe in porabe, izhodiščna točka za pripravo bolj analitičnih podatkov, prikazanih v simetričnih input-output tabelah. Informacije o proizvodih po dejavnostih v tabelah ponudbe in porabe se lahko pretvorijo v podatke oblike proizvod po proizvodu ali dejavnost po dejavnosti s pomočjo dodatnih statističnih informacij o strukturah inputov ali s predpostavljanjem stalnih struktur inputov po proizvodih ali dejavnostih (glej odstavke od 9.54. do 9.60.).

9.11

Tabele ponudbe in porabe služijo statističnim in analitičnim namenom.

Pomembni statistični nameni so:

(a) določanje vrzeli in nekonsistentnosti v osnovnih podatkovnih virih;

(b) uteževanje in izračun indeksnih števil ter mer cen in obsega;

(c) ocenjevanje s pomočjo ostankov (ocenjevanje spremenljivke tako, da se najprej ocenijo vse druge spremenljivke enačbe), npr. za proizvodnjo ali končno potrošnjo posameznih proizvodov;

(d) preverjanje in izboljševanje konsistentnosti, verodostojnosti in polne zajetosti podatkov v tabelah ponudbe in porabe ter v izvedenih podatkih (npr. v podatkih računov proizvodnje). Za dosego tega cilja proces usklajevanja ne sme biti omejen na tabele ponudbe in porabe v tekočih cenah:

1. s sestavljanjem tabel ponudbe in porabe v tekočih in stalnih cenah za dve ali več let se lahko istočasno usklajujejo ocene sprememb obsega, vrednosti in cen: v primerjavi z izolirano integracijo tabel ponudbe in porabe le za eno leto je to glavna razširitev učinkovitosti povezovalnega okvira;

2. tabele, ki prikazujejo povezavo s sektorskimi računi, omogočajo neposredne primerjave podatkov le-teh, npr. podatkov o razdelitvi dohodka, varčevanju in neto posojanju (izračunano kot rezultat finančnih transakcij). To zagotavlja, da je po končanem procesu usklajevanja dosežena konsistentnost med tabelami ponudbe in porabe ter sektorskimi računi;

3. poskus izdelave simetričnih input-output tabel iz tabel ponudbe in porabe lahko odkrije nekonsistentnosti in šibkosti v tabelah ponudbe in porabe, torej obstaja tudi povratna informacija od simetričnih input-output tabel za tabele ponudbe in porabe;

(e) ocenjevanje podatkov za obdobja, za katera so na voljo manj zanesljive informacije, npr. ocenjevanje letnih vrednosti na osnovi podrobnih podatkov o ponudbi in porabi za referenčno leto ali ocenjevanje četrtletnih podatkov na osnovi letnih tabel ponudbe in porabe.

9.12

Tabele ponudbe in porabe in simetrične input-output tabele dajejo podrobno sliko sestave ponudbe in porabe blaga, storitev, dela in primarnih dohodkov. Te tabele in deleži, ki se iz njih lahko izračunajo, npr. podatki o produktivnosti, so pomembni za ekonomske analize.

9.13

Tabele ponudbe in porabe ter simetrične input-output tabele se lahko uporabljajo tudi kot orodja za ekonomske analize, pri čemer ima vsaka vrsta svoje prednosti. Za izračun neposrednih in posrednih učinkov je potrebno tabele ponudbe in porabe prilagoditi s specifičnimi predpostavkami ali dodatnimi statističnimi informacijami. Pri izračunu kumulativnih učinkov so potrebe po predpostavkah in dodatnih podatkih največje. Potrebe pri izračunavanju kumulativnih učinkov s tabelami ponudbe in porabe dejansko pripeljejo do sestavljanja simetričnih input-output tabel. Tako so torej za izračun kumulativnih učinkov prednostno orodje simetrične input-output tabele. Na drugi strani pa imajo pri izračunavanju neposrednih učinkov in učinkov prvega reda v splošnem prednost tabele ponudbe in porabe, prilagojene z izbranim številom predpostavk (ali dodatnih statističnih informacij), in sicer ker:

(a) je izračun manj odvisen od predpostavk,

(b) tabele ponudbe in porabe prikazujejo več podrobnosti kot simetrične input-output tabele,

(c) se informacije iz tabel ponudbe in porabe lahko lažje povežejo z drugimi statističnimi podatki.

Te značilnosti so koristne tudi, ko so tabele ponudbe in porabe integrirane v makroekonomski model: končni splošni model je bliže dejanskim statistikam, lahko pokaže veliko podrobnosti in se lahko sorazmerno enostavno poveže s področji, na katerih so razpoložljivi drugi statistični podatki, npr. s trgom dela ali okoljem.

9.14

Tabele ponudbe in porabe ter simetrične input-output tabele se lahko uporabljajo za izračun:

(a) učinkov sprememb cen ali davčnih stopenj na vrednost ponudbe in porabe,

(b) učinkov sprememb obsega na vrednost ponudbe in porabe,

(c) učinkov sprememb cen ponudbe na cene porabe,

(d) učinkov sprememb obsega porabe na obseg ponudbe,

(e) učinkov sprememb obsega ponudbe na obseg porabe.

Izračuni lahko kažejo posredne in neposredne učinke. Npr. pomemben porast cen energije ne bo vplival le na tiste dejavnosti, ki intenzivno porabljajo energijo, ampak tudi na tiste, ki porabljajo proizvode energetsko intenzivnih proizvajalcev. S pomočjo nekaterih predpostavk je ocene velikosti takšnih neposrednih učinkov možno izračunati iz tabel ponudbe in porabe ter simetričnih input-output tabel. Primeri običajnih predpostavk so:

(a) stalna vrednostna struktura inputov,

(b) stalna sestava vrednosti proizvodnje po dejavnostih in proizvodih,

(c) stalna sestava vrednosti izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo po proizvodih.

Te predpostavke so precej toge, saj pomenijo, da se relativne cene ne spreminjajo, da ostajajo proizvodni procesi tehnično enaki in da ne prihaja do zamenjav med kategorijami izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo. Sicer pa se te splošne predpostavke lahko spremenijo, tako da se najprej dovolijo spremembe relativnih cen (npr. Leontijev model cen), to pa se potem lahko razširi z ekonometričnimi ali drugimi ocenami vpliva relativnih cen in drugih spremenljivk na tehnične koeficiente ali izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo.

Izračuni niso nujno omejeni na ponudbo in porabo blaga in storitev, ampak se lahko uporabijo tudi za ponudbo in porabo dela ter elemente dodane vrednosti.

9.15

Tabele ponudbe in porabe ter simetrične input-output tabele se lahko integrirajo v makroekonomske modele, s čimer se le-ti dopolnijo s podrobno ekonomsko osnovo srednje ravni. Tabele ponudbe in porabe ter simetrične input-output tabele omogočajo različne vrste analiz, npr.:

(a) analizo proizvodnje, strukture stroškov in produktivnosti,

(b) analizo cen,

(c) analizo zaposlenosti,

(d) analizo strukture investicij, končne potrošnje, izvoza ipd.,

(e) analizo odnosov med domačo proizvodnjo in okoljem (npr. osredotočanje na porabo določenih proizvodov, kot so goriva, papir in steklo),

(f) analizo uvoza potrebne energije,

(g) analizo učinkov novih tehnologij,

(h) občutljivostno analizo učinkov sprememb davčnih stopenj in predpisov.

9.16

Tabeli 9.5 in 9.6 prikazujeta tabeli ponudbe in porabe bolj podrobno.

9.17

Za dejavnosti se uporablja klasifikacija ►M11  NACE Rev. 2 ◄ , za proizvode pa CPA. Ti dve klasifikaciji sta med seboj popolnoma usklajeni: na vseh ravneh agregacije prikazuje CPA glavne proizvode dejavnosti po ►M11  NACE Rev. 2 ◄ .

9.18

V tabelah ponudbe in porabe je klasifikacija za proizvode vsaj tako podrobna kot klasifikacija za dejavnosti, npr. trimestna raven CPA in dvomestna raven ►M11  NACE Rev. 2 ◄ .

9.19

Razločevanje med tržno proizvodnjo, proizvodnjo za lastno končno porabo in drugo netržno proizvodnjo se uporablja le za celotno proizvodnjo po dejavnostih in se ne zahteva za vsako skupino proizvodov.

9.20

Razločevanje med tržnimi proizvajalci in proizvajalci za lastno končno porabo na eni ter med drugimi netržnimi proizvajalci na drugi strani se uporablja samo za tiste dejavnosti, kjer sta prisotni obe skupini proizvajalcev. V splošnem je zatorej ločevanje potrebno le za dodatno razvrščanje zelo omejenega števila dejavnosti, npr. za zdravstvo in izobraževanje (glej odstavek 3.66.).

9.21

Uvoz in izvoz morata biti razdeljena na:

(a) dobave med državami EU,

(b) uvoz in izvoz iz drugih držav oziroma v druge države.



Tabela 9.5 — Tabela ponudbe v osnovnih cenah, skupaj s spremembo v kupčeve cene

 

Dejavnosti (NACE)

1 2 3 4 … …n

(1)

Uvoz c.i.f

Skupaj ponudba v osnovnih cenah

Trgovske in prevozne marže

Davki minus subvencije na proizvode

Skupaj ponudba v kupčevih cenah

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

Proizvodi

(CPA)

1

(1)

Proizvodnja po proizvodih in dejavnostih v osnovnih cenah

 
 
 
 
 
 

2

 
 
 
 
 
 

3

 
 
 
 
 
 

4

 
 
 
 
 
 

.

 
 
 
 
 
 

.

 
 
 
 
 
 

.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

.

 
 
 
 
 
 

.

 
 
 
 
 
 

.

 
 
 
 
 
 

m

 
 
 
 
 
 

(Prilagoditvene postavke)

 
 
 
 
 
 
 

(1)

 

(2)

Skupaj proizvodnja po dejavnostih

 
 
 

0

 
 

Skupaj, od tega:

 

(3)

 
 
 
 
 
 
 

Tržna proizvodnja

 
 
 
 
 
 
 
 

Za lastno končno porabo

 
 
 

0

 

0

 
 

Druga netržna proizvodnja

 
 
 

0

 

0

 
 



Tabela 9.6 — Tabela porabe v kupčevih cenah

 

Dejavnosti (NACE)

1 2 3 … … n

(1)

Končna poraba

a) b) c) d) e) f)

Σ (3)

Σ (1) + Σ (3)

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

Proizvodi

(CPA)

1

(1)

Vmesna potrošnja v kupčevih cenah po proizvodih in dejavnostih

 

Končna poraba v kupčevih cenah/f.o.b.:

Izdatki za končno potrošnjo:

gospodinjstev

NPISG

države

Bruto investicije:

bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmeti

spremembe zalog

izvoz (f.o.b)

 
 

2

 
 
 

3

 
 
 

4

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 
 
 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

m

 
 
 

(Prilagoditvene postavke)

 
 
 

Σ (1)

(2)

Skupaj vmesna potrošnja po dejavnostih

 

Skupaj končna poraba po vrstah

 

Skupaj poraba

Sredstva za zaposlene

(3)

Elementi dodane vrednosti po dejavnostih

 
 

Drugi neto davki na proizvodnjo

 

Neto poslovni presežek

 

Neto poslovni presežek

 

Σ (3)

(4)

Dodana vrednost po dejavnostih

 

Σ (1) + Σ (3)

(5)

Proizvodnja v osnovnih cenah podejavnostih

 

Dodatne informacije:

Bruto investicije v osnovna sredstva

Stanje osnovnih sredstev

Inputi dela

(6)

 
 

9.22

V tabeli ponudbe so tokovi blaga in storitev vrednoteni v osnovnih cenah, v tabeli porabe pa v kupčevih cenah. Da se doseže enakost med ponudbo in porabo, tabela 9.5 prikazuje tudi prehod od ponudbe v osnovnih cenah na ponudbo v kupčevih cenah. Ker mora biti ponudba enaka porabi, prikazuje tabela tudi prehod iz porabe v kupčevih cenah na porabo v osnovnih cenah. Posledično se iz tega prehoda lahko izpeljeta dve enakosti:

(a) ponudba v kupčevih cenah je enaka porabi v kupčevih cenah,

(b) ponudba v osnovnih cenah je enaka porabi v osnovnih cenah.

9.23

Dodana vrednost je prikazana v osnovnih cenah. Je neto rezultat razlike med proizvodnjo, vrednoteno v osnovnih cenah, in vmesno potrošnjo, vrednoteno v kupčevih cenah.

9.24

Dodana vrednost v stroških faktorjev ni koncept ESR, lahko pa se izračuna tako, da se od dodane vrednosti v osnovnih cenah odštejejo drugi davki minus subvencije na proizvodnjo.

9.25

Bruto domači proizvod je vrednoten v tržnih cenah. Ta agregat se iz tabel ponudbe in porabe lahko izpelje na tri načine:

(a) vsota proizvodnje v osnovnih cenah po dejavnostih, minus vsota vmesne potrošnje v kupčevih cenah po dejavnostih, plus neto davki na proizvode (proizvodni pristop); vmesna potrošnja po dejavnostih vsebuje porabo posredno merjenih storitev finančnega posredništva, ki je prikazana v nominalni dejavnosti (glej odstavek 9.33.);

(b) vsota elementov dodane vrednosti v osnovnih cenah po dejavnostih, minus poraba posredno merjenih storitev finančnega posredništva (prikazana v nominalni dejavnosti, glej odstavek 9.33.), plus neto davki na proizvode (dohodkovni pristop);

(c) vsota kategorij končne porabe minus uvoz: izvoz — uvoz + izdatki za končno potrošnjo + bruto investicije (vse v kupčevih cenah) (izdatkovni pristop).

9.26

Tabela porabe, prikazana v tabeli 9.6, vsebuje tudi nekatere dodatne informacije: bruto investicije v osnovna sredstva, stanje osnovnih sredstev in inpute dela po dejavnostih. Te informacije so odločilne za analizo produktivnosti in lahko služijo tudi številnim drugim vrstam analiz, npr. analizi zaposlenosti.

9.27

V ESR je stanje osnovnih sredstev vrednoteno v tržnih cenah, ki prevladujejo na dan sestavitve bilance stanja. Za osnovna sredstva, kupljena v prejšnjih letih to pomeni, da je potrebno od tekočih tržnih cen novih sredstev iste vrste in kakovosti odšteti potrošnjo stalnega kapitala za predhodna leta. Ta neto koncept vrednotenja stanja osnovnih sredstev se lahko uporabi pri izračunavanju kapitalske intenzivnosti. Za analizo produktivnosti pa se pogosteje uporablja poseben bruto koncept vrednotenja stanja osnovnih sredstev. Po tem konceptu se morajo vsa osnovna sredstva vrednotiti v tekočih tržnih cenah novih sredstev iste vrste in kakovosti, potrošnja kapitala v zadnjem in predhodnih letih se torej ne odšteva. Bruto koncept ni standardni koncept v ESR, vendar se lahko enostavno izračuna z metodo stalne inventarizacije (MSI). Glede na to, da se bruto vrednosti veliko uporabljajo, je priporočljivo kot dodatne informacije vključiti tako bruto kot neto vrednost stanja osnovnih sredstev.

9.28

Pri analizi produktivnosti so opravljene ure prednostna spremenljivka za inpute dela, pri sklepanju o zaposlenih osebah pa je lahko ustrezen tudi podatek o številu zaposlitev. Obe spremenljivki se lahko še dodatno razdelita, npr. na del, ki pripada zaposlenim, in na del, ki pripada samozaposlenim osebam.

9.29

Za pravilno sestavljanje in razumevanje tabel ponudbe in porabe je pomembno obnoviti nekatere računovodske dogovore ESR:

(a) proizvodnja pomožnih dejavnosti ni prikazana ločeno; vsi inputi, ki jih potroši pomožna dejavnost, se obravnavajo kot inputi v glavno ali stransko dejavnost, ki jo pomožna dejavnost podpira. Pomožne dejavnosti so npr. trženje, računovodstvo, skladiščenje in čiščenje (glej odstavka 3.12. in 3.13.);

(b) blago in storitve, ki so proizvedeni in potrošeni znotraj istega obračunskega obdobja v okviru iste lokalne EED, niso prikazani ločeno. Tako torej niso prikazani kot del proizvodnje ali vmesne potrošnje te EED. Primeri so:

1. semena in sadike za setev in sajenje,

2. črni premog, porabljen v proizvodnji briketov v premogovnikih,

3. električna energija, potrošena v elektrarnah;

(c) manjše dodelave, vzdrževanje, servisiranje in popravila za račun drugih lokalnih EED se vrednotijo neto, torej brez vrednosti v to vključenega blaga. Kadar pa se blago bistveno fizično spremeni, se morajo transakcije prikazovati bruto, torej kot nakup in prodaja v to vključenega blaga;

(d) trajno blago se lahko najema ali pa je predmet poslovnega najema. V teh primerih se prikaže kot investicija v osnovno sredstvo in kot stanje osnovnih sredstev v dejavnosti lastnika; v dejavnosti uporabnika pa se znesek najemnine prikaže kot vmesna potrošnja;

(e) osebe, ki delajo preko agencij za začasno zaposlovanje, so prikazane kot zaposlene v dejavnosti, ki ji pripadajo agencije, ne pa v dejavnostih, v katerih dejansko delajo. Posledično se zato v dejavnostih, v katerih osebe delajo, izplačila zanje prikažejo kot vmesna potrošnja in ne kot sredstva za zaposlene. Podobno se obravnava delo, oddano zunanjim izvajalcem;

(f) zaposlenost in sredstva za zaposlene sta v ESR široka koncepta:

1. zaposlenost zajema tudi zaposlenost iz socialnih vzrokov; to velja npr. za zaposlitve invalidov, zaposlitvene projekte za ljudi, ki so bili dolgo brezposelni, in zaposlitvene programe za mlade iskalce zaposlitve. Ti ljudje se štejejo med zaposlene in prejemajo sredstva za zaposlene (ne socialnih transferjev), čeprav je njihova produktivnost lahko veliko nižja od produktivnost drugih zaposlenih;

2. zaposlenost vsebuje tudi nekaj primerov, v katerih se od oseb sploh ne pričakuje, da bi delale, npr. odpuščene osebe, ki od svojega bivšega delodajalca določeno obdobje dobivajo plačilo. Input dela, merjen v opravljenih urah, s tem dogovorom ni popačen, saj ure dejansko niso bile opravljene.

9.30

V tabelah ponudbe in porabe je potrebno uvesti dve prilagoditveni postavki za uskladitev vrednotenja uvoza v tabelah ponudbe in porabe ter sektorskih računih (glej tudi tabeli 9.5 in 9.6).

V tabeli ponudbe je uvoz blaga vrednoten v c.i.f. vrednostih. Tako so v primerih, ko prevozne in zavarovalne storitve, ki so vključene v c.i.f. vrednost, opravijo rezidenti (npr. prevoz za lastne potrebe ali prevoz, ki ga opravijo specializirani rezidenčni prevozniki), stroški uvoza previsoko vrednoteni. Za izračun pravilnega salda med uvozom in izvozom je potrebno izvoz storitev povečati za vsoto, za katero je uvoz prevrednoten. V sektorskih računih je uvoz blaga vrednoten v f.o.b. vrednostih. Tudi pri tem, podobno kot pri c.i.f. vrednotenju, je uvoz previsoko vrednoten, vendar pa je prevrednotenje manjše, zato je tudi pripisano povečevanje izvoza manjše. Posledica uporabe različnih načel vrednotenja je, da je neto celotni uvoz v obeh primerih enak, vendar pa sta tako skupni uvoz kot skupni izvoz večja pri c.i.f. vrednotenju. Ti dve načeli vrednotenja se lahko uskladita v tabelah ponudbe in porabe z uvedbo prilagoditvenih postavk za uvoz in izvoz. Prilagoditvene postavke morajo biti enake vrednosti prevoznih in zavarovalnih storitev, ki jih opravijo rezidenti, in so vključene v c.i.f., ne pa v f.o.b. vrednost; torej se nanašajo na prevoz in zavarovanje od meje izvozne države do meje uvozne države. Ko so te prilagoditvene postavke vključene v tabele ponudbe in porabe, ne potrebujejo nobene posebne nadaljnje obravnave v input-output izračunih.

9.31

Transferji obstoječega blaga so v tabeli porabe prikazani kot negativni izdatki za prodajalca in pozitivni izdatki za kupca. Za udeleženo skupino proizvodov pomeni transfer obstoječega blaga prerazporeditev med porabami. Le transakcijski stroški niso predmet prerazporeditve: prikazani so kot poraba poslovnih ali profesionalnih storitev. Za opise in analize je morda koristno, da se za določene skupine proizvodov posebej prikažejo relativne velikosti transferjev obstoječega blaga, npr. pomen rabljenih vozil ali recikliranega papirja.

9.32

Ocenjevanje neposrednih nakupov rezidentov v tujini in nakupov nerezidentov na domačem ozemlju pomeni navadno posebno nalogo v statističnem procesu. Vključeni so kot prilagoditev izhodiščnih ocen uvoza, izvoza ter, v višini vrednosti potrošnega dela nakupov v tujini, izdatkov za končno potrošnjo. Za ohranitev ravnovesja med ponudbo in porabo po proizvodih je potrebno vse te nakupe razdeliti po posameznih skupinah proizvodov. Pri tistih skupinah proizvodov, kjer so ti nakupi pomembni, so lahko prikazani kot podkategorije, npr. izdatki za namestitvene storitve.

9.33

V tabelah ponudbe in porabe je klasifikacija ►M11  NACE Rev. 2 ◄ razširjena z nominalno dejavnostjo za porabo posredno merjenih storitev finančnega posredništva. V tabeli ponudbe za to dejavnost ni prikazana nobena transakcija, v tabeli porabe pa je celotna poraba teh storitev prikazana kot vmesna potrošnja nominalne dejavnosti. Ker nominalna dejavnost nima drugih transakcij, je njen neto poslovni presežek negativen v višini njene vmesne potrošnje, vsi drugi elementi njene dodane vrednosti pa so enaki nič. Posledično je njena skupna bruto dodana vrednost enaka njenemu (negativnemu) neto poslovnemu presežku.

9.34

Prehod iz ponudbe in porabe v osnovnih cenah na kupčeve cene obsega:

(a) prerazporejanje trgovskih marž,

(b) prerazporejanje prevoznih marž,

(c) dodajanje davkov na proizvode (razen odbitnega DDV),

(d) odštevanje subvencij na proizvode.

Ta prehod je pomemben del procesa usklajevanja. Ločene tabele lahko prehod prikažejo bolj podrobno (glej tabeli 9.7 in 9.8), lahko pa se uporabljajo tudi za pomembne analitične namene, npr. za analizo cen in posledic sprememb v stopnjah davkov na proizvode.

9.35

V splošnem pri pripravljanju tabel ponudbe in porabe ter usklajevanju obeh strani vedno obstaja izbira med dvema načinoma prilagajanja statističnih podatkov:

(a) ponudba vsakega proizvoda v osnovnih cenah se prilagodi na vrednotenje v kupčevih cenah, da se omogoči usklajevanje s porabo v kupčevih cenah;

(b) vsaka od porab v kupčevih cenah se prilagodi na vrednotenje v osnovnih cenah, tako da se ujema s ponudbo v osnovnih cenah.

9.36

V praksi sta za izdelavo tabel ponudbe in porabe lahko potrebni obe obliki usklajevanja. Obe izbiri se ukvarjata s podobnimi oziroma uporabljata podobne vrste prilagoditev, tj. za davke minus subvencije na proizvode ter trgovske in prevozne marže po proizvodih. Dejansko prva izbira ni možna brez druge, saj navadno ni mogoče poznati stolpcev davkov na proizvode, subvencij na proizvode ter trgovskih in prevoznih marž, razporejenih po proizvodih v tabeli ponudbe, preden ni znana razporeditev med porabami posameznih proizvodov iz tabele porabe v kupčevih cenah (tabela 9.6).

9.37

V proces usklajevanja so tako vključene naslednje tabele:

(a) tabeli ponudbe in porabe 9.5 in 9.6, ki prikazujeta končne rezultate procesa usklajevanja ponudbe in porabe po proizvodih v kupčevih cenah in osnovnih cenah;

(b) tabeli trgovskih in prevoznih marž ter davkov minus subvencij na proizvode (tabeli 9.7 in 9.8).

9.38

Prehod iz ponudbe in porabe v osnovnih cenah na kupčeve cene (glej odstavek 9.34.) pomeni prerazporejanje trgovskih marž: vrednotenje v osnovnih cenah zahteva, da so trgovske marže prikazane kot del proizvoda trgovine, vrednotenje v kupčevih cenah pa določa, da so trgovske marže razporejene pri proizvodih, na katere se nanašajo. Enako velja za prevozne marže.

9.39

Vsota trgovskih marž po proizvodih je enaka vsoti trgovskih marž trgovskih dejavnosti ter sekundarnih trgovskih marž drugih dejavnosti. Enaka enačba velja za prevozne marže.



Tabela 9.7 — Poenostavljena tabela trgovskih in prevoznih marž

 

Dejavnosti (NACE)

1 2 3 … … n

(1)

Končna poraba

a) b) c) d) e) f)

(3)

(1) + (3)

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

Proizvodi

(CPA)

1

(1)

Trgovske in prevozne marže na vmesno potrošnjo po proizvodih in dejavnostih

 

Trgovske in prevozne marže na končno porabo:

Izdatki za končno potrošnjo:

gospodinjstev

NPISG

države

Bruto investicije:

bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmeti

spremembe zalog

izvoz

 
 

2

 
 
 

3

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 
 
 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

m

 
 
 

Σ (1)

 

(2)

Trgovske in prevozne marže na vmesnopotrošnjo po dejavnostih

 

Trgovske in prevozne marže po vrstah končne porabe

 

Skupaj trgovske in prevozne marže



Tabela 9.8 — Poenostavljena tabela davkov minus subvencij na proizvode

 

Dejavnosti (NACE)

1 2 3 … … n

(1)

Končna poraba

a) b) c) d) e) f)

(3)

(1) + (3)

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

Proizvodi

(CPA)

1

(1)

Davki minus subvencije na proizvode za vmesno potrošnjo po proizvodih in dejavnostih

 

Davki minus subvencije na proizvode za končno porabo:

Izdatki za končno potrošnjo:

gospodinjstev

NPISG

države

Bruto investicije:

bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmeti

spremembe zalog

izvoz

 
 

2

 
 
 

3

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 
 
 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

m

 
 
 

Σ (1)

 

(2)

Davki minus subvencije na proizvode za vmesno potrošnjo po dejavnostih

 

Davki minus subvencije na proizvode po vrstah končne porabe

 

Skupaj davki minus subvencije na proizvode

9.40

Prevozne marže vsebujejo prevozne stroške, ki jih kupec plača posebej; ti stroški so vključeni v porabo proizvodov v kupčevih cenah, ne pa v osnovnih cenah proizvodnje predelovalcev ali v trgovskih maržah trgovcev na debelo ali drobno. Prevozne marže vključujejo zlasti:

(a) prevoz blaga z mesta proizvodnje na mesto, kjer ga prevzame kupec, če proizvajalec plača za prevoz tretji osebi in je ta znesek kupcu fakturiran posebej;

(b) prevoz blaga, ki ga organizira predelovalec ali trgovec na debelo ali drobno tako, da mora kupec prevozne stroške plačati posebej, tudi če prevoz opravijo predelovalci ali trgovci na debelo ali drobno sami.

Vsi drugi stroški prevoza blaga niso prikazani kot prevozne marže, npr.:

(a) če prevoz blaga opravi predelovalec, so prevozne stroški vključeni v osnovne cene predelovalčeve proizvodnje; ta prevoz predstavlja pomožno dejavnost, posamezni prevozni stroški pa niso prepoznani kot prevozni stroški;

(b) če predelovalec organizira prevoz blaga brez posebnega računa za prevozne storitve, so prevozni stroški vključeni v osnovne cene predelovalčeve proizvodnje, so kot taki prepoznani in prikazani kot del vmesne potrošnje predelovalca;

(c) če trgovci na debelo ali drobno organizirajo prevoz blaga z mesta, kjer ga prevzamejo, na mesto, kjer ga prevzame drug kupec, so ti stroški vključeni v trgovsko maržo, če kupcu znesek za prevoz ni zaračunan posebej. Enako kot pri predelovalcih lahko tudi tukaj ti stroški pomenijo pomožno dejavnost za trgovca na debelo ali drobno ali pa nakup storitev za vmesno potrošnjo, tako da so prikazani med trgovskimi, ne pa med prevoznimi maržami;

(d) če gospodinjstvo pooblasti tretjo osebo za prevoz blaga, ki ga je kupilo za končno potrošnjo, so prevozni stroški prikazani kot izdatki za končno potrošnjo prevoznih storitev in niso vključeni v trgovske ali prevozne marže.

9.41

Tabela 9.7 prikazuje nekoliko poenostavljeno sliko matrike trgovskih in prevoznih marž, ker:

(a) trgovske in prevozne marže niso izrecno ločene. Obe vrsti marž se lahko prikažeta za vsako skupino proizvodov, druga rešitev pa sta ločeni tabeli: ena za trgovske, druga za prevozne marže;

(b) pri trgovskih maržah je za upoštevanje razlik v cenah med trgovino na debelo in drobno potrebno ločevati med trgovskimi maržami trgovine na debelo in trgovskimi maržami trgovine na drobno. Pri oblikovanju tabel je treba upoštevati, da trgovci na debelo lahko prodajajo tudi neposredno gospodinjstvom (npr. pohištvo) in da trgovci na drobno lahko prodajajo tudi proizvodnim dejavnostim (npr. kavarnam in restavracijam);

(c) pri izračunavanju in analiziranju trgovskih marž na proizvode za končno potrošnjo gospodinjstev se za upoštevanje razlik v njihovih cenah lahko za vsako skupino proizvodov določijo najpomembnejši distribucijski kanali; razločevanje med trgovino na debelo in drobno je dejansko premalo natančno. Npr. blago in storitve lahko gospodinjstva kupujejo v supermarketih, špecerijah, cvetličarnah, veleblagovnicah, v tujini ali ga dobijo kot dohodek v naravi. Nadalje, za nekatere proizvode so zelo pomembne sekundarne prodaje, npr. pri cigaretah so to lahko prodaje v kavarnah, restavracijah in na bencinskih črpalkah. Seveda se ta podrobnejša razločevanja lahko uvedejo samo, če razpoložljivi podatki nudijo dovolj informacij za vsaj grobe ocene pomena vsakega od distribucijskih kanalov;

(d) pri izračunavanju prevoznih marž je lahko zelo uporabno razločevanje po vrstah prevoza (npr. po železnici, zraku, morskih/notranjih vodnih poteh ali po cestah).

9.42

Davke na proizvodnjo in uvoz sestavljajo:

(a) davki na proizvode (D.21):

1. davki tipa davka na dodano vrednost (DDV) (D.211),

2. davki in dajatve na uvoz razen DDV (D.212),

3. davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov (D.214),

(b) drugi davki na proizvodnjo (D.29).

Na podobne kategorije se delijo subvencije na proizvodnjo in uvoz. Obravnavajo se kot negativni davki na proizvodnjo in uvoz.

Opredelitve vseh teh kategorij so v odstavkih od 4.14. do 4.40.

9.43

Ponudba v osnovnih cenah vsebuje neto druge davke na proizvodnjo (torej ne vsebuje drugih subvencij na proizvodnjo). Za prehod z osnovnih cen na kupčeve cene (ali obratno, glej odstavek 9.34.) je treba dodati davke na proizvode in odšteti subvencije na proizvode (ali obratno).

9.44

DDV je lahko odbitni, neodbitni ali zgolj neuporabljen:

(a) odbitni DDV se navadno uporablja za večino vmesne potrošnje, večino bruto investicij v osnovna sredstva in za del sprememb zalog;

(b) neodbitni DDV se navadno uporablja za izdatke za končno potrošnjo, del bruto investicij v osnovna sredstva, del sprememb zalog in del vmesne potrošnje;

(c) DDV se v splošnem ne uporablja za:

1. izvoz (vsaj za izvoz v države izven EU),

2. vse blago in storitve, ki imajo stopnjo DDV enako nič, ne glede na njihovo porabo,

3. vse proizvajalce, ki so izvzeti iz sistema DDV, npr. majhna podjetja in verske organizacije.

9.45

DDV je v ESR prikazan neto: vse ponudbe so vrednotene v osnovnih cenah, torej brez fakturiranega DDV, vmesna in končna potrošnja pa v kupčevih cenah, torej brez odbitnega DDV.

9.46

Tabela 9.8, ki prikazuje davke minus subvencije na proizvode je poenostavljena, ker:

(a) ne razločuje med različnimi vrstami davkov na proizvode, subvencije pa niso prikazane posebej;

(b) za različne distribucijske kanale lahko veljajo različne davčne stopnje in subvencije, zato jih je treba razločevati, če so na voljo ustrezni in zadostni podatki.

9.47

►M4  Način prikazovanja davkov in subvencij na proizvode je definiran v točkah 4.27 in 4.40. ◄ Davki (in subvencije) na proizvode se po proizvodih navadno ocenijo z uporabo uradne stopnje davka (subvencije) za posamezne tokove, nato pa je potrebno analizirati razlike med tako ocenjenimi zneski in zneski davčnih odmer ali dejansko plačanimi zneski.

(a) Nekatere od teh razlik kažejo, da začetna ocena davkov na proizvode ni v skladu z opredelitvami ESR, zato jo je treba:

1. v primeru izvzetja znižati,

2. v primeru utaje (npr. plačilo davkov je obvezno, vendar ni davčne odmere) znižati,

3. v primerih kazni zvišati.

Spremembe ocen davkov na proizvode vplivajo na spremenljivke, ki so ocenjene s prištevanjem ali odštevanjem ocenjenih davkov na proizvode. Npr. proizvodnja v osnovnih cenah za posamezno skupino proizvodov se lahko oceni z odštevanjem, med drugim, davkov na proizvode od ocenjene porabe v kupčevih cenah, za oceno porabe v kupčevih cenah pa se ocena proizvodnje v osnovnih cenah lahko združi, med drugim, z ocenami davkov na proizvode.

(b) V tabelah ponudbe in porabe se ne sme upoštevati več vrst razlik:

1. razlike v času, npr. plačila se lahko nanašajo na davčne odmere za več let,

2. podjetja, ki so plačilno nesposobna (stečaji) ►M4  ————— ◄ .

(c) V nekaterih primerih razlike lahko kažejo tudi na to, da so začetne ocene davkov in subvencij na proizvode zelo napačne, npr. ker je proizvodnja nekega proizvoda prenizko ocenjena. Tedaj so lahko upravičene tudi spremembe ocen tokov blaga in storitev.

Pri prehodu od porabe po proizvodih v kupčevih cenah na osnovne cene se popravki izhodiščnih ocen davkov in subvencij na proizvode lahko prikažejo kot posebna postavka. Za vse input-output izračune pa je te popravke potrebno razporediti po proizvodih, četudi le s preprostimi matematičnimi metodami, npr. s proporcionalno razporeditvijo.

9.48

Iz tabele porabe, prikazane v tabeli 9.6, ni razvidno, v kakšnem obsegu je bilo porabljeno blago in storitve proizvedeno doma in v kakšnem uvoženo. Ta podatek je potreben za vse analize, v katerih je pomembna povezava med ponudbo in porabo blaga in storitev znotraj nacionalnega gospodarstva. Značilen primer je analiza vpliva sprememb izvoza ali izdatkov za končno potrošnjo na uvoz, domačo proizvodnjo in s tem povezane spremenljivke, npr. na zaposlenost; dejansko je to pomembno za večino analiz, omenjenih v odstavkih 9.14. in 9.15. Input-output okvir zato vsebuje tudi tabelo porabe za uvožene proizvode in tabelo porabe za doma proizvedeno blago in storitve (glej tabeli 9.9 in 9.10).

9.49

Pri sestavljanju tabele porabe za uvožene proizvode je treba uporabiti vse razpoložljive podatke o porabi uvoza, npr. za nekatere proizvode so lahko znana najpomembnejša uvozna podjetja, za nekatere proizvajalce pa lahko obstajajo podatki o velikosti uvoza. Sicer pa so v splošnem neposredni statistični podatki o porabi uvoza redki, zato jih je navadno treba dopolniti s predpostavkami po skupinah proizvodov.

9.50

Tabela porabe doma proizvedenih blaga in storitev se tako lahko izdela z odštevanjem tabele porabe uvoženih proizvodov od tabele skupne porabe.



Tabela 9.9 — Tabela porabe uvoza

 

Dejavnosti (NACE)

1 2 3 … … n

(1)

Končna poraba

a) b) c) d) e) f)

(3)

(1) + (3)

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

Proizvodi

(CPA)

1

(1)

Za uvožene proizvode: vmesna potrošnja v c.i.f vrednostih po proizvodih in dejavnostih

 

Za uvožene proizvode: končna poraba v kupčevih cenah/c.i.f. vrednostih:

Izdatki za končno potrošnjo:

gospodinjstev

NPISG

države

Bruto investicije:

bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmeti

spremembe zalog

izvoz

 
 

2

 
 
 

3

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 
 
 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

m

 
 
 

Σ (1)

 

(2)

Skupaj vmesna potrošnja uvoženih proizvodov po dejavnostih

 

Skupaj končna poraba uvoženih proizvodov po vrstah

 

Skupaj uvoz



Tabela 9.10 — Tabela porabe domače proizvodnje v osnovnih cenah

 

Dejavnosti (NACE)

1 2 3 … … n

Σ (1)

Končna poraba

a) b) c) d) e) f)

Σ (3)

Σ (1) + Σ (3)

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

Proizvodi

(CPA)

1

(1)

Za domačo proizvodnjo: Vmesna potrošnja v osnovnih cenah po proizvodih in dejavnostih

 

Za domačo proizvodnjo: končna poraba v osnovnih cenah:

Izdatki za končno potrošnjo:

gospodinjstev

NPISG

države

Bruto investicije:

bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmeti

spremembe zalog

izvoz

 
 

2

 
 
 

3

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 
 
 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

m

 
 
 

Σ (1)

(2)

Skupaj vmesna potrošnja domače proizvodnje v osnovnih cenah po dejavnostih

 

Končna poraba domače proizvodnje v osnovnih cenah

 

Skupaj domača proizvodnja

Poraba uvoženih proizvodov

(3)

Skupaj vmesna potrošnja uvoženih proizvodov po dejavnostih

 

Končna poraba uvoženih proizvodov v osnovnih cenah

 

Skupaj uvoz

Neto davki na proizvode

(4)

Neto davki na proizvode za vmesno potrošnjo po dejavnostih

 

Neto davki na proizvode za končno porabo

 

Skupaj neto davki na proizvode

Σ (1) + (3) + (4)

(5)

Skupaj vmesna potrošnja v kupčevih cenah po dejavnostih

 

Skupaj končna poraba po vrstah

 

Skupaj poraba

Sredstva za zaposlene

Drugi neto davki na proizvodnjo

Potrošnja stalnega kapitala

Neto poslovni presežek

(6)

Elementi dodane vrednosti po dejavnostih

 
 

Σ (6)

(7)

Dodana vrednost po dejavnostih

 

Σ (1) + (3) + (4) + Σ (6)

(8)

Proizvodnja v osnovnih cenah po dejavnostih

 

Investicije v osnovna sredstva

Stanje osnovnih sredstev

Inputi dela

(9)

 
 

9.51

Za posebne namene se lahko zgoraj predstavljene tabele ponudbe in porabe spremenijo z uvedbo drugih in dodatnih klasifikacij. Pomembni značilni primeri so:

(a) podrobnejše klasifikacije proizvodov in dejavnosti, ki temeljijo na nacionalnih klasifikacijah ali ki upoštevajo posebne namene, npr. za analizo vloge raziskav in razvoja v nacionalnem gospodarstvu;

(b) podrobnejša geografska razčlenitev uvoza in izvoza, npr. trgovina znotraj EU, dodatno razčlenjena po državah, ter trgovina zunaj EU, dodatno razčlenjena po ekonomskih regijah in nekaterih državah, npr. ZDA in Japonska;

(c) razdelitev uvoza na:

1. uvoz proizvodov, ki se proizvajajo tudi doma („konkurenčni uvoz“),

2. uvoz proizvodov, ki se doma ne proizvajajo („komplementarni uvoz“).

Ti dve obliki uvoza imata verjetno različne odnose z nacionalnim gospodarstvom in sta zanj različno pomembni. Konkurenčni uvoz je lahko predmet analize in ekonomske politike, ker je lahko nadomestek za domačo proizvodnjo, zato se lahko vključi kot posebna kategorija (potencialne) končne porabe v tabele porabe. Za komplementarni uvoz pa se analize večinoma osredotočajo na vpliv sprememb njegovih cen in obsega (npr. v primeru naftnih kriz) na nacionalno gospodarstvo;

(d) razdelitev sredstev za zaposlene po merilih, kot so stopnja izobrazbe, zaposlitev za polni/skrajšani delovni čas, starost in spol. Ta klasifikacija se nato lahko uporabi tudi pri dodatnih informacijah o zaposlenosti. Tako se tabele ponudbe in porabe lahko uporabljajo tudi za vse vrste analiz trga dela;

(e) razdelitev sredstev za zaposlene v:

(1) plače, od katerih:

 socialni prispevki zaposlenih ( 99 );

(2) socialni prispevki delodajalcev.

Ta razdelitev omogoča analizo vloge socialnih prispevkov pri ceni inputov dela in prenosu tega bremena na bruto poslovni presežek;

(f) klasifikacija končne potrošnje po namenu (za gospodinjstva COICOP, za državo COFOG). Funkcionalna klasifikacija teh izdatkov omogoča ovrednotenje vpliva vsake funkcije na preostalo gospodarstvo. Primera sta ocena pomena javnih in zasebnih izdatkov za zdravstvo, prevoz in izobraževanje ter analiza vpliva državnih izdatkov za obrambo na nekatere domače dejavnosti, še posebej na proizvajalce letal, tovornjakov in orožja;

(g) prerazvrstitev investicij v osnovna sredstva in stanja osnovnih sredstev pri tistih osnovnih sredstvih, ki jih lastnik daje v najem, npr. pri poslovnem najemu so osnovna sredstva lahko prikazana, kot da so v lasti uporabnika (v nasprotju s standardno obravnavo v ESR). Namen te prerazvrstitve je narediti primerljivo stroškovno strukturo med dejavnostmi, ki najemajo osnovna sredstva, in dejavnostmi, ki imajo podobna osnovna sredstva v lasti. Za konsistentno računovodsko obravnavo zahteva takšna prerazvrstitev tudi spremembo vmesne potrošnje najemojemalcev in proizvodnje najemodajalcev v višini najemnine za osnovno sredstvo;

(h) prerazvrstitev zaposlenosti in sredstev za zaposlene pri delu, oddanem zunanjim izvajalcem, in osebah, ki delajo prek agencij za začasno zaposlovanje: namen te prerazvrstitve je s prikazom oseb kot zaposlenih v tistih dejavnostih, v katerih dejansko delajo, narediti stroškovno strukturo dejavnosti bolj primerljivo. Takšna prerazvrstitev zahteva tudi spremembo konceptov vmesne potrošnje in proizvodnje opazovanih dejavnosti.

9.52

Za konsistentnost tabel ponudbe in porabe s sektorskimi računi morajo biti informacije v tabelah ponudbe in porabe povezane s sektorskimi računi. To se doseže z uvedbo tabele s spremenljivkami, navzkrižno klasificiranimi po dejavnostih in po sektorjih (glej tabelo 9.11).

image

9.53

ESR je tabela oblike proizvod po proizvodu najpomembnejša simetrična input-output tabela.

9.54

Input-output tabela oblike proizvod po proizvodu (glej tabeli 9.4 in 9.12) se lahko sestavi s pretvorbo tabel ponudbe in porabe, izdelanih v osnovnih cenah, kar obsega spremembo formata, tj. iz dveh asimetričnih v eno simetrično tabelo (glej odstavek 9.09). Postopek pretvorbe se lahko razdeli na tri korake:

(a) alokacija stranskih proizvodov v tabeli ponudbe v dejavnosti, v katerih so to glavni proizvodi;

(b) preureditev stolpcev tabele porabe od inputov dejavnosti v inpute homogenih panog (glej odstavek 2.114) (brez agregiranja vrstic);

(c) agregacija posameznih proizvodov (vrstic) nove tabele porabe v homogene panoge, prikazane v stolpcih, če je to ustrezno.

9.55

Korak (a) zajema prenose stranskih proizvodov v tabeli ponudbe. Ker stranski proizvodi nastopajo kot „izvendiagonalne“ postavke v tabeli ponudbe, je ta prenos sorazmerno enostaven. Ti stranski proizvodi se obravnavajo kot dodatki v dejavnosti, v katerih so to glavni proizvodi, in so izločeni iz dejavnosti, v katerih so bili proizvedeni.

9.56

Korak (b) je bolj zapleten, ker se izhodiščni podatki o inputih nanašajo na dejavnosti in ne na vsak posamezen proizvod, ki je bil v tej dejavnosti proizveden. Pretvorba, ki jo je potrebno izvesti, zajema prenose inputov, ki so povezani s stranskimi proizvodi, iz dejavnosti, v katerih so bili stranski proizvodi narejeni, v dejavnosti, v katere načeloma (po svojih značilnostih) sodijo. Ta prenos se lahko opravi na dva načina:

1. s pomočjo dodatnih statističnih in tehničnih podatkov;

2. s pomočjo predpostavk.

9.57

Dodatne statistične in tehnične informacije je treba uporabljati kolikor je le mogoče. Npr. morda je možno dobiti posebne informacije o inputih, potrebnih za proizvodnjo določene vrste proizvodnje. Vendar pa so podatki te vrste navadno nepopolni, zato je na koncu za izvedbo prenosov navadno potrebno uporabiti preproste predpostavke.



Tabela 9.12 — Simetrična input-output tabela v osnovnih cenah (proizvod po proizvodu)

 

Proizvodi

(CPA)

1 2 3 … … n

Σ (1)

Končna poraba

a) b) c) d) e) f)

Σ (3)

Σ (1) + Σ (3)

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

Proizvodi

(CPA)

1

(1)

Vmesna potrošnja v osnovnih cenah po proizvodih in proizvodih

 

Končna poraba v osnovnih cenah:

Izdatki za končno potrošnjo:

gospodinjstev

NPISG

država

Bruto investicije:

bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmeti

spremembe zalog

izvoz

 
 

2

 
 
 

3

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 
 
 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

n

 
 
 

Σ (1)

(2)

Skupaj vmesna potrošnja v osnovnih cenah po proizvodih

 

Končna poraba v osnovnih cenah po vrstah

 

Skupaj poraba v osnovnih cenah

Davki na proizvode

Subvencije na proizvode (–)

(3)

Neto davki na proizvode po proizvodih

 

Neto davki na proizvode po vrstah končne porabe

 

Skupaj neto davki na proizvode

Σ (1) + (3)

(4)

Skupaj vmesna potrošnja v kupčevihcenah po proizvodih

 

Skupaj končna poraba po vrstah v kupčevih cenah

 

Skupaj poraba v kupčevih cenah

Sredstva za zaposlene

Drugi neto davki na proizvodnjo

Potrošnja stalnega kapitala

Neto poslovni presežek

(5)

Elementi dodane vrednosti po proizvodih

 
 

Σ (5)

(6)

Dodana vrednost po proizvodih

 

Σ (1) + (3) + Σ (5)

(7)

Proizvodnja v osnovnih cenah po proizvodih

 

Uvoz

(8)

Uvoz c.i.f. po proizvodih

 

(7) + (8)

(9)

Ponudba v osnovnih cenah po proizvodih

 

Investicije v osnovna sredstva

Stanje osnovnih sredstev

Inputi dela

(10)

 
 

9.58

Predpostavke, ki se uporabljajo za prenos proizvodov in z njimi povezanih inputov, slonijo na dveh vrstah tehnoloških predpostavk:

(a) tehnologija dejavnosti, ki predpostavlja, da so vsi proizvodi, ki jih proizvedejo lokalne EED v dejavnosti, proizvedeni z enako strukturo inputov;

(b) tehnologija proizvoda, ki predpostavlja, da imajo vsi proizvodi določene skupine enako strukturo inputov, ne glede na to, katera dejavnost jih proizvaja.

Izbira najboljše predpostavke za posamezen primer ni lahka naloga. Odvisna mora biti od strukture domačih dejavnosti, npr. od stopnje specializacije in od homogenosti nacionalnih tehnologij, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iste skupine. Npr. škornji so lahko izdelani iz usnja ali iz plastičnih mas; predpostavljanje enake tehnologije proizvoda za vse škornje (ali, pri višji ravni agregacije, za vso obutev) je zato lahko sporno; predpostavka tehnologije panoge je tukaj lahko boljša izbira.

Preprosta uporaba predpostavke tehnologije proizvoda pogosto daje nesprejemljive rezultate, saj so tako izračunani input-output koeficienti včasih neverjetni ali celo nemogoči, npr. negativni. Neverjetni koeficienti so lahko posledica napak v merjenju in heterogenosti (raznovrstnosti proizvodov) dejavnosti, v kateri je preneseni proizvod glavni proizvod. To se lahko popravi s prilagoditvami, ki temeljijo na dodatnih informacijah, ali z uporabo izvedenskih ocen v največjem možnem obsegu. Druga rešitev je seveda uporaba predpostavke tehnologije dejavnosti. V praksi je najboljša strategija za sestavljanje simetričnih input-output tabel uporaba mešanice predpostavk tehnologije, kombiniranih z dodatnimi informacijami.

9.59

Pomen predpostavk je odvisen od obsega stranske proizvodnje, ta pa ni odvisen le od organiziranosti proizvodnje v gospodarstvu, ampak tudi od razčlenitve proizvodov: čim bolj je členitev podrobna, tem več stranske proizvodnje je pričakovati.

9.60

Korak (c) zajema agregacijo proizvodov v novi tabeli porabe v dejavnosti, ki jih proizvajajo v skladu s korakom (a), rezultat pa je simetrična input-output tabela, v kateri so proizvodi navzkrižno razvrščeni po proizvodih. Medtem ko se ta dopolnila začnejo pri podatkih o lokalnih EED, končne vknjižbe ustrezajo vknjižbam za „enote homogene proizvodnje“.

9.61

Klasifikacije v simetrični input-output tabeli se skladajo s klasifikacijami v tabelah ponudbe in porabe, saj je prva tabela transformacija drugih (razen seveda klasifikacije po dejavnostih/homogenih panogah).

9.62

Simetrično input-output tabelo, ki je prikazana v tabeli 9.12, morata spremljati vsaj dve tabeli:

(a) matrika, ki prikazuje porabo uvoza. Format te tabele je enak kot pri uvozni tabeli, ki podpira tabeli ponudbe in porabe (glej tabelo 9.10), le da je tu uporabljena klasifikacija proizvod po proizvodu;

(b) simetrična input-output tabela za domačo proizvodnjo (tabela 9.13).

Simetrična input-output tabela za domačo proizvodnjo se uporablja za izračun kumulativnih koeficientov, tj. Leontijeve inverzne matrike. Leontijeva inverzna matrika je v primeru tabele 9.13 inverzna matrika razlike med enotsko matriko I in matriko tehničnih koeficientov, dobljenih iz matrike [(1), (1)]. Leontijeva inverzna matrika se lahko izračuna tudi za domačo proizvodnjo in konkurenčni uvoz (glej odstavek 9.51.). V tem primeru je treba predpostaviti, da je bil konkurenčni uvoz proizveden na enak način kot konkurenčni domači proizvodi.



Tabela 9.13 — Simetrična input-output tabela za domačo proizvodnjo (proizvod po proizvodu)

 

Proizvodi

(CPA)

1 2 3 … … n

(1)

Končna poraba

a) b) c) d) e) f)

(3)

(1) + (3)

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

Proizvodi

(CPA)

1

(1)

Za domačo proizvodnjo: vmesna potrošnja v osnovnih cenah po proizvodih in proizvodih

 

Za domačo proizvodnjo: končna poraba v osnovnih cenah:

Izdatki za končno potrošnjo:

gospodinjstev

NPISG

države

Bruto investicije:

bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmeti

spremembe zalog

izvoz

 
 

2

 
 
 

3

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 
 
 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

.

 
 
 

n

 
 
 

Σ (1)

(2)

Skupaj vmesna potrošnja domače proizvodnje v osnovnih cenah po proizvodih

 

Končna poraba domače proizvodnje v osnovnih cenah

 

Skupaj domača proizvodnja

Poraba uvoženih proizvodov

(3)

Skupaj vmesna potrošnja uvoženih proizvodov po proizvodih

 

Končna poraba uvoženih proizvodov v osnovnih cenah

 

Skupaj uvoz

Neto davki na proizvode

(4)

Neto davki na proizvode za vmesno potrošnjo po proizvodih

 

Neto davki na proizvode za končno porabo

 

Skupaj neto davki na proizvode

Σ (2) + (3) + (4)

(5)

Skupaj vmesna potrošnja v kupčevih cenah po proizvodih

 

Skupaj končna poraba po vrstah

 

Skupaj poraba

Sredstva za zaposlene

(6)

Elementi dodane vrednosti po proizvodih

 
 

Drugi neto davki na proizvodnjo

 

Potrošnja stalnega kapitala

 

Neto poslovni presežek

 

Σ 6

(7)

Dodana vrednost po proizvodih

 

Σ (1) + (3) + (4) + Σ (6)

(8)

Proizvodnja v osnovnih cenah po proizvodih

 

Investicije v osnovna sredstva

(9)

 
 

Stanje osnovnih sredstev

 
 
 

Inputi dela

 
 
 

POGLAVJE 10

MERE CEN IN OBSEGA

10.01

V sistemu ekonomskih računov so vsi tokovi in vsa stanja izraženi v denarnih enotah. Denarna enota je edini skupni imenovalec, ki ga je moč uporabiti za vrednotenje izjemno različnih transakcij, prikazanih v računih, in ki omogoča izračun smiselnih izravnalnih postavk.

Težava pri uporabi denarne enote kot merske enote je, da ni ne stabilna ne mednarodni standard. Ekonomska analiza se največ ukvarja z merjenjem gospodarske rasti v izrazih obsega med različnimi obdobji. Zato je pri spremembah vrednosti posameznih ekonomskih agregatov spremembe, ki izhajajo izključno iz sprememb cen, nujno razlikovati od preostalih sprememb, ki se imenujejo spremembe „obsega“.

Ekonomska analiza se ukvarja tudi s primerjavami v prostoru, tj. med različnimi nacionalnimi gospodarstvi. Pri tem se osredotoča na mednarodne primerjave obsega ravni proizvodnje in dohodka, zanima pa jo tudi raven cen. Zato je razlike v vrednosti ekonomskih agregatov med pari ali skupinami držav nujno razčleniti v komponente, ki odražajo razlike v obsegu in razlike v ceni.

10.02

Pri časovnih primerjavah tokov in stanj je treba pravilnemu merjenju sprememb cen in obsegov posvečati enako pozornost. V kratkem obdobju ni opazovanje cenovnih sprememb nič manj zanimivo kot merjenje obsega ponudbe in povpraševanja. Na dolgi rok mora preučevanje gospodarske rasti upoštevati spreminjanja relativnih cen različnih vrst blaga in storitev.

Poglavitni cilj ni samo zagotavljanje izčrpnih mer sprememb cen in obsegov za temeljne agregate sistema, ampak sestaviti celoto medsebojno odvisnih mer, ki omogočajo sistematične in podrobne analize inflacije, gospodarske rasti ter njunih nihanj.

10.03

Splošno pravilo za primerjave v prostoru je, da morajo biti pravilno merjene tako cenovne komponente kot tudi komponente obsega ekonomskih agregatov. Ker je razlika med Laspeyresovimi in Paaschejevimi obrazci pri primerjavah v prostoru pogosto značilna, je Fischerjev indeksni obrazec za te primerjave edini sprejemljiv.

10.04

Prednost ekonomskih računov je v zagotavljanju primernega okvira za izgradnjo sistema indeksov obsega in cen ter v zagotavljanju konsistentnosti statističnih podatkov.

Prednosti računovodskega pristopa je mogoče povzeti takole:

(a) na konceptualni ravni uporaba računovodskega okvira, ki zajema celoten gospodarski sistem, zahteva konsistentno opredelitev cen in fizičnih enot za različne proizvode in tokove v sistemu. V okviru takšne vrste je nujno, da so npr. koncepti cen in obsega za posamezno skupino proizvodov enako opredeljeni na strani virov in na strani porab;

(b) na statistični ravni uporaba okvira ekonomskih računov postavlja računovodske omejitve, ki jih je treba upoštevati v tekočih in stalnih cenah in ki za zagotovitev konsistentnosti podatkov o cenah in obsegih navadno zahtevajo določene prilagoditve;

(c) nadalje, tvorjenje integriranega sistema indeksov cen in obsega v okviru sistema ekonomskih računov zagotavlja nacionalnemu računovodstvu možnost dodatnih preverb. Ob predpostavki obstoja usklajenega sistema tabel ponudbe in porabe v tekočih cenah izgradnja takšnih usklajenih tabel v stalnih cenah pomeni avtomatično izpeljavo sistema implicitnih indeksov cen. Preučevanje verodostojnosti teh izvedenih indeksov lahko vodi k reviziji in popravljanju podatkov v stalnih cenah, v nekateri primerih pa celo k popravljanju vrednosti v tekočih cenah;

(d) nazadnje, računovodski pristop dovoljuje merjenje sprememb cen in obsega za nekatere izravnalne postavke računov, ki po opredelitvi izhajajo iz drugih elementov v računih.

10.05

Kljub prednostim integriranega sistema, ki temelji na usklajenosti transakcij z blagom in storitvami v celoti in po dejavnostih, je treba priznati, da tako dobljeni indeksi cen in obsega ne zadostujejo vsem potrebam in ne odgovarjajo na vsa možna vprašanja o spremembah cen ali obsegov. Čeprav so računovodske omejitve in izbira obrazcev za indeks cen in indeks obsega bistveni za izgradnjo skladnega sistema, lahko včasih predstavljajo oviro. Prav tako obstaja potreba po informacijah za krajša obdobja, npr. mesece ali četrtletja. V teh primerih se kot koristne lahko izkažejo druge oblike indeksov cen in obsega.

10.06

Med tokovi, ki se pojavljajo v ekonomskih računih v tekočih cenah, je pri nekaterih (v glavnem pri tistih, ki se nanašajo na proizvode) razlikovanje med spremembami cen in spremembami obsega podobno kot na mikroekonomski ravni. Za številne druge tokove v sistemu je razlikovanje precej manj očitno.

V prvem primeru tokovi zajemajo skupino elementarnih transakcij z blagom in storitvami, katerih vrednost je enaka zmnožku števila fizičnih enot in cene za enoto. V tem primeru za določitev povprečne spremembe cene in obsega zadošča poznavanje razčlenitve obravnavanega toka na elementarne transakcije.

V drugem primeru, ki se nanaša na številne transakcije, povezane z razdelitvijo in finančnim posredništvom ter z izravnalnimi postavkami, kot je dodana vrednost, je tekoče vrednosti težko ali celo nemogoče neposredno ločiti v komponente cen in obsega, zato je treba uporabiti posebne rešitve.

Prav tako obstaja potreba po merjenju realne kupne moči številnih agregatov, kot so sredstva za zaposlene, razpoložljivi dohodek gospodinjstev in nacionalni dohodek. To je možno npr. z njihovim deflacioniranjem z indeksom cen tistega blaga in storitev, ki jih je z njimi mogoče kupiti.

10.07

Poudariti je treba, da se cilj in postopek merjenja realne kupne moči bistveno razlikujeta od cilja in postopka pri deflacioniranju blaga in storitev ter izravnalnih postavk. Za te se lahko vzpostavi integriran sistem indeksov cen in obsega, ki je med drugim uporaben za merjenje gospodarske rasti. Pri vrednotenje tokov zadnje vrste v realnem izrazu se uporabljajo indeksi cen drugih tokov, ki so glede na cilje analize lahko različni; to je možno izvesti le na osnovi dogovora in ne na enoten način znotraj integriranega sistema indeksov cen in obsega.

10.08

Sistematična delitev sprememb tekočih vrednosti v komponenti „spremembe cene“ in „spremembe obsega“ je omejena na tokove, ki predstavljajo transakcije, prikazane v računih blaga in storitev (0) ter v računih proizvodnje (I); izvaja se tako za podatke, ki se nanašajo na posamezne dejavnosti, kot tudi za podatke, ki se nanašajo na celotno gospodarstvo. Tokov, ki predstavljajo izravnalne postavke (npr. dodana vrednost), ni mogoče neposredno deliti v komponenti cene in obsega, ampak je to mogoče le posredno z uporabo ustreznih tokov transakcij.

Uporaba računovodskega okvira postavlja dvojno omejitev pri izračunu podatkov:

(a) saldo računa blaga in storitev mora biti za kateri koli zaporedni leti izračunan v tekočih in stalnih cenah,

(b) vsak tok na ravni celotnega gospodarstva mora biti enak vsoti ustreznih tokov za posamezne dejavnosti.

Tretja omejitev, ki ni svojstvena uporabi računovodskega okvira, ampak izhaja iz premišljene izbire, je, da mora biti vsaka sprememba vrednosti transakcije pripisana bodisi spremembi cene bodisi spremembi obsega bodisi njuni kombinaciji.

Če so te tri zahteve izpolnjene, vrednotenje računov blaga in storitev ter računov proizvodnje v stalnih cenah pomeni, da je možno izdelati integrirano celoto indeksov cen in obsega.

10.09

Postavke, ki jih je pri izgradnji takšne integrirane celote treba upoštevati, so:



Transakcije s proizvodi

Proizvodnja

P.1

 

Tržna proizvodnja

 

P.11

Proizvodnja za lastno končno porabo

 

P.12

Druga netržna proizvodnja

 

P.13

Vmesna potrošnja

P.2

 

Izdatki za končno potrošnjo

P.3

 

Izdatki za individualno končno potrošnjo

 

P.31

Izdatki za kolektivno končno potrošnjo

 

P.32

Dejanska končna potrošnja

P.4

 

Dejanska individualna končna potrošnja

 

P.41

Dejanska kolektivna končna potrošnja

 

P.42

Bruto investicije

P.5

 

Bruto investicije v osnovna sredstva

 

P.51

Spremembe zalog

 

P.52

Pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov

 

P.53

Izvoz blaga in storitev

P.6

 

Izvoz blaga

 

P.61

Izvoz storitev

 

P.62

Uvoz blaga in storitev

P.7

 

Uvoz blaga

 

P.71

Uvoz storitev

 

P.72

Davki in subvencije na proizvode

Davki na proizvode razen DDV

 

D.212 in D.214

Subvencije na proizvode

 

D.31

DDV na proizvode

 

D.211

Potrošnja stalnega kapitala

K.1

 

Izravnalni postavki

Dodana vrednost

B.1

 

Bruto domači proizvod

B.1*g

 

10.10

Poleg zgoraj naštetih mer cen in obsega je v lastni komponenti cene in obsega možno razčleniti tudi v nadaljevanju naštete agregate. Cilji za te mere so različni.



Zaloge

AN.12

Stanja proizvedenih osnovnih sredstev

AN.11

Sredstva za zaposlene

D.1

Zaloge na začetku in koncu obdobja je treba izračunavati v stalnih cenah za ocenjevanje spremembe obsega zalog v obdobju.

Stanje proizvedenih osnovnih sredstev je treba v stalnih cenah izračunavati za oceno razmerij med kapitalom in proizvodnjo ter za pridobitev osnove za oceno potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah.

Sredstva za zaposlene morajo biti v stalnih cenah izračunana za merjenje produktivnosti, v nekaterih primerih pa tudi zaradi ocenjevanja proizvodnje s podatki o inputih v stalnih cenah.

10.11

Sredstva za zaposlene so element dohodka. Za merjenje kupne moči se v realnem izrazu lahko vrednotijo z deflacioniranjem z indeksom, ki odraža cene proizvodov, ki jih zaposleni kupujejo. V realnem izrazu je na enak splošen način mogoče meriti tudi druge elemente dohodka, npr. razpoložljivi dohodek gospodinjstev in nacionalni dohodek.

OPREDELITEV CEN IN OBSEGOV TRŽNIH PROIZVODOV

10.12

Oblikovanje integriranega sistema indeksov cen in obsega temelji na predpostavki, da je na ravni posameznega homogenega blaga ali storitve vrednost (v) enaka zmnožku cene na enoto količine (c) in števila količinskih enot (k), tj.

image

10.13



Opredelitev:

Cena je vrednost ene enote proizvoda, katere količine so popolnoma homogene ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi glede na številne druge značilnosti, opisane v odstavku 10.16. Za seštevnost v ekonomskem smislu morajo biti količine identične in imeti enako ceno za enoto. Za vsak agregat transakcij z blagom in storitvami, ki je prikazan v računih, morajo biti mere cen in količin oblikovane tako, da je

image

To pomeni, da mora biti prav vsaka sprememba vrednosti toka pripisana bodisi spremembi cene bodisi spremembi obsega bodisi njuni kombinaciji.

10.14

Pri transakcijah z blagom je v številnih primerih enostavno določiti fizično enoto, ki je udeležena v transakciji in od tod ceno za enoto. V veliko primerih, npr. za redko investicijsko blago, je to veliko težje in je treba uporabiti posebne rešitve.

Pri transakcijah s storitvami je pogosto težje opredeliti značilnosti, ki določajo fizične enote, zato se lahko mnenja glede meril, ki naj bi se uporabljala, razlikujejo. To lahko velja za pomembne dejavnosti, kot so storitve finančnega posredništva, trgovina na debelo in drobno, storitve za podjetja, izobraževanje, raziskovanje in razvoj, zdravstvo in rekreacija. Zaradi naraščajočega pomena storitvenih dejavnosti je nujno najti skupne rešitve problema izbire fizičnih enot, četudi so le dogovorjene.

RAZLIKE V KAKOVOSTI IN RAZLIKE V CENI

10.15

Fizične in druge značilnosti, ki jih je treba upoštevati pri opredeljevanju proizvodov, določajo razlike v kakovosti in imajo pomembno vlogo, obenem pa povzročajo težke statistične probleme.

Dejstvo je, da za številno blago in storitve, namenjene specifičnim uporabam, obstaja več različnih kakovosti, od katerih ima vsaka svojo ceno.

10.16

Razlike v kakovosti odražajo naslednji dejavniki:

(a) fizične značilnosti,

(b) dostave na različnih lokacijah,

(c) dostave ob različnih delih dneva ali obdobjih leta,

(d) razlike v prodajnih pogojih, okoliščinah ali okolju, v katerih so blago ali storitve dobavljeni.

Ob danih fizičnih značilnostih razlike v drugih dejavnikih pomenijo, da fizične enote v ekonomskem smislu niso identične in da so vrednosti enot različne. Te razlike v vrednostih na enoto so razlike v obsegu in ne razlike v ceni.

V praksi plačilo ob nakupu blaga ne zajema samo cene blaga, ampak tudi ceno storitev, povezanih z dobavo blaga. To pomeni, da je načeloma treba popolnoma enako blago, prodano po različnih cenah in v različnih okoliščinah, šteti za različno blago. Ta zaključek je eksplicitno potrjen v tabelah ponudbe in porabe, kjer je vrednost trgovskih in prevoznih marž (ki predstavljajo glavnino storitev, povezanih z zagotavljanjem blaga) prikazana posebej.

10.17

Znotraj posameznega trga in v enem obdobju je lahko hkratni obstoj več vrednosti na enoto dokaz obstoja razlik v kakovosti, razen v primerih, opisanih v odstavku 10.19. Torej je treba različne modele avtomobilov in celo različice istega modela obravnavati kot različne proizvode, podobno pa je treba razločevati med potovanji z vlakom v prvem in drugem razredu.

Za izračun mer cen in obsega je treba uporabljati čimbolj podrobno klasifikacijo proizvodov, tako da je vsak opredeljen proizvod maksimalno homogen, ne glede na raven, ki je uporabljena pri prikazu rezultatov.

10.18

Dimenzijo kakovosti je treba upoštevati tudi pri prikazu sprememb v času. Spremembo kakovosti zaradi npr. spremembe fizičnih značilnosti proizvoda je treba obravnavati kot spremembo obsega in ne cene. Prav tako je treba upoštevati vpliv agregiranja. Spremembe v sestavi toka, ki pomenijo npr. izboljšanje povprečne kakovosti, je treba prikazati kot povečanje obsega in ne kot povečanje cene. Iz tega izhaja, da bo za proizvodnjo vpliv premika med trgi z različnimi cenami, npr. domači proti tujemu ali industrijska poraba proti trgom za potrošne proizvode, obravnavan kot sprememba obsega in ne kot sprememba cene. Iz tega prav tako izhaja, da se sprememba cene za posamezen tok lahko zgodi samo kot posledica sprememb cen na ravni posameznih transakcij.

10.19



Opredelitev:

Razlike v vrednosti na enoto niso kazalnik razlik v kakovosti v naslednjih okoliščinah: pomanjkanje informacij, cenovna diskriminacija, ki odraža omejitve v svobodi izbire, ter obstoj vzporednih trgov. V teh primerih se razlike v vrednostih na enoto obravnavajo kot razlike v ceni.

10.20

Pomanjkanje informacij pomeni, da kupec ni pravilno obveščen o obstoječih razlikah v ceni in zato lahko nenamerno kupuje po višjih cenah. To, ali nasprotno, se lahko pripeti tudi, kadar se posamezni kupci in prodajalci pogajajo ali barantajo o ceni. Po drugi strani se razlika v povprečni ceni blaga, kupljenega na trgu ali bazarju, kjer so takšna barantanja pogosta, in ceno enakega blaga, prodanega v drugačne vrste prodajalni (npr. v veleblagovnici) normalno obravnava kot odraz razlik v kakovosti zaradi različnih prodajnih pogojev.

10.21

Cenovna diskriminacija pomeni, da prodajalci za popolnoma enako blago ali storitve, prodane v popolnoma enakih okoliščinah, različnim skupinam kupcev zaračunajo različne cene. V teh primerih posebna skupina kupcev nima svobodne izbire oziroma je le-ta omejena. Sprejeto načelo je, da razlike v ceni pomenijo cenovno diskriminacijo takrat, kadar se za popolnoma enake enote, prodane v popolnoma enakih okoliščinah in na jasno ločenih trgih, zaračunajo različne cene. Razlike v cenah zaradi takšne diskriminacije ne predstavljajo razlik v obsegu.

Možnost preprodaje blaga na trgu pomeni, da je cenovna diskriminacija za proizvode te vrste v večini primerov nepomembna. Morebitne razlike v cenah blaga je mogoče normalno pojasniti kot posledico pomanjkanja informacij ali obstoja vzporednih trgov.

V storitvenih dejavnostih, npr. pri prevozu, lahko proizvajalci skupinam posameznikov z značilno nizkimi dohodki, npr. upokojencem ali študentom, zaračunajo nižje cene. Če lahko le-ti potujejo ob katerem koli času po lastni izbiri, je treba to obravnavati kot cenovno diskriminacijo. Če pa jim proizvajalci zaračunajo nižjo ceno ob pogoju, da potujejo le ob določenih časih, navadno izven prometnih konic, jim proizvajalci nudijo prevoz nižje kakovosti.

10.22

Vzrokov za obstoj vzporednih trgov je več. Kupci morda po nižji ceni ne morejo kupiti toliko, kot bi želeli, ker je ponudba po tej ceni nezadostna, hkrati pa lahko obstaja sekundarni, vzporedni trg z višjimi cenami. Možnost za vzporedni trg obstaja tudi, kadar lahko prodajalci zaračunajo nižje cene, ker se s tem lahko izognejo določenim davkom. Tudi v teh primerih razlika v ceni pomeni razliko v ceni in ne v obsegu.

10.23

Sprememba sestave toka, ki vpliva na njegovo celotno vrednost, se lahko zgodi, kadar se v razmerah pomanjkanja informacij, cenovne diskriminacije in obstoja vzporednih trgov popolnoma enaki proizvodi prodajajo po različnih cenah.

Predpostavimo, da se določena količina posameznega blaga ali storitve, ki se ne razlikuje niti po lastnostih ponujenega blaga ali storitev niti po lokaciji, času ali pogojih prodaje niti po kakšnem drugem dejavniku, določeni skupini kupcev proda po nižji ceni. Kasnejše zmanjšanje deleža, prodanega po nižji ceni, zviša povprečno ceno, ki jo plačajo kupci blaga ali storitve. To je treba prikazati kot povečanje cene in ne kot povečanje obsega.

NAČELA ZA NETRŽNE STORITVE

10.24

Vzpostavljanje obširnega sistema indeksov cen in obsega, ki zajema vse ponudbe in porabe blaga in storitev, naleti na posebno težavo pri merjenju proizvodnje netržnih storitev. Te se od tržnih storitev razlikujejo po tem, da se ne prodajajo po tržni ceni, njihova vrednost v tekočih cenah pa se po dogovoru izračuna kot vsota nastalih stroškov. Ti stroški so vmesna potrošnja, sredstva za zaposlene, drugi davki minus subvencije na proizvodnjo ter potrošnja stalnega kapitala.

10.25

V odsotnosti tržne cene za enoto je sprememba „stroška na enoto“ netržne storitve lahko približek za spremembo cene. Če se netržne storitve trošijo na individualni osnovi, je načeloma mogoče oceniti količine, ki so homogene in ki odražajo uporabo teh storitev, ter uporabiti stroške na enoto iz baznega leta za izračun podatkov v stalnih cenah. S takšnim merjenjem proizvodnje je mogoče analizirati spremembe v produktivnosti za individualne netržne storitve. Za kolektivne storitve stroškov na enoto in količin, ki odražajo njihovo uporabo, navadno ni mogoče opredeliti. Če se skušajo spremembe v produktivnosti za kolektivne storitve vključiti s posredno metodo, je treba na to uporabnike opozoriti.

10.26

V okviru ekonomskih računov je bistvenega pomena upoštevanje načela, da morata biti proizvodnja in potrošnja netržnih storitev, enako kot proizvodnja in potrošnja blaga in tržnih storitev, opredeljeni z dejanskimi tokovi tega blaga in storitev in ne s končnimi rezultati, ki izhajajo iz njihove porabe. Ker so ti rezultati odvisni tudi od več drugih dejavnikov, ni mogoče meriti npr. obsega učiteljskih storitev z dvigom izobrazbene ravni ali obsega zdravstvenih storitev z izboljšanjem zdravja prebivalstva.

NAČELA ZA DODANO VREDNOST IN BDP

10.27

Dodana vrednost, izravnalna postavka računa proizvodnje, je edina izravnalna postavka, ki je del integriranega sistema indeksov cen in obsega. Poudariti pa je treba tako zelo posebne značilnosti te postavke kot tudi pomembnost indeksov cen in obsega, ki se nanjo nanašajo.

V nasprotju s številnimi tokovi blaga in storitev dodana vrednost ne predstavlja nobene posamezne vrste transakcij, zato je ni mogoče neposredno razčleniti v komponenti cene in obsega.

10.28



Opredelitev:

Dodana vrednost v stalnih cenah je razlika med proizvodnjo v stalnih cenah in vmesno potrošnjo v stalnih cenah:

image

pri čemer C in K označujeta cene in količine za proizvodnjo, c in k pa cene in količine za vmesno potrošnjo. Teoretično pravilna metoda za izračun dodane vrednosti v stalnih cenah je dvojna deflacija, tj. ločeno deflacioniranje obeh tokov računa proizvodnje (proizvodnje in vmesne potrošnje) ter izračun razlike med obema prevrednotenima tokovoma.

10.29

Kadar so statistični podatki nepopolni ali ne dovolj zanesljivi, je morda treba uporabiti en kazalnik. Če so podatki o dodani vrednosti v tekočih cenah dobri, je ena izmed možnih alternativ dvojni deflaciji neposredno deflacioniranje tekoče dodane vrednosti s cenovnim indeksom za proizvodnjo, pri čemer se predpostavlja, da se cene za vmesno potrošnjo spreminjajo po isti stopnji kot za proizvodnjo. Druga možnost je ekstrapolacija dodane vrednosti iz baznega leta z indeksom obsega proizvodnje. Le-ta je lahko izračunan bodisi neposredno iz količinskih podatkov bodisi z deflacioniranjem tekoče vrednosti proizvodnje z ustreznim indeksom cen. Ta metoda dejansko predpostavlja, da so spremembe obsega enake za proizvodnjo in vmesno potrošnjo.

Za nekatere tržne in netržne storitvene dejavnosti, npr. finančne, poslovne storitve, izobraževanje in obrambo, spremembe cen ali obsega proizvodnje morda ni možno zadovoljivo oceniti. V teh primerih je mogoče spreminjanje dodane vrednosti v stalnih cenah oceniti s spremembami sredstev za zaposlene v stalnih cenah dela in potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah. Sestavljavci podatkov so lahko prisiljeni uporabljati takšne pripomočke tudi kadar ni upravičeno predpostavljati, da produktivnost dela v kratkem ali dolgem obdobju ostaja nespremenjena.

10.30

Po svojih lastnostih se torej indeksi obsega in cen za dodano vrednost razlikujejo od ustreznih indeksov za tokove blaga in storitev.

Isto velja za indekse cen in obsega agregatnih izravnalnih postavk, kot je bruto domači proizvod. Le-ta je enak vsoti vseh dodanih vrednosti, zmanjšani za PMSFP, tj. vsoti izravnalnih postavk, povečani za davke minus subvencije na proizvode, z drugega vidika pa je izravnalna postavka med celotnimi končnimi porabami in uvozom.

10.31

Za uporabo načel o cenah in obsegu pri posameznih tokovih v sistemu je treba navesti rešitve za številne težave, ki pri tem nastajajo.

10.32

Potreba po določitvi, kateri izmed številnih dejavnikov, ki so opisani v prejšnjem poglavju, pojasnjuje razlike v ceni, nastopi pri proučevanju časovnih serij vrednostnih podatkov in pri potrebi po ločitvi sprememb cen od sprememb obsega. Iz tega izhaja, da so tudi na zelo podrobni ravni serije količinskih podatkov lahko le približne mere sprememb obsega, ker ne odražajo pravilno sprememb, ki lahko nastanejo v mešanici različnih kakovosti. To pomeni, da npr. nespremenjeno število fizičnih enot, prikazanih za določen tok, podceni spremembo obsega, če se je sestava spremenila v prid bolj kakovostnih enot. Ta premik pomeni spremembo povprečne kakovosti in mora biti prikazan kot povečanje indeksa obsega. V splošnem je najboljša metoda za ocenjevanje sprememb obsega tokov blaga in storitev deflacioniranje vrednostnih podatkov z indeksi cen. Ker se vse spremembe povprečne kakovosti pravilno odrazijo v serijah vrednosti, deljenje z reprezentativnim indeksom cen, ki je prilagojen za spremembe kakovosti, daje pravilen indeks obsega.

10.33

V praksi deflacioniranje z indeksi cen ni vedno najboljša rešitev in je treba uporabiti druge metode. Serije vrednosti je npr. mogoče oceniti z množenjem podatkov o cenah in količinah, podatke v stalnih cenah pa nato dobiti z uporabo cen baznega leta. Druga možnost je, da so nekatere serije vrednosti slabše kakovosti ali pa obstajajo težave pri pridobitvi zanesljivih indeksov cen. V teh primerih ocena lahko temelji na količinskih kazalnikih, paziti pa je treba, da se količine nanašajo na čimbolj homogene proizvode. Če nobena izmed opisanih metod ni uporabna, je morda treba proizvodnjo v stalnih cenah oceniti na osnovi inputov v stalnih cenah.

10.34

Za netržne storitve deflacioniranje vrednosti z indeksi cen ni možno, zato je treba uporabiti druge rešitve. Opisane so v odstavkih od 10.41. do 10.46. v nadaljevanju.

Tokovi blaga in tržnih storitev

10.35

Spremembe vrednosti tokov blaga in tržnih storitev so med vsemi tokovi v gospodarstvu najlaže ločljive v spremembe cen in obsega. V tem okviru je treba jasno ločevati med:

(a) tokovi, ki predstavljajo transakcije, dejansko izvedene na trgu po določeni ceni;

(b) tokovi, ki predstavljajo proizvodnjo za lastno končno porabo (npr. proizvodnja kmetijskih proizvodov in stanovanjskih storitev za lastne potrebe);

(c) tokovi, katerih vrednost je opredeljena kot razlika med transakcijami z blagom in storitvami (npr. trgovske marže);

(d) tokovi, katerih vrednost je opredeljena kot razlika med razdelitvenimi in/ali finančnimi transakcijami (npr. posredno merjene storitve finančnega posredništva in zavarovalne storitve).

10.36

Tokovi v skupini (a) so daleč najštevilčnejši in najbolj vsakdanji. Spremembe vrednosti teh tokov je mogoče po njihovi naravi deliti v spremembe cen in obsega. Splošna metoda deflacioniranja tekočih vrednosti z indeksi cen je uporabna v vseh primerih, kjer je blago in storitve mogoče izraziti v enotah, od katerih je večina homogena iz leta v leto.

10.37

Za tokove v skupini (b), ki so namišljene transakcije, je značilna odsotnost dejanske cene transakcije. To velja za blago, kot so kmetijski proizvodi za lastno končno porabo ter blago za investicije v osnovna sredstva iz lastne proizvodnje. Pri storitvah se najpomembnejša vrsta nanaša na stanovanjske storitve za lastne potrebe. Vrednosti za te pripisane tokove je treba izračunati z uporabo tržnih cen podobnih proizvodov, deflator mora torej biti enak. Ker je proizvodnjo gradnje za lastne potrebe navadno treba vrednotiti po stroških proizvodnje ne pa po cenah, je treba deflator v tem smislu prilagoditi.

10.38

Najpomembnejši tokovi v skupini (c) so tisti, katerih vrednost v tekočih cenah je dobljena kot razlika med vrednostjo dveh tokov blaga. Takšen je primer trgovskih marž, katerih vrednost v tekočih cenah je opredeljena kot razlika med dejansko ali pripisano ceno, po kateri trgovsko blago prodajo trgovci na debelo ali drobno, ter ceno, ki bi jo moral plačati distributer, da bi nadomestil blago v trenutku, ko je bilo prodano ali kako drugače odsvojeno. Po eni metodi je tako mogoče trgovske marže tudi v stalnih cenah oceniti z razliko, in sicer z odštevanjem vrednosti kupljenega trgovskega blaga v stalnih cenah od vrednosti trgovskega blaga, ki so ga trgovci prodali, v stalnih cenah. Druga metoda merjenja je ekstrapolacija trgovskih marž baznega leta bodisi z obsegom prodaj bodisi z obsegom nakupov trgovcev na debelo in drobno. Da bi bila pravilna, mora ta metoda upoštevati, da se trgovske marže med različnimi proizvodi in porabami razlikujejo. To je eksplicitno priznano v tabelah ponudbe in porabe.

10.39

Skupina (c) zajema tudi proizvodnjo storitev potovalnih agencij, merjeno kot vrednost zaračunanih storitev agencij (provizije). Te storitve je mogoče meriti tudi z razliko med dvema tokovoma, in sicer celotnim plačilom kupca ter izdatki proizvajalca za prevoz in nastanitev. Mera obsega je lahko razlika med tema tokovoma, izračunanima v stalnih cenah. Alternativno so lahko provizije opredeljene kot cena na enoto za vrsto organiziranega prevoza ali nastanitve, kazalnik obsega za zaračunane storitve pa se tako giblje na enak način kot ti tokovi.

10.40

Tokovi v skupini (d) obsegajo storitve finančnega posredništva, prav tako pa so zajete zaračunane storitve zavarovalnic in pokojninskih skladov. Storitve finančnega posredništva nudijo banke in druge finančne družbe, zajemajo pa posojanje denarja podjetjem in gospodinjstvom, zagotavljanje varnih in primernih načinov varčevanja, varovanje denarja in drugih vrednostnih predmetov, kupovanje in prodajanje tujih valut, obračun čekov, ponujanje splošnega ekonomskega znanja, trgovanje z delnicami in obveznicami ter ponujanje investicijskega svetovanja. V nekaterih primerih so te storitve enostavno določljive in posebej plačljive, npr. pri najemu prostora v bančnih trezorjih ali kadar so pri izdajah delnic, obveznic ali posojil zaračunane provizije. Tako je mogoče opredeliti tekočo vrednost transakcij, prav tako pa tudi cene in količine, ki so potrebne za merjenje cen in obsega. Vseeno pa je razčlenitev v komponenti cene in obsega za posredno merjene storitve finančnega posredništva ter zavarovalne storitve navadno mogoča samo arbitrarno in mora temeljiti na dogovorih.

Tokovi netržnih storitev

10.41

Netržne storitve, ki jih proizvajajo država in nepridobitni izvajalci storitev gospodinjstvom (NPISG), zajemajo veliko število storitev, ki so nujne in koristne za družbo. So dveh glavnih vrst:

(a) storitve, ponujene posameznikom, tj. tiste, katerih potrošniki ali upravičenci so individualno razpoznavni. Potrošnja teh storitev zahteva osebno pobudo tistih, na katere se nanašajo;

(b) čiste kolektivne storitve, tj. storitve, ki jih skupaj troši celotno prebivalstvo.

10.42

Storitve, ponujene posameznikom, so lahko dane posameznikom (npr. zdravstvena oskrba) ali skupinam posameznikov (npr. poučevanje). Po svoji naravi se lahko nudijo na tržni ali netržni osnovi; v številnih primerih lahko posameznik pridobi storitve te vrste bodisi pri tržni enoti (s plačilom cene) bodisi brezplačno ali skoraj brezplačno pri netržni enoti države ali NPISG.

Za tržne enote je treba uporabiti metodo deflacioniranja tekočih vrednosti z indeksi cen, ker je v tem primeru spreminjanje sestave proizvodov z različnimi cenami pravilno prikazano kot vpliv na obseg in ne na cene. Ocene proizvodnje netržnih storitev, ponujenih posameznikom, lahko temeljijo na količinskih kazalnikih. Pri izobraževanju so le-ti lahko število ur, ki jih učenci prebijejo pri pouku ali pri individualnem poučevanju, pri netržnih zdravstvenih storitvah pa morajo odražati zdravljenje v bolnišnicah ali obiske pri zdravnikih ali medicinskih sestrah. V obeh primerih se dimenzija kakovosti odraža v obsegu virov, ponujenih učencu ali pacientu. Pri tem je treba uporabljati podatke na čimbolj podrobni ravni, tako da je vsak kazalnik, za katerega se izvedejo izračuni, čimbolj homogen glede na stroške. Le v tem primeru so spremembe v sestavi proizvodov pravilno prikazane kot spremembe obsega.

Spremembe obsega proizvodnje in potrošnje storitev, ki so ponujene posameznikom, bi morale biti načeloma merjene na osnovi porab teh storitev; to prepreči uporabo različnih meril za iste storitve glede na to, ali so tržne ali netržne. Seveda je treba vsako spremembo kakovosti obravnavati kot spremembo obsega, vendar to toliko kakor za tržne storitve velja tudi za netržne storitve, ponujene posameznikom.

10.43

Čiste kolektivne storitve proizvaja država v korist celotnega prebivalstva. Dejansko zajemajo veliko število dejavnosti, kot so splošne javne storitve, nacionalna obramba, zunanje zadeve, pravosodje in policija, urbano načrtovanje in okolje, ekonomska politika itd. Ker se te storitve trošijo kolektivno, posredno in nepretrgano, obsega njihove proizvodnje ni mogoče meriti z obsegom njihove uporabe.

10.44

V praksi morda ni možno dobiti zanesljivih količinskih kazalnikov za netržne storitve, ponujene posameznikom, zato jih je morda treba v izrazu obsega meriti z istimi metodami kot čiste kolektivne storitve. V tem primeru je treba začeti z vrednotenjem različnih stroškovnih elementov te proizvodnje v stalnih cenah. Ti elementi so:

(a) vmesna potrošnja;

(b) sredstva za zaposlene;

(c) drugi davki na proizvodnjo minus druge subvencije na proizvodnjo,

(d) potrošnja stalnega kapitala.

Uporaba mer inputov kot približkov za proizvodnjo pomeni, da analiza produktivnosti ni možna.

10.45

Izračun vmesne potrošnje v stalnih cenah ne predstavlja posebnih teoretičnih problemov, ker se vmesna potrošnja nanaša na blago in tržne storitve. Izračun je možen bodisi z deflacioniranjem tekočih vrednosti z indeksom cen vmesne potrošnje bodisi na osnovi količin, prevrednotenih s cenami baznega leta.

10.46

Izračun sredstev za zaposlene ter potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah v netržnih storitvenih dejavnostih je narejen s splošnimi metodami, opisanimi v odstavkih 10.53. in 10.54. Drugi davki na proizvodnjo so pogosto takšne vrste, da jih je mogoče povezati s kazalnikom obsega, na primer z obsegom zaposlenosti, s številom uporabljenih avtomobilov ipd.

Davki in subvencije na proizvode

10.47

Čeprav je v bistvu omejen na transakcije, ki vključujejo blago in storitve, integriran sistem indeksov cen in obsega ne izključuje možnosti izračuna mer sprememb cen in obsega za nekatere druge transakcije. Ta možnost zlasti obstaja za davke in subvencije, ki so neposredno povezani s količino ali vrednostjo blaga in storitev, ki so predmet določenih transakcij. V tabelah ponudbe in porabe so njihove vrednosti prikazane eksplicitno. Z uporabo pravil, opisanih v nadaljevanju, je možno dobiti mere cen in obsega za davke in subvencije, ki so prikazani v računih blaga in storitev, in sicer za:

(a) davke na proizvode razen DDV (D.212 in D.214),

(b) subvencije na proizvode (D.31),

(c) DDV na proizvode (D.211).

10.48

Najenostavnejši primer so davki, ki predstavljajo fiksen znesek na količinsko enoto proizvoda, ki je predmet transakcije. Vrednost prihodka od takšnega davka je odvisna od:

(a) količine proizvoda, vključenega v transakcijo,

(b) zneska davščine na enoto, tj. davčne cene.

Razčlenitev spremembe vrednosti v njeni dve komponenti dejansko ne predstavlja težav. Sprememba obsega je določena s spremembo količin obdavčenih proizvodov, sprememba cene pa ustreza spremembi zneska davščine na enoto, tj. spremembi davčne cene.

10.49

Pogostejši je primer, pri katerem davek predstavlja določen odstotek vrednosti transakcije. Vrednost prihodka od takšnega davka je odvisna od:

(a) količine proizvoda, vključenega v transakcijo,

(b) cene proizvoda, vključenega v transakcijo,

(c) davčne stopnje (v obliki odstotka).

Davčna cena je v tem primeru dobljena z uporabo stopnje na ceno proizvoda. Tudi spremembo vrednosti prihodka od davka te vrste je mogoče deliti v spremembo obsega, določeno s spremembo količin obdavčenih proizvodov, in v spremembo cene, ki ustreza spremembi davčne cene (b × c).

10.50

Znesek davkov na proizvode razen DDV (D.212 in D.214) je v obsegu merjen z uporabo davčnih cen baznega leta na količine proizvedenih ali uvoženih proizvodov ali z uporabo davčnih stopenj baznega leta na vrednost proizvodnje ali uvoza, prevrednoteno na cene baznega leta. Pri tem je treba paziti na to, da se davčne cene med različnimi porabami lahko razlikujejo, kar je upoštevano v tabelah ponudbe in porabe.

10.51

Podobno je znesek subvencij na proizvode (D.31) v obsegu merjen z uporabo cen subvencij baznega leta na količine proizvedenih ali uvoženih proizvodov ali z uporabo stopenj subvencij baznega leta na vrednost proizvodnje ali uvoza, prevrednoteno na cene baznega leta, pri čemer je treba upoštevati različne cene subvencij za različne porabe.

10.52

DDV na proizvode (D.211) se za celotno gospodarstvo in posamezne dejavnosti ter druge porabnike izračuna na neto osnovi in se nanaša samo na neodbitni DDV. Ta je opredeljen kot razlika med fakturiranim DDV na proizvode in DDV, ki ga odbijejo porabniki teh proizvodov. DDV na proizvode je mogoče opredeliti tudi kot vsoto vseh neodbitnih zneskov, ki jih morajo plačati porabniki.

Neodbitni DDV v stalnih cenah je mogoče izračunati z uporabo stopenj DDV iz baznega leta na tokove, izražene v cenah baznega leta. Vsaka sprememba stopnje DDV za tekoče leto se tako odrazi v indeksu cen in ne v indeksu obsega neodbitnega DDV.

Delež odbitnega DDV v fakturiranem DDV in s tem neodbitnega DDV se lahko spremeni:

(a) bodisi zaradi spremembe pravice odbijanja DDV zaradi spremembe davčnih zakonov ali predpisov, ki lahko začnejo veljati takoj ali s časovnim odlogom;

(b) bodisi zaradi sprememb v sestavi porab proizvodov (npr. povečanje deleža porab, za katere je DDV mogoče odbiti).

Sprememba zneska odbitnega DDV, ki je posledica spremembe pravice odbijanja DDV, se po opisani metodi enako kot sprememba stopnje fakturiranega DDV obravnava kot sprememba davčne cene.

Sprememba zneska odbitnega DDV zaradi sprememb v sestavi porab proizvodov predstavlja spremembo obsega odbitnega DDV in se odrazi v indeksu obsega DDV na proizvode.

Potrošnja stalnega kapitala

10.53

Izračun mer obsega za potrošnjo stalnega kapitala je sorazmerno enostaven, kadar so na voljo dobri podatki o sestavi stanja osnovnih sredstev. Metoda stalne inventarizacije (ki jo uporablja večina držav) že pomeni potrebo po izračunu stanja osnovnih sredstev v stalnih cenah za ocenjevanje potrošnje stalnega kapitala v tekočih cenah. Za prehod od vrednotenja v nabavnih stroških k vrednotenju v stroških nadomestitve je najprej treba investicijsko blago, pridobljeno v številnih različnih obdobjih, ovrednotiti na isti osnovi, tj. v cenah baznega leta. Indeksi cen in obsega, dobljeni v procesu, se tako lahko uporabijo za izračun vrednosti potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah in ustreznega indeksa cen.

Če ni stalne inventarizacije stanja osnovnih sredstev, je spremembo potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah mogoče izračunati z deflacioniranjem podatkov v tekočih cenah z indeksi cen, dobljenimi iz podatkov o bruto investicijah v osnovna sredstva po proizvodih. Pri tem je treba upoštevati starostno strukturo pridobljenega investicijskega blaga.

Sredstva za zaposlene

10.54

Za merjenje obsega inputov dela zaposlenih je količinska enota za sredstva za zaposlene lahko ura dela določene vrste in ravni strokovnega znanja. Tako kot pri blagu in storitvah je treba upoštevati različne kakovosti dela in relativne količine izračunati za vsako posamezno vrsto dela. Cena za vsako vrsto dela so sredstva za zaposlene, plačana za uro, ki se seveda med različnimi vrstami dela lahko razlikujejo. Mero obsega opravljenega dela je mogoče izračunati kot tehtano povprečje relativnih količin za različne vrste dela, pri čemer so uteži vrednosti sredstev za zaposlene v predhodnem ali stalnem baznem letu. Alternativno je indeks cene dela mogoče izračunati kot tehtano povprečje odstotnih sprememb v urnih postavkah sredstev za zaposlene za različne vrste dela, pri čemer so uteži ponovno sredstva za zaposlene. Če je indeks obsega Laspeyresove vrste izračunan posredno z deflacioniranjem sprememb sredstev za zaposlene v tekočih vrednostih z indeksom povprečne spremembe v urnem plačilu, mora biti ta Paaschejeve vrste.

10.55

Za merjenje realne kupne moči sredstev za zaposlene je ta tok mogoče deflacionirati z indeksom, ki odraža porabe teh zaslužkov, to pa sta navadno implicitni deflator izdatkov za individualno potrošnjo ali indeks cen življenjskih potrebščin.

Stanje proizvedenih osnovnih sredstev in zaloge

10.56

Podatki v stalnih cenah so potrebni za stanja proizvedenih osnovnih sredstev in za zaloge. Za prva so potrebni za izračun razmerij med kapitalom in proizvodnjo, razpoložljivi pa so, če se uporablja metoda stalne inventarizacije. V drugih primerih je informacije o vrednostih stanj sredstev mogoče dobiti pri proizvajalcih ter jih deflacionirati z indeksi cen za investicije v osnovna sredstva ob upoštevanju starostne strukture stanja.

Spremembe zalog se merijo z vrednostjo vstopov v zaloge, zmanjšano za vrednost izstopov iz zalog in za vrednost vseh ponavljajočih se izgub blaga v zalogah v določenem obdobju. Ocene v stalnih cenah je mogoče dobiti z deflacioniranjem teh komponent. Kadar so spremembe obsega in cen zalog precej enakomerne, je spremembe zalog mogoče oceniti tudi z množenjem spremembe obsega zalog s povprečnimi cenami tekočega ali baznega leta. Kot druga možnost in kot navzkrižna kontrola je spremembe zalog možno oceniti tudi z razliko med stanjem zalog na koncu in na začetku obdobja. Pri tem je treba vrednost zalog, zmanjšano za prevrednotenje glede na podatke proizvajalcev, prevrednotiti in izraziti v povprečnih cenah tekočega ali baznega leta. Če se cene nanašajo na tekoče leto, vrednost meri spremembe obsega zalog v tekočih cenah, če pa na bazno leto, vrednost ustreza spremembam obsega zalog v cenah baznega leta.

Mere realnega dohodka za celotno gospodarstvo

10.57

Tokov dohodka ni mogoče deliti na komponenti cen in količin, zato mer cen in obsega ni mogoče opredeliti na enak način kot pri tokovih in stanjih, opisanih zgoraj. Tokove dohodka je mogoče v realnih izrazih meriti samo z izbiro košare blaga in storitev, za katere se dohodek navadno porablja, in z uporabo indeksa cen za to košaro kot deflatorja tekočih dohodkov. Izbira je vedno arbitrarna, ker se dohodek redko troši samo za nakupe v obravnavanem obdobju. Del dohodka se lahko privarčuje za nakupe v kasnejših obdobjih, lahko pa se nakupi v obdobju delno financirajo iz predhodnega varčevanja.

10.58

Bruto domači proizvod v stalnih cenah meri skupno proizvodnjo (zmanjšano za vmesno potrošnjo) celotnega gospodarstva v izrazu obsega. Na skupni realni dohodek rezidentov ne vpliva le obseg proizvodnje, ampak tudi stopnja, po kateri je izvoz mogoče menjati za uvoz iz tujine. Če se pogoji menjave izboljšajo, je za plačilo določenega obsega uvoza potrebnega manj izvoza, tako da so na določeni ravni domače proizvodnje blago in storitve lahko prerazdeljeni od izvoza k potrošnji ali investicijam.

10.59

Realni bruto domači dohodek je mogoče izračunati s prištevanjem t.i. dobičkov v menjavi k bruto domačemu proizvodu v izrazu obsega. Dobički — ali izgube — v menjavi so opredeljeni kot:

image

tj. kot tekoča razlika med izvozom in uvozom, deflacionirana s cenovnim indeksom P, zmanjšana za razliko med deflacionirano vrednostjo izvoza in deflacionirano vrednostjo uvoza. Izbira deflatorja P za tekoče trgovinske salde je prepuščena statističnim oblastem v državi, pri čemer je treba upoštevati specifične okoliščine te države. V razmerah negotovosti glede izbire je povprečje indeksov cen izvoza in uvoza verjetno primeren deflator.

10.60

Različni agregati realnega dohodka so opredeljeni takole:



Bruto domači proizvod v stalnih cenah

plus

dobički ali izgube v menjavi zaradi sprememb pogojev menjave

je enako

realni bruto domači dohodek

plus

realni primarni dohodki iz tujine

minus

realni primarni dohodki v tujino

je enako

realni bruto nacionalni dohodek

plus

realni tekoči transferji iz tujine

minus

realni tekoči transferji v tujino

je enako

realni bruto nacionalni razpoložljivi dohodek

minus

potrošnja stalnega kapitala v stalnih cenah

je enako

realni neto nacionalni razpoložljivi dohodek.

Da bi bilo različne agregate nacionalnega dohodka možno izraziti v realnih izrazih se priporoča, da so prihodki in odhodki primarnih dohodkov ter transferjev v in iz tujine deflacionirani z indeksom bruto domačih končnih izdatkov. Realni nacionalni razpoložljivi dohodek naj bo izražen na neto osnovi z odštevanjem potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah od bruto vrednosti.

10.61

Izgradnja integriranega sistema indeksov cen in obsega zahteva preudarno izbiro vrste indeksov.

10.62

Preferenčna mera letnih sprememb obsega je Fischerjev indeks obsega, ki je opredeljen kot geometrično povprečje Laspeyresovega in Paaschejevega indeksa. Spremembe obsega v daljših obdobjih je mogoče dobiti z veriženjem, tj. s kumuliranjem letnih sprememb obsega.

10.63

Preferenčna mera letnih sprememb cen je Fischerjev indeks cen. Spremembe cen v daljših obdobjih je mogoče dobiti z veriženjem letnih sprememb cen.

10.64

Verižni indeksi, ki uporabljajo Laspeyresove indekse obsega za merjenje sprememb obsega in Paaschejeve indekse cen za merjenje letnih sprememb cen, so sprejemljiva alternativa Fischerjevim indeksom.

10.65

Čeprav je verižni indeks preferenčna mera obsega in cen, je treba priznati, da je odsotnost seštevne konsistentnosti lahko resna pomanjkljivost za številne vrste analiz.

Agregat je opredeljen kot vsota svojih komponent. Seštevnost zahteva, da se ta enakost ohrani, kadar so tako vrednosti agregata kot njegovih komponent v referenčnem obdobju ekstrapolirane v času s celoto indeksnih števil obsega.

10.66

Zato se priporoča, da se za temeljne agregate poleg verižnih indeksov izračunavajo tudi dezagregirani podatki v stalnih cenah, tj. neposredno vrednotenje tekočih količin v cenah baznega leta.

Da bi bili podatki integriranega sistema mer cen in obsega konsistentni, je treba podatke v stalnih cenah ocenjevati na čimbolj podrobni ravni. Tabele ponudbe in porabe tvorijo osrednji, konceptualni in statistični okvir za vse mere v stalnih cenah. Dodatni podatki se nahajajo v dopolnilnih tabelah.

Serije v stalnih cenah je ne glede na vse sčasoma treba preračunati na novo bazo. ESR je sprejel načelo, da se bazno leto spremeni vsakih pet let, začenši z letom 1995. Ob spremembi baznega leta se navadno podatki, ki temeljijo na stari bazi, povežejo s podatki, ki temeljijo na novi bazi; preračun na novo bazo se tako za nazaj navadno ne izvede. Ob spremembi baznega leta se kot posledica povezave izgubi seštevnost.

10.67

Kadar se vrednosti iz baznega leta ekstrapolirajo z verižnimi indeksi obsega, je treba uporabnikom pojasniti, zakaj v tabelah ni seštevnosti.

Neseštevni podatki „v stalnih cenah“ se objavljajo brez prilagoditev. Ta metoda je transparentna in pokaže uporabnikom obseg problema.

To ne izključuje možnosti okoliščin, v katerih bi se izdelovalci odločili razlike odpraviti, da bi izboljšali splošno konsistentnost podatkov.

10.68

Primerjave cen in obsegov med državami morajo rešiti problem primerjave različnih nacionalnih valut. Ker devizni tečaji niso ne dovolj stabilni za ta namen niti ne odražajo razlik v kupni moči na pravilen način, je treba uporabiti podobno metodologijo kot za medčasovne primerjave med različnimi obdobji v posamezni državi. Indekse cen in obsega je tako treba izračunavati za pare držav, pri tem pa uporabljati enak obrazec indeksnega števila kot pri merjenju sprememb med časovnimi obdobji. Uteži so lahko bodisi iz države A ali B, z vidika države A pa se lahko izračunata tako indeks Laspeyresove vrste z utežmi države A kot tudi indeks Paaschejeve vrste z utežmi države B.

10.69

Če se gospodarstvi držav precej razlikujeta, je razlika med obema indeksoma lahko precej velika, rezultati pa tako preveč odvisni od izbire indeksa. Za dvostranske primerjave tako ESR zahteva povprečje obeh v obliki Fischerjevega indeksa.

10.70

Neposredne kvantitativne primerjave gospodarskih razmer, ki imajo malo skupnega, so same po sebi težavne, zato je najboljša alternativa metoda deflacioniranja tekočih vrednosti z indeksi cen. To za mednarodne primerjave velja celo bolj kot za medčasovne. S pazljivo specifikacijo in identifikacijo proizvodov je mogoče relativne cene izračunati na osnovi informacij, zbranih z raziskovanji o cenah v vsaki državi. Ker so cene izražene v nacionalnih valutah, interpretacija relativnih cen uvaja koncept paritete kupne moči (PKM). Za posamezen proizvod je PKM med valutama držav A in B opredeljena kot število enot valute države B, ki so v državi B potrebne za nakup enake količine proizvoda, kot jih je v državi A mogoče kupiti za eno enoto valute države A. PKM za skupine proizvodov ter za višje ravni agregiranja, vse do BDP, so izračunane z uteževanjem PKM za proizvode z njihovimi deleži v izdatkih. Za izračun indeksa ravni cen med državama je treba indeks PKM deliti s tekočim deviznim tečajem med obema valutama.

10.71

Mednarodne primerjave netržnih storitev se soočajo z isto težavo kot medčasovne primerjave. To pomeni, da so proizvodnje merjene z vsoto inputov. Metoda, ki se v medprostorskih primerjavah trenutno uporablja, je izračun PKM na osnovi relativnih cen za pomembne elemente teh inputov. Ta metoda, s katero se primerjajo obsegi inputov, ne upošteva razlik v produktivnosti v proizvodnji netržnih storitev v primerjanih državah. Zato je pomembno razviti metode, ki bodo primerjale obseg proizvodnje netržnih storitev. To bi načeloma moralo biti za individualne netržne storitve možno na enak splošen način kot pri medčasovnih primerjavah.

10.72

ESR prepoznava potrebo po mednarodnih primerjavah cen in obsegov med državami. Glavni cilj so primerjave obsega bruto domačega proizvoda in njegovih porab, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj prehodnosti. Prehodnost pomeni, da je neposredni indeks za državo C, ki temelji na državi A, enak posrednemu indeksu, ki je dobljen z množenjem neposrednega indeksa za državo B na osnovi države A in neposrednega indeksa za državo C na osnovi države B.

10.73

Pristop ESR za izračun celote večstranskih mer obsega in PKM izhaja iz dvostranskih primerjav med vsemi možnimi pari obravnavanih držav. Fischerjevi indeksi, ki se za to uporabljajo, niso prehodni, vendar je mogoče iz njih izvesti celoto prehodnih indeksov, ki so karseda podobni izvirnim Fischerjevim indeksom; pri tem se uporablja tradicionalno merilo najmanjših kvadratov. Minimiziranje odklonov med izvirnimi Fischerjevimi indeksi in želenimi prehodnimi indeksi vodi k t. i. EKS obrazcu (Elteto-Köves-Szulc).

10.74

EKS indeks uporablja vse posredne indekse, ki povezujejo državo i z državo k, kot tudi neposredni indeks med njima. EKS indeks med državama i in k je geometrična sredina neposrednega indeksa med i in k in vsakega možnega posrednega indeksa, ki povezuje državi i in k. Neposredni indeks ima pri tem dvakratno utež vsakega posrednega indeksa. Prehodnost je dosežena z vključitvijo vsake druge države v EKS indeks za kateri koli par držav.

POGLAVJE 11

PREBIVALSTVO IN INPUTI DELA

11.01

Nekatere primerjave med državami, dejavnostmi ali sektorji istega gospodarstva so smiselne le, če se agregati nacionalnih računov (npr. bruto domači proizvod, končna potrošnja gospodinjstev, dodana vrednost dejavnosti, sredstva za zaposlene) primerjajo s številom prebivalcev in spremenljivkami inputov dela, zato je treba opredeliti kategorije, ki so tesno povezane s koncepti nacionalnih računov, in sicer celotno prebivalstvo, ekonomsko aktivno prebivalstvo, zaposlenost, zaposlitve, skupaj opravljene ure, ekvivalent polnega delovnega časa in inputi dela zaposlenih v stalnem nadomestilu.

11.02

Ti pojmi so v sistemu opredeljeni na osnovi konceptov ekonomskega ozemlja in središča interesa.

11.03

Inputi dela morajo biti klasificirani na osnovi istih statističnih enot, kot se uporabljajo pri analizi proizvodnje, torej na osnovi lokalnih enot enovrstne dejavnosti in institucionalnih enot.

11.04

Agregati, s katerimi se primerjajo podatki o prebivalstvu in inputih dela so letne vsote, zato je treba uporabljati povprečno letno število prebivalcev in povprečne letne inpute dela.

Če se raziskovanja v letu izvajajo večkrat, se uporablja povprečje njihovih rezultatov.

Če je raziskovanje izvedeno samo enkrat, je treba zagotoviti, da je obdobje raziskovanja popolnoma reprezentativno; pri oceni podatkov za celo leto je treba upoštevati zadnje razpoložljive informacije o gibanjih v letu. Npr. pri ocenjevanju povprečne zaposlenosti je treba upoštevati, da nekateri posamezniki ne delajo vse leto (priložnostni in/ali sezonski delavci).

11.05



Opredelitev:

Celotno prebivalstvo države v določenem trenutku sestavljajo vse osebe, državljani in tujci, ki so stalno nastanjene na ekonomskem ozemlju države, četudi so začasno odsotne. Za nekatere namene je povprečno letno število oseb primerna osnova za ocenjevanje spremenljivk nacionalnih računov in primeren imenovalec v primerjavah.

11.06

Celotno prebivalstvo je v nacionalnih računih opredeljeno v skladu s konceptom rezidenčnosti (glej poglavje o enotah in skupinah enot).

Osebe, ki prebivajo ali nameravajo prebivati na ekonomskem ozemlju države eno leto ali več, so na tem ozemlju trajno nastanjene.

Oseba je začasno odsotna, če je stalno nastanjena v državi, vendar prebiva ali namerava prebivati v tujini manj kot eno leto.

Vsi posamezniki, ki pripadajo istemu gospodinjstvu ( 100 ) so rezidenti tam, kjer ima gospodinjstvo središče ekonomskega interesa, torej tam, kjer ima stanovanje (ali več stanovanj), ki ga njegovi člani pojmujejo in uporabljajo kot glavno prebivališče. Član rezidenčnega gospodinjstva je rezident, četudi večkrat potuje izven ekonomskega ozemlja, kajti njegovo središče ekonomskega interesa ostaja v gospodarstva, v katerem je gospodinjstvo rezidenčno.

11.07

Celotno prebivalstvo države zajema:

(a) državljane, nastanjene v državi;

(b) civilne državljane, ki v tujini bivajo manj kakor eno leto (obmejni delavci, sezonski delavci, turisti, pacienti itd.);

(c) tuje civiliste, ki so v državi nastanjeni eno leto ali več (skupaj z osebjem ( 101 )institucij Evropske Unije in mednarodnih civilnih organizacij, nameščenih na geografskem ozemlju države);

(d) tuje vojaško osebje (101) , ki dela v mednarodnih vojaških organizacijah, nameščenih na geografskem ozemlju države;

(e) tuje osebje tehnične pomoči (101) , ki dela na dolgoročnih nalogah v državi in se šteje za zaposleno pri gostiteljski vladi v imenu vlade ali mednarodne organizacije, ki dejansko financira njegovo delo.

Po dogovoru celotno prebivalstvo ne glede na dolžino bivanja izven države zajema tudi:

(a) študente državljane, ne glede na trajanje študija v tujini;

(b) pripadnike (101)  oboroženih sil države, ki so nameščeni v tujini;

(c) državljane (101) , osebje nacionalnih znanstvenih postaj, nameščenih izven geografskega ozemlja države;

(d) državljane (101) , osebje diplomatskih misij v tujini;

(e) državljane (101) , člane posadk ribiških in drugih ladij, letal ter plavajočih ploščadi, ki deloma ali v celoti delujejo izven ekonomskega ozemlja.

11.08

Celotno prebivalstvo države ne zajema:

(a) tujih civilistov, ki na ozemlju prebivajo manj kakor eno leto (obmejni delavci, sezonski delavci, turisti, pacienti itd.);

(b) civilnih državljanov, ki v tujini bivajo leto ali več;

(c) državljanov, vojaškega osebja, ki delajo v mednarodnih organizacijah, nameščenih v tujini;

(d) državljanov, osebja tehnične pomoči, ki na dolgoročnih nalogah delajo v tujini in se štejejo za zaposlene pri gostiteljski vladi v imenu vlade ali mednarodne organizacije, ki dejansko financira njihovo delo;

ter po dogovoru:

(a) tujih študentov, ne glede na čas študija v državi;

(b) pripadnikov oboroženih sil tujih držav, ki so nameščeni v državi;

(c) tujega osebja tujih znanstvenih postaj, ki so nameščene na geografskem ozemlju države;

(d) članov tujih diplomatskih misij v državi.

11.09

Zgornja Opredelitev se razlikuje od prisotnega (ali dejanskega) prebivalstva, ki ga sestavljajo osebe, ki so dejansko prisotne na geografskem ozemlju države na določen dan.

11.10



Opredelitev:

Ekonomsko aktivno prebivalstvo zajema vse osebe obeh spolov in nad določeno starostjo, ki v referenčnem časovnem obdobju ponujajo delo za tiste proizvodne dejavnosti, ki spadajo v meje proizvodnje sistema. Zajema vse osebe, ki izpolnjujejo merila za vključitev v kategorijo zaposlenosti (zaposleni in samozaposleni) ali brezposelnosti.

„Zaposleni“ in „samozaposleni“ so opredeljeno v podpoglavju o „zaposlenosti“,

„brezposelni“ pa v poglavju o „brezposelnosti“.

11.11



Opredelitev:

Zaposlenost zajema vse osebe, zaposlene in samozaposlene, ki se ukvarjajo s proizvodnimi dejavnostmi, ki spadajo v meje proizvodnje sistema.

11.12



Opredelitev:

Zaposleni so vse osebe, ki po pogodbi delajo za drugo rezidenčno institucionalno enoto in prejemajo nadomestilo (prikazano kot D.1 sredstva za zaposlene).

Razmerje med delodajalcem in zaposlenim obstaja, kadar med podjetjem in osebo obstaja formalna ali neformalna pogodba, ki jo obe stranki navadno skleneta prostovoljno in v skladu s katero oseba dela za podjetje v zameno za nadomestilo v denarju ali naravi.

V to kategorijo so zaposleni zajeti, če ne spadajo tudi v kategorijo samozaposlenosti, ki je njihova glavna dejavnost; v tem primeru so razvrščeni med samozaposlene osebe.

11.13

Med zaposlene so zajeti:

(a) osebe, ki jih delodajalec zaposli na osnovi pogodbe o delu (fizični delavci, uslužbenci, vodstveno osebje, gospodinjsko osebje, posamezniki, ki opravljajo proizvodno dejavnost v okviru zaposlitvenih programov, za kar dobivajo nadomestilo);

(b) državni uradniki in drugi vladni zaposleni, katerih pogoji zaposlenosti so določeni z zakonom;

(c) poklicni vojaki (z dolgoročno ali kratkoročno pogodbo) in naborniški vojaki, skupaj z naborniki na civilnem služenju vojaškega roka);

(d) duhovniki, če jih plačuje neposredno država ali nepridobitna institucija;

(e) lastniki družb in nepravih družb, če v njih delajo;

(f) študenti, ki na osnovi formalne obveze v zameno za nadomestilo in/ali izobraževalne storitve prispevajo del svojega dela kot input v proizvodni proces podjetja;

(g) zunanji sodelavci ( 103 ), kadar obstaja izrecen dogovor, da prejemajo nadomestilo za opravljeno delo, tj. za obseg dela, ki je input v proizvodni proces;

(h) delovni invalidi, če obstaja formalno ali neformalno razmerje med delodajalcem in zaposlenim;

(i) delovni invalidi, če obstaja formalno ali neformalno razmerje med delodajalcem in zaposlenim;

11.14

Med zaposlene so vključene tudi osebe, ki trenutno ne delajo, vendar imajo formalno povezavo z delovnim mestom. Le-ta je določena z vsaj enim od naslednjih meril:

(a) nepretrgano prejemanje plače,

(b) zagotovljen povratek na delo po koncu izjemnih okoliščin ali dogovor o datumu vrnitve,

(c) daljša odsotnost z delovnega mesta, med katero delavec lahko dobiva nadomestilo plače, ne da bi moral sprejeti drugo delo.

Sem spadajo osebe, ki začasno niso na delu zaradi bolezni, poškodbe, praznikov, dopusta, stavke, začasne ustavitve dela, izobraževanja, izpopolnjevanja, porodniškega ali starševskega dopusta, zmanjšanja ekonomske dejavnosti, začasne razpustitve ali ustavitve dela zaradi slabega vremena, mehaničnih ali električnih okvar, pomanjkanje surovin ali goriva ipd. ali zaradi druge začasne odsotnosti z ali brez jemanja dopusta.

11.15



Opredelitev:

Samozaposlene osebe so osebe, ki so edini lastniki ali solastniki nekorporativnih podjetij v katerih delajo, razen tistih nekorporativnih podjetij, ki so neprave družbe. Samozaposlene osebe so uvrščene v to kategorijo, če niso tudi v plačani zaposlenosti, ki je njihova glavna dejavnost; v tem primeru so razvrščeni med zaposlene.

Samozaposlene osebe so lahko začasno odsotne z dela zaradi katerega koli razloga. Nadomestilo pri samozaposlenosti je raznovrstni dohodek.

11.16

Med samozaposlene osebe so zajeti tudi:

(a) neplačani družinski delavci, skupaj s tistimi, ki delajo v nekorporativnih podjetjih, ki se v celoti ali deloma ukvarjajo s tržno proizvodnjo;

(b) zunanji sodelavci, katerih dohodek je funkcija vrednosti proizvodnje proizvodnega procesa za katerega so odgovorni, ne glede na to, koliko dela je bilo vloženega;

(c) delavci, ki se individualno ali kolektivno ukvarjajo s proizvodnjo, ki je v celoti namenjena njihovi lastni končni potrošnji ali lastnim investicijam.

Neplačani prostovoljni delavci so uvrščeni med samozaposlene osebe, če je rezultat njihove prostovoljne dejavnosti blago, npr. izgradnja bivališča, cerkve ali druge zgradbe. Če je rezultat njihove prostovoljne dejavnosti storitev, npr. oskrba ali čiščenje brez plačila, niso uvrščeni v zaposlenost, ker te prostovoljne storitve niso zajete v meje proizvodnje (glej odstavek 3.08).

V proizvodnji stanovanjski storitev za lastne potrebe ni inputov dela; gospodinjstva, ki bivajo v lastnih stanovanjih, torej niso samozaposlene osebe.

11.17

Rezultate dejavnosti proizvodnih enot je mogoče primerjati z zaposlenostjo le, če le-ta zajema rezidente in nerezidente, ki delajo za rezidenčne proizvodne enote.

Zaposlenost zato zajema tudi:

(a) nerezidenčne obmejne delavce, tj. osebe, ki dnevno prečkajo mejo, da bi delale na ekonomskem ozemlju;

(b) nerezidenčne sezonske delavce, tj. osebe, ki se preselijo na ekonomsko ozemlje in na njem ostanejo manj kot leto, da bi delali v dejavnostih, ki periodično potrebujejo dodatno delovno silo;

(c) člane oboroženih sil države, ki so nameščeni v tujini;

(d) državljane, osebje nacionalnih znanstvenih postaj, nameščenih izven geografskega ozemlja države;

(e) državljane, osebje diplomatskih misij v tujini;

(f) člane posadk ribiških in drugih ladij, letal ter plavajočih ploščadi, ki jih upravljajo rezidenčne enote;

(g) domače uslužbence državnih agencij, ki se nahajajo izven ekonomskega ozemlja.

11.18

V zaposlenost ne spadajo:

(a) rezidenti, ki so obmejni ali sezonski delavci in torej delajo na drugem ekonomskem ozemlju;

(b) državljani, člani posadk ribiških in drugih ladij, letal ter plavajočih ploščadi, ki jih upravljajo nerezidenčne enote;

(c) domači uslužbenci tujih državnih agencij, ki se nahajajo na geografskem ozemlju države;

(d) osebje institucij Evropskih skupnosti in mednarodnih civilnih organizacij, ki se nahajajo na geografskem ozemlju države (skupaj z neposredno zaposlenimi domačimi uslužbenci);

(e) člani oboroženih sil, ki delajo v mednarodnih vojaških organizacijah, ki se nahajajo na geografskem ozemlju države;

(f) državljani, ki delajo v tujih znanstvenih postajah, nameščenih na ekonomskem ozemlju.

11.19

Za zagotovitev prehoda na koncept, ki se v glavnem uporablja v statistiki delovne sile (zaposlenost po nacionalnem konceptu), ESR omogoča ločen prikaz naslednjih postavk:

(a) naborniški vojaki (niso zajeti v statistiko delovne sile, v ESR pa so prikazani med zaposlenimi sektorja država);

(b) rezidenti, ki delajo za nerezidenčne proizvodne enote (zajeti so v statistiko delovne sile, ne pa v zaposlenost, kot je opredeljena v ESR);

(c) nerezidenti, ki delajo za rezidenčne proizvodne enote (zajeti so v zaposlenost, kot je opredeljena v ESR, ne pa v statistiko delovne sile);

(d) rezidenčni delavci, ki trajno živijo v institucijah;

(e) rezidenčni delavci pod starostjo, ki se upošteva v statistiki delovne sile.

11.20



Opredelitev:

V skladu s pravili Mednarodne organizacije za delo (13. mednarodna konferenca statistikov dela) pojem „brezposelni“ zajema vse osebe nad določeno starostjo, ki so v opazovanem obdobju bile:

(a)  „brez dela“, tj. niso bile niti zaposlene niti samozaposlene;

(b)  „na voljo za delo“ kot zaposleni ali samozaposleni v referenčnem obdobju;

(c)  „iskalci dela“, torej so v zadnjem obdobju naredile določene korake, da bi našle delo kot zaposleni ali samozaposleni.

Določeni koraki lahko obsegajo registracijo v javnih ali zasebnih borzah dela, prošnje delodajalcem, preverjanje na deloviščih, kmetijah, tovarnah, tržnicah ali na drugih zbirališčih, objavljanje ali javljanje na časopisne oglase, iskanje pomoči pri prijateljih in sorodnikih, iskanje zemljišč, zgradb, strojev ali opreme za ustanovitev lastnega podjetja, urejanje finančnih virov, vlaganje prošenj za dovoljenja in licence itd.

11.21



Opredelitev:

Stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih oseb v ekonomsko aktivnem prebivalstvu.

Stopnja se navadno izračunava za skupine po starosti in spolu, včasih pa se tudi navzkrižno klasificira po drugih demografskih spremenljivkah, kot so zakonski stan, izobrazba ali nacionalnost.

11.22

Opredelitev : Zaposlitev je eksplicitna ali implicitna pogodba ( 104 ) med osebo in rezidenčno institucionalno enoto o opravljanju dela ( 105 ) za določen ali nedoločen čas v zameno za nadomestilo ( 106 ).

V tej opredelitvi so zajete zaposlitve zaposlenih (če oseba pripada drugi institucionalni enoti kot delodajalec) in samozaposlenih (če oseba pripada isti institucionalni enoti kot delodajalec).

11.23

Koncept zaposlitve se razlikuje od koncepta zaposlenosti, in sicer:

(a) zajema tudi drugo, tretje itd. zaposlitev iste osebe. Druga, tretja itd. zaposlitev osebe lahko zaporedoma sledijo ena drugi v referenčnem obdobju (navadno teden), kadar pa ima oseba poleg dnevne še večerno zaposlitev, se odvijajo vzporedno;

(b) niso zajete osebe, ki začasno niso na delu, imajo pa „formalno povezavo z delovnim mestom“, npr. v obliki „zagotovila o vrnitvi na delo“ ali „dogovora o datumu vrnitve“. Takšen sporazum med delodajalcem in osebo na začasnem odpustu ali odsotno zaradi izobraževanja se v sistemu ne upošteva kot zaposlitev.

11.24

Zaposlitev na ekonomskem ozemlju države je eksplicitna ali implicitna pogodba med osebo (ki je lahko rezident drugega ekonomskega ozemlja) in institucionalno enoto, ki je rezident države.

Za merjenje inputov dela v ekonomsko dejavnost je pomembna le rezidenčnost proizvajalčeve institucionalne enote, kajti samo rezidenčni proizvajalci prispevajo k bruto domačemu proizvodu.

11.25

Nadalje:

(a) zaposlitve so zajete v skupno število zaposlitev na ekonomskem ozemlju, kadar zaposleni rezidenčnega proizvajalca začasno delajo na drugem ekonomskem ozemlju in kadar narava in trajanje te dejavnosti zagotavljata, da ne gre za namišljeno rezidenčno enoto drugega ozemlja;

(b) zaposlitve niso zajete v skupno število zaposlitev na ekonomskem ozemlju, kadar se delo opravlja za nerezidenčne institucionalne enote, tj. za enote, ki imajo središče interesa v drugi državi in ki ne nameravajo delovati na domačem ozemlju eno leto ali več;

(c) zaposlitve osebja mednarodnih organizacij in lokalnega osebja, ki ga zaposlujejo tuje ambasade, niso všteta v skupno število zaposlitev, ker enote, ki zaposlujejo, niso rezidenti.

11.26



Opredelitev:

Skupaj opravljene ure so skupno število dejansko opravljenih ur zaposlenih in samozaposlenih v obračunskem obdobju, kadar je njihova proizvodnja znotraj meja proizvodnje.

Ker široka opredelitev zaposlenih zajema tudi osebe, ki začasno ne delajo, vendar imajo formalno povezavo z delovnim mestom, in delavce s skrajšanim delovnim časom ESR priporoča, da se pri izračunu produktivnosti dela ne uporablja število zaposlenih, temveč skupaj opravljene ure.

Skupaj opravljene ure so v sistemu priporočena mera inputov dela.

11.27

V skladu s pravili Mednarodne organizacije za delo (deseta mednarodna konferenca statistikov dela) skupaj dejansko opravljene ure zajemajo:

(a) dejansko opravljene ure v rednem delovnem času;

(b) opravljene ure izven rednega delovnega časa, ki so navadno plačane po višjih tarifah kot ure rednega delovnega časa (nadure);

(c) čas, porabljen na delovnem mestu za naloge, kot so priprava delovnega mesta, popravila in vzdrževalna dela, priprava in čiščenje orodja, priprava prejemnic, računov, poročil o dolžini delovnega časa in drugih poročil;

(d) neizkoriščen čas na delovnem mestu zaradi čakanja ali zastoja zaradi npr. začasnega pomanjkanja dela, okvar strojev ali nezgod, in čas, porabljen na delovnem mestu, med katerim ni bilo opravljeno nobeno delo, ki pa je plačan po določilih pogodbe o delu;

(e) čas, porabljen za krajše počitke na delovnem mestu, skupaj z odmori za osvežitev.

11.28

Dejansko opravljene ure ne zajemajo:

(a) ur, ki so bile plačane, a niso bile opravljene, kot so plačani letni dopusti, državni prazniki ali bolniški dopusti;

(b) odmorov za obed;

(c) časa, porabljenega za pot od doma do delovnega mesta in nazaj, četudi je plačan (npr. delavcem v gradbeništvu). Če pa je takšna pot organizirana v delovnem času, je vključena v opravljene ure.

11.29

Skupaj opravljene ure so skupno število dejansko opravljenih ur v obračunskem obdobju na delovnih mestih zaposlenih in samozaposlenih na ekonomskem ozemlju:

(a) skupaj z delom zunaj ekonomskega ozemlja za rezidenčne institucionalne enote delodajalcev, ki tam nimajo središča ekonomskega interesa;

(b) brez dela za tuje institucionalne enote delodajalcev, ki nimajo središča ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju.

11.30

Številna raziskovanja v podjetjih zajemajo plačane, ne pa opravljene ure.

V teh primerih je treba opravljene ure oceniti za vsako skupino zaposlitev in pri tem uporabiti vse razpoložljive informacije o plačanih odsotnostih ipd.

11.31

Za analize poslovnih ciklov je morda koristno skupaj opravljene ure prilagoditi z uporabo standardnega števila delovnih dni v letu

11.32



Opredelitev:

Zaposlenost v ekvivalentu polnega delovnega časa, ki je enaka številu zaposlitev v ekvivalentu polnega delovnega časa, je opredeljena kot skupaj opravljene ure, deljene s povprečnim letnim številom opravljenih ur na delovnih mestih s polnim delovnim časom na ekonomskem ozemlju države.

11.33

Ta opredelitev ne opisuje popolnoma načina ocenjevanja koncepta. Ker se dolžina zaposlitve s polnim delovnim časom v času spreminja in se med dejavnostmi razlikuje, je treba uporabiti metode, s katerimi se izračunavajo povprečni deleži in povprečno število ur pri zaposlitvah s skrajšanim delovnim časom po skupinah zaposlitev. Normalni delovni teden s polnim delovnim časom je treba najprej oceniti za vsako skupino zaposlitev; če je mogoče, se te skupine znotraj dejavnosti opredelijo glede na spol in/ali vrsto dela. Za zaposlitve zaposlenih so pogodbeno dogovorjene ure ustrezno merilo za določitev teh podatkov. Ekvivalent polnega delovnega časa se izračuna za vsako skupino zaposlitev posebej in nato sešteje.

11.34

Kljub temu, da so skupaj opravljene ure najboljša mera inputov dela, ima ekvivalent polnega delovnega časa nekatere prednosti: lažje ga je oceniti in to omogoča mednarodne primerjave z državami, ki lahko ocenijo le ekvivalent polnega delovnega časa.

11.35



Opredelitev:

Inputi dela zaposlenih v stalnem nadomestilu merijo tekoče inpute dela, vrednotene z ravnijo sredstev za zaposlene izbranega baznega obdobja.

11.36

Sredstva za zaposlene v tekočih cenah, deljena z inputi dela zaposlenih v stalnem nadomestilu, dajejo implicitni indeks cen nadomestil, ki je primerljiv z implicitnim indeksom cen končne porabe.

11.37

Namen koncepta inputov dela zaposlenih v stalnem nadomestilu je prikazati spremembe v strukturi delovne sile, npr. od slabše plačanih k bolje plačanim delavcem. Da bile učinkovite, morajo biti analize opravljene na ravni dejavnosti.

POGLAVJE 12

ČETRTLETNI EKONOMSKI RAČUNI

12.01

Četrtletni ekonomski računi so sestavni del sistema nacionalnih računov. Poleg drugih uporab so zelo pomembni za analizo tekočega leta in za izračun začasnih ocen za predhodno leto. Četrtletni ekonomski računi so povezana celota transakcij, računov in izravnalnih postavk na finančnem in nefinančnem področju, prikazanih na četrtletni osnovi. Uporabljajo ista načela, opredelitve in strukture kot letni računi, vendar z določenimi prilagoditvami zaradi obdobja, na katerega se nanašajo.

12.02

Četrtletni ekonomski računi so pomembni predvsem, ker so edina povezana celota kazalnikov, razpoložljiva s kratkim časovnim zamikom, ki je sposobna zagotoviti kratkoročno celotno sliko nefinančnega in finančnega dogajanja v gospodarstvu.

12.03

Obdobje, na katerega se četrtletni računi nanašajo, in potreba po čimprejšnjih zanesljivih informacijah določajo nekatere tipične značilnosti. Te so statistične metode izdelave računov, pojav sezone in njena obravnava, konsistentnost četrtletnih in letnih računov ter nekatere posebnosti računov, ki so povezane z referenčnim obdobjem. Tipične značilnosti bodo obširno analizirane v priročniku za četrtletne račune, ki ga Eurostat namerava objaviti, preden bo ta metodologija stopila v veljavo.

12.04

Statistične metode za izdelavo četrtletnih računov se lahko precej razlikujejo od metod za izdelavo letnih računov. Delijo se v dve glavni skupini: neposredni postopki in posredni postopki. Neposredni postopki temeljijo na četrtletni razpoložljivosti, z ustreznimi poenostavitvami, podobnih virov, kot se uporabljajo pri izdelavi letnih računov. Na drugi strani posredni postopki temeljijo na časovni dezagregaciji podatkov letnih računov z matematičnimi ali statističnimi metodami in z uporabo referenčnih kazalnikov, ki omogočajo ekstrapolacijo za tekoče leto. Izbira med različnimi posrednimi postopki mora upoštevati predvsem minimiziranje napake napovedi za tekoče leto, da bi bile začasne letne ocene čim bliže končnim podatkom. Izbira med pristopi je med drugim odvisna od informacij, ki so razpoložljive četrtletno.

12.05

Serije četrtletnih računov pogosto kažejo zelo kratkoročna nihanja zaradi vremena, navad, zakonodaje ipd., ki se navadno označujejo kot sezonska nihanja. Čeprav je sezona sestavni del četrtletnih podatkov, pogosto ovira pravilno razpoznavo in analizo trend-ciklične sestavine, zato je račune treba izdelovati v nedesezonirani in desezonirani obliki. Pri tem je treba zagotoviti računovodsko skladnost desezoniranih podatkov. Z desezoniranjem je tesno povezan problem prilagoditve za število delovnih dni, ki bo obravnavan v Eurostatovem priročniku.

12.06

Ker četrtletni računi uporabljajo isti okvir kot letni računi, morajo biti z njimi časovno konsistentni. Pri spremenljivkah toka to pomeni, da je vsota četrtletnih podatkov enaka letnim podatkom za vsako leto. Načeloma ni ovir, da bi bil pogoj izpolnjen za predhodna leta, pri tekočem letu pa obstaja problem časovne prioritete med četrtletnimi in letnimi podatki, ker so četrtletni podatki navadno razpoložljivi prej kot letni. Problem je rešljiv z dogovorom, po katerem so začasne ocene letnih podatkov dobljene s seštevanjem četrtletnih podatkov. Ko nove letne informacije povzročijo revizijo začasnih podatkov, je treba četrtletne podatke ustrezno prilagoditi. V nekaterih sistemih so letni računi stranski proizvod četrtletnega sistema in ni posebnih letnih izračunov.

12.07

Časovna konsistentnost mora biti zagotovljena za nedesezonirane in, skladno s postopki desezoniranja, tudi za desezonirane podatke.

12.08

Čeprav je načeloma večina transakcij in izravnalnih postavk z določeno zakonitostjo porazdeljenih v vseh četrtletjih, so nekatere transakcije koncentrirane v enem ali dveh četrtletjih leta. Primeri so davki na dohodek, dividende, obresti ipd. Obravnavanje teh primerov je v odvisno predvsem od procesov, ki te pojave ustvarjajo.

12.09

S teoretičnega vidika ni ovir, da ne bi bil prikaz četrtletnih računov enak kot prikaz letnih računov, v praksi pa je shemo koristno poenostaviti in agregirati, da bi bile zanesljive četrtletne ocene na voljo čim prej (glej program tabel in podatkov, ki jih je treba zagotavljati v okviru ESR 1995).

POGLAVJE 13

REGIONALNI RAČUNI

13.01

Regionalni računi so regionalna specifikacija ustreznih računov za celotno gospodarstvo. Uporabljajo koncepte, ki se uporabljajo za račune celotnega gospodarstva, razen če ni v poglavju drugače navedeno.

13.02

Izdelava celote računov na regionalni ravni pomeni obravnavanje vsake regije kot posebne ekonomske entitete. Pri tem transakcije z drugimi regijami postanejo oblika zunanjih transakcij. Zunanje transakcije regije je seveda treba ustrezno deliti na transakcije z drugimi regijami države in na transakcije s tujino.

13.03

Konceptualne težave (glej odstavke od 13.10 do 13.14) deloma pojasnjujejo, zakaj so regionalni računi omejeni na prikaz proizvodnih dejavnosti po dejavnostih in na račune za nekatere institucionalne sektorje, kot je sektor gospodinjstev.

13.04

Regionalno gospodarstvo države je del celotnega gospodarstva te države. Le-to je opredeljeno z institucionalnimi enotami in ga sestavljajo vse institucionalne enote, ki imajo na ekonomskem ozemlju države središče interesa (glej odstavek 2.04). Čeprav je ekonomsko ozemlje v bistvu sestavljeno iz geografskega ozemlja, z njim ne sovpada povsem (glej odstavek 2.05). Ekonomsko ozemlje države se lahko deli na regionalna ozemlja in izvenregionalno ozemlje.

13.05

Regionalno ozemlje obsega:

(a) regijo, ki je del geografskega ozemlja države,

(b) vsa prosta območja, skupaj s carinskimi skladišči in tovarnami pod carinskim nadzorom v regiji.

13.06

Izvenregionalno ozemlje sestavljajo deli ekonomskega ozemlja države, ki jih ni mogoče neposredno prištevati eni regiji. Zajema:

(a) zračni prostor, ozemeljske vode in kontinentalno morsko plitvino v mednarodnih vodah, nad katerimi ima država izključne pravice;

(b) ozemeljske enklave (tj. geografska ozemlja v tujini, ki jih v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami uporabljajo državne agencije države (veleposlaništva, konzulati, vojaška oporišča, znanstvene postaje itd.));

(c) nahajališča nafte, zemeljskega plina itd. v mednarodnih vodah izven kontinentalne morske plitvine države, ki jih izkoriščajo rezidenčne enote.

13.07

Statistična klasifikacija teritorialnih enot (SKTE) zagotavlja enotno in enolično razčlenitev ekonomskega ozemlja Evropske unije. SKTE je ozemeljska klasifikacija za izdelavo regionalnih računov.

13.08

Enote so dveh vrst. Prvič, lokalne EED, ki se uporabljajo za analizo tokov v procesu proizvodnje in pri porabi blaga in storitev, in drugič, institucionalne enote, ki se uporabljajo pri analizi tokov, ki vplivajo na dohodek, kapitalske in finančne transakcije, druge tokove in bilance stanja.

13.09

Lokalna EED je del EED, ki ustreza lokalni enoti. Lokalna enota je institucionalna enota ali njen del, ki proizvaja blago in storitve in se nahaja na geografsko razpoznavnem mestu (glej odstavek 2.106). Regionalno rezidenčnost lokalne EED je tako načeloma mogoče nedvoumno določiti.

Pri transakcijah, ki so povezane s proizvodnimi dejavnostmi, je treba prikazovati tokove med lokalnimi EED, ki pripadajo isti institucionalni enoti in se nahajajo v različnih regijah. ESR priporoča vključitev dobav med lokalnimi EED v opredelitev proizvodnje, kar ima v regionalnih računih poseben pomen.

13.10

V okviru regionalnih računov je treba ločevati dve vrsti institucionalnih enot. Prvič, enoregionalne enote, ki imajo središče ekonomskega interesa v eni regiji in večino svojih dejavnosti opravijo v njej. Med enoregionalnimi enotami so gospodinjstva, družbe, katerih vse lokalne EED se nahajajo v isti regiji, lokalna in federalna država, vsaj del socialne varnosti in številne NPISG.

Drugič, večregionalne enote, ki imajo središče ekonomskega interesa v več regijah. To velja za številne družbe in nepridobitne institucije. V večjem obsegu to velja tudi za institucionalne enote, katerih dejavnosti se raztezajo preko celotne države, npr. centralna država in manjše število družb, navadno monopolistov ali kvazi monopolistov, kot sta državna železniška družba ali državna elektro družba.

13.11

Vse transakcije enoregionalnih institucionalnih enot so alocirane regiji, v kateri imajo središče ekonomskega interesa. Za gospodinjstva velja, da imajo središče ekonomskega interesa v regiji bivanja in ne v regiji, v kateri delajo. Druge enoregionalne enote imajo središče ekonomskega interesa v regiji, v kateri se nahajajo.

13.12

Nekaterih transakcij večregionalnih enot ni mogoče regionalno opredeliti v strogem pomenu besede. To velja za večino razdelitvenih in finančnih transakcij. Posledično izravnalnih postavk večregionalnih enot na regionalni ravni ni mogoče nedvoumno opredeliti.

13.13

Vse transakcije večregionalnih enot je med regije sicer mogoče alocirati z določenimi praktičnimi pravili, vendar to ne more biti enostavno uporaben približek. Zahteva namreč konceptualno prilagoditev ESR, ker razlogi, ki preprečujejo vključitev vseh računov za lokalne EED/dejavnosti v centralni okvir, tudi načeloma prepovedujejo popolno razdelitev vseh institucionalnih enot in njihovih računov med regije; to bi namreč načeloma pomenilo izdelavo celote računov za lokalne EED.

13.14

Zaradi zgoraj navedenega je sistem regionalnih računov omejen na:

(a) regionalne agregate o proizvodnih dejavnostih po dejavnostih:

(1) bruto dodana vrednost,

(2) sredstva za zaposlene,

(3) zaposlenost,

(4) zaposleni,

(5) bruto investicije v osnovna sredstva,

(b) bruto domači proizvod po regijah (BDPR),

(c) regionalne račune gospodinjstev.

13.15

Regionalni računi temeljijo na transakcijah enot, ki so rezidenti na regionalnem ozemlju. V splošnem je regionalizacija mogoča po metodah „od spodaj navzgor“, „od zgoraj navzdol“ in po kombiniranih metodah. Značilnosti metod so:

(a)  metode pristopa od spodaj navzgor:

Metode od spodaj navzgor obsegajo uporabo informacij o enotah, ki so rezidenti v regiji, ter seštevanje teh podatkov v regionalno vrednost agregata. Vsota regionalnih vrednosti mora biti enaka ustrezni nacionalni vrednosti;

(b)  metode od zgoraj navzdol:

Metode od zgoraj navzdol obsegajo porazdeljevanje nacionalnega podatka med regije z razdelitvenimi ključi, ki čimbolj odražajo ocenjevani pojav, ne da bi se pri tem skušalo razločiti rezidenčne enote. Metode se imenujejo „od zgoraj navzdol“, ker je agregat alociran regiji in ne posamezni enoti. Kljub temu je za pravilno regionalno pokritje uporabljenega ključa potrebna predstava o rezidenčnih enotah;

(c)  kombinirane metode:

Čiste metode od spodaj navzgor so redke, zato je možno uporabiti tudi kombinirane metode. Npr. spremenljivko ali agregat spremenljivk je mogoče z metodo od spodaj navzgor regionalizirati le na prvi ravni SKTE, za nadaljnjo regionalizacijo na drugi ali tretji ravni SKTE pa je treba uporabiti metodo od zgoraj navzdol.

13.16

Prednost metod od spodaj navzgor je načeloma v tem, da neposredno uporabljajo ustrezne vire na regionalni ravni. Prednost metod od zgoraj navzdol je v zajamčeni številčni konsistentnosti med nacionalnimi in regionalnimi računi, slabost pa v tem, da ocene niso izdelane z neposrednimi podatki, pač pa s ključi, za katere se predpostavlja, da so v korelaciji z merjenimi pojavi.

13.17

Kadar je mogoče, morajo biti regionalne vrednosti, ki se v konceptu neposredno skladajo z nacionalnimi vrednostmi, ocenjene neposredno z metodami od spodaj navzgor. Postopki od zgoraj navzdol ne dajejo trdne, zanesljive podatkovne osnove za razsojanje o pravilnosti ocenjenih vrednosti, medtem ko je pri metodah od spodaj navzgor pozornost namenjena možnim razlikam glede na nacionalne vrednosti.

13.18

Dejavnost na ravni regije sestavlja skupina lokalnih EED, ki se ukvarjajo z isto ali podobno enovrstno dejavnostjo (glej odstavek 2.108). Lokalna EED je enota, na kateri temeljijo podatki o proizvodnih dejavnostih (proizvodnja, vmesna potrošnja itd.).

13.19

Splošno načelo je, da morajo biti agregati o proizvodnih dejavnostih alocirani regiji, v kateri je enota, ki opravlja ustrezne transakcije, rezident. Rezidenčnost lokalne EED je glavno merilo za alokacijo teh agregatov posamezni regiji.

13.20

Splošno načelo za alokacijo bruto investicij v osnovna sredstva po regijah je lastništvo, kar velja tudi pri računih za celotno gospodarstvo (glej odstavek 2.05, opombo (1)). Osnovna sredstva v lastništvu večregionalne enote so alocirana lokalnim EED, ki jih uporabljajo. Enako kot v nacionalnih računih so osnovna sredstva, pridobljena s poslovnim najemom, prikazana v regiji lastnika, pridobljena s finančnim najemom pa v regiji uporabnika.

13.21

V praksi so informacije lahko razpoložljive samo na ravni enot, ki obsegajo več lokalnih EED, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi in/ali se nahajajo v različnih regijah. V tem primeru je za regionalizacijo podatkov po dejavnostih treba uporabiti razpoložljive kazalnike (npr. sredstva za zaposlene ali zaposlenost po regijah).

13.22

Pri opredeljevanju lokalne EED so tri možnosti:

(a) proizvodna dejavnost s pomembnim ( 107 ) inputom dela na stalni lokaciji ne povzroča težav. Kljub temu so v nekaterih primerih potrebna dodatna pojasnila (glej odstavke od 13.24 do 13.27);

(b) proizvodna dejavnost brez pomembnega inputa dela na stalni lokaciji ni posebna lokalna EED, zato mora biti proizvodnja pripisana lokalni enoti, ki je odgovorna za upravljanje te proizvodnje;

(c) za proizvodno dejavnost brez stalne lokacije je treba uporabiti koncept rezidenčnosti na nacionalni ravni.

13.23

Pomožne dejavnosti niso izločene in ne tvorijo posebne enote, niti niso ločene od glavnih ali stranskih dejavnosti enot, katere podpirajo (glej odstavek 2.104.). Pomožne dejavnosti morajo torej biti integrirane v lokalne EED, katere podpirajo.

Pomožne dejavnosti se lahko izvajajo na posebnih lokacijah, ki se nahajajo v drugih regijah kot lokalne EED, katere podpirajo. Strogo upoštevanje zgornjega pravila za geografsko alokacijo pomožnih dejavnosti bi povzročilo podcenjevanje agregatov v regijah, v katerih so pomožne dejavnosti koncentrirane. Zaradi tega morajo biti v skladu z načelom rezidenčnosti alocirane regiji, v kateri se pomožne dejavnosti nahajajo, ostanejo pa v isti dejavnosti kot lokalne EED, katere podpirajo.

13.24

Metode regionalizacije za nekatere dejavnosti potrebujejo dodatna pojasnila. Te dejavnosti so:

(a) gradbeništvo;

(b) prevoz, skladiščenje in zveze,

(c) finančno posredništvo.

13.25

V dejavnosti gradbeništva je treba gradbišča obravnavati kot neodvisne lokalne EED, kadar je njihova dejavnost pomembna (glej odstavek 2.09., opombo (4)). Zaradi mobilnosti nekatere opreme (npr. zabijal za pilote in žerjavov) med lokalnimi enotami iste EED in zaradi odsotnosti informacij na ravni gradbišča se priporoča alokacija bruto investicij v osnovna sredstva v takšno opremo sedežu EED.

13.26

V dejavnosti prevoza, skupaj s cevovodnim, je nujno opredeliti lokalne EED, ki jim morajo biti pripisane proizvodnja in investicije. V dejavnosti kopenskega prevoza (razen železniškega) morajo biti proizvodnja in investicije pripisane skladiščem ali podobnim lokalnim EED, v katerih ima oprema bazo. V dejavnosti vodnega prevoza morajo biti proizvodnja in premična oprema alocirane domači bazi enote. Cevovodno omrežje mora biti pripisano lokalni EED, ki ga izkorišča.

V dejavnostih železniškega in zračnega prevoza je treba uporabiti metode „od zgoraj navzdol“, ki nacionalne agregate razčlenjujejo po regijah v skladu s primernimi kazalniki. Sredstva za zaposlene morajo biti alocirana regiji, v kateri so osebe zaposlene. Bruto poslovni presežek mora biti alociran regijam v skladu s kazalniki, ki se nanašajo na dejavnosti železniških ali zračnih prog.

V dejavnosti komunikacij imajo telefonske govorilnice, telefonski aparati, telekomunikacijske linije ipd. zgolj podporno vlogo. Zato niso posebne enote in morajo biti pripisani lokalni EED, ki je odgovorna za njihovo upravljanje. Prav tako morajo biti tem lokalnim enotam alocirane investicije v infrastrukturo.

13.27

Dodana vrednost dejavnosti finančnega posredništva mora biti alocirana v skladu z dohodkovnim pristopom. Sredstva za zaposlene morajo biti alocirana lokalnim EED, v katerih so osebe zaposlene. Bruto poslovni presežek kreditnih institucij mora biti razdeljen med lokalne EED v razmerju glede na vsoto posojil in vlog, bruto poslovni presežek zavarovalnih institucij pa v razmerju glede na prejete premije. Bruto investicije v osnovna sredstva zajemajo v glavnem zgradbe, zato morajo biti alocirane regiji, v kateri se nahajajo.

13.28

Proizvodnja mora biti vrednotena v osnovnih cenah (glej odstavek 3.48). Proizvodi za vmesno potrošnjo morajo biti vrednoteni v kupčevih cenah, ki veljajo v trenutku vstopa v proizvodni proces (glej odstavek 3.72). Posledično je bruto dodana vrednost po dejavnostih vrednotena v osnovnih cenah.

Bruto investicije v osnovna sredstva so vrednotene v kupčevih cenah, ki zajemajo tudi stroške montaže in druge stroške spremembe lastništva. Kadar so iz lastne proizvodnje, so vrednotene v osnovnih cenah podobnih osnovnih sredstev ali po stroških proizvodnje, če takšne cene niso na voljo (glej odstavek 3.113).

13.29

Regionalni ekvivalent bruto domačega proizvoda je bruto domači proizvod po regijah (BDPR). BDPR je vrednoten v tržnih cenah s prištevanjem regionaliziranih davkov minus subvencij na proizvode in uvoz k dodani vrednosti po regijah v osnovnih cenah. Vsota BDPR v tržnih cenah po regijah, skupaj z BDPR izvenregionalnega ozemlja, je enaka BDP v tržnih cenah.

13.30

Bruto domači proizvod regije je rezultat proizvodnih dejavnosti lokalnih EED, rezidentov v regiji. Procesa razdelitve in prerazdelitve dohodka vodita k drugim pomembnim izravnalnim postavkam, in sicer k primarnemu dohodku in razpoložljivemu dohodku. Zaradi razlogov, navedenih v odstavkih od 13.10. do 13.14, sta v regionalnih računih ta dohodkovna koncepta omejena na gospodinjstva.

13.31

Regionalni računi gospodinjstev so regionalna specifikacija ustreznih računov na nacionalni ravni. Zaradi praktičnih razlogov so omejeni na:

(a) račun alokacije primarnega dohodka,

(b) račun sekundarne razdelitve dohodka.

Na splošno je njihov namen merjenje primarnega dohodka in razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki so rezidenti v regiji.

13.32

Regionalni računi gospodinjstev temeljijo na gospodinjstvih, ki so rezidenti na regionalnem ozemlju. Za opredelitvi gospodinjstev kot institucionalnih enot in institucionalnega sektorja gospodinjstev glej odstavke 2.13, 2.16, 2.75 in 2.76. Vsota števila oseb, ki so člani rezidenčnih gospodinjstev, je enaka skupnemu rezidenčnemu prebivalstvu regije.

13.33

V splošnem pravila za določanje rezidenčnosti gospodinjstev na nacionalni ravni veljajo tudi za regionalne račune gospodinjstev. Izjema je rezidenčnost študentov in dolgotrajnih pacientov, kadar je regija gostiteljica v isti državi. V regionalnih računih so rezidenti regije gostiteljice, kadar v njej bivajo več kot eno leto.

13.34

Pri gospodinjstvih, lastnikih nekorporativnih podjetij, zemljišč in/ali drugih stanovanj v drugih regijah je treba v regionalnih računih gospodinjstev upoštevati dvoje:

(a)  gospodinjstvo, ki je lastnik nekorporativnega podjetja (ki na nacionalni ravni ni neprava družba) v drugi regiji:

nekorporativno podjetje je rezident (namišljena enota) v regiji gostiteljici. Posledično je raznovrstni dohodek, ki izhaja iz izračuna agregatov po dejavnostih, del raznovrstnega dohodka regije gostiteljice. Ne glede na to mora biti raznovrstni dohodek, prikazan v računu alokacije primarnega dohodka gospodinjstev po regijah, enak skupnemu raznovrstnemu dohodku, ki ga prejmejo gospodinjstva, rezidenčna v regiji, ne glede na to, v kateri regiji je bil dohodek ustvarjen;

(b)  gospodinjstvo, ki je lastnik zemljišča in/ali drugega stanovanja v drugi regiji:

tudi tu sta zemljišče in/ali drugo stanovanje namišljeni enoti, rezidenčni v regiji gostiteljici. Posledično najemniki zemljišč in/ali stanovanj najemnine plačajo namišljeni enoti. Če drugo stanovanje uporablja lastnik za lastno končno potrošnjo, je treba najemno vrednost prikazati kot medregionalni izvoz iz regije, v kateri se stanovanje nahaja, v regijo, v kateri je lastnik rezident. Zadnja regija tako to storitev uvaža in jo porablja za izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo. Enako kot pri raznovrstnem dohodku se poslovni presežek iz tega proizvodnega procesa razlikuje od poslovnega presežka v računih alokacije primarnega dohodka gospodinjstev, na ravni celotnega gospodarstva pa sta oba enaka.




PRILOGA I

POSREDNO MERJENE STORITVE FINANČNEGA POSREDNIŠTVA

SPREMEMBE V POGLAVJIH ESR, ČE SE RAZPOREDI FISIM

▼M1

Poglavje 1



1.13 peti odstavek (d)

Za „ESR vsebuje tudi številne posebne dogovore, npr:“črtati:

„prikazovanje porabe posredno merjenih storitev finančnega posredništva kot vmesne potrošnje nominalnega sektorja ali nominalne dejavnosti“

Nadomestite z:

„razporejanje porabe posredno merjenih storitev (PMSFP) po sektorjih/dejavnostih porabe.“

1.25 drugi odstavek

 

Za besedilom „Nekatere glavne razlike v konceptih so:“ in za vsemi navedenimi točkami, dodati naslednjo točko:

„(i)  uporaba posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP) se sedaj razporedi po sektorjih in dejavnostih porabe namesto nominalnega sektorja (dejavnosti). Posledica tega je, da uporaba PMSFP načeloma ni več knjižena kot vmesna poraba, ampak je lahko končna potrošnja ali izvoz. To pomeni, da lahko pride tudi do uvoza PMSFP.“

Poglavje 3



3.63

Črta se celotno besedilo od začetka do konca četrtega odstavka, vključno z besedilom„… se vrednoti na osnovi zaračunanih pristojbin ali provizij.“

Črtano besedilo se nadomesti z naslednjim besedilom:

„J.  Storitve finančnega posredovanja (vključujejo zavarovalniške storitve in storitve financiranja pokojnin)

Storitve finančnega posredovanja (ne vključujejo zavarovalniških storitev in storitev financiranja pokojnin) obstajajo kot:

(a)  storitve finančnega posredovanja, ki jih finančni posrednik neposredno zaračuna strankam in se merijo kot znesek zaračunanih provizij.

Finančni posredniki lahko posebej zaračunajo posredniške usluge, ki jih zagotavljajo.

(b)  neposredno zaračunane in merjene storitve finančnega posredovanja (PMSFP).

Finančni posredniki zagotavljajo storitve, za katere posebej ne zaračunavajo provizij. Plačajo nižje obrestne mere, kakor bi jih sicer tistim, ki jim denar posojajo, in višje tistim, ki se pri njih denarno zadolžijo.

Posledica je, da se proizvodnja PMSFP ustvarja z vodenjem po finančnih posrednikih posojil in vlog, katerih mere oni nadzirajo; nasprotno pa ni posredniške storitve za vrednostne papirje razen delnic.

Proizvodnja podsektorjev S122 (druge finančne ustanove) in S123 (drugi finančni posredniki brez zavarovalnic in pokojninskih skladov), razen investicijskih skladov, se ovrednoti na podlagi razlike med dejanskimi obveznosti in terjatvami po obrestnih merah in ‚referenčni‘ obrestni meri. Za tiste, ki jim posredniki posojajo sredstva, tako za rezidente kot nerezidente, se proizvodnja meri z razliko med zaračunanimi veljavnimi obrestmi za posojilo in zneskom, ki bi bil plačan, če bi se uporabila referenčna mera. Za tiste, od katerih si posredniki izposojajo sredstva, tako rezidente kot nerezidente, pa se meri z razliko med obrestmi, ki bi jih dobili, če bi se uporabila referenčna mera in z veljavnimi obrestmi, ki jih dejansko dobijo;

(c)  storitve finančnega posredovanja, ki jih zagotovi centralna banka.

Centralna banka ne sme biti vključena pri izračunavanju PMSFP: njena proizvodnja se meri kot znesek stroškov.“

3.70(j)

Črta se besedilo:

„le za celotno gospodarstvo: vse posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP), ki jih zagotavljajo rezidenčni proizvajalci.“

Črtano besedilo se nadomesti z naslednjim besedilom:

„uporaba storitev finančnega posredništva, ki jih posredno merijo rezidenčni proizvajalci.“

3.70

 

Doda se točka„k“

„(k)  praviloma bi morala biti proizvodnja centralne banke v celoti razporejena v vmesno potrošnjo drugih finančnih posrednikov (podsektorji S122 — S123).“

3.76(e)

 

K besedilu „neposredno zaračunane finančne storitve“ se doda naslednje besedilo:

„in del posredno merjenih storitev finančnega posredništva uporabljenih za končno potrošnjo gospodinjstev;“

3.142(h)

 

Za besedilom „finančne storitve v znesku izrecnih provizij in pristojbin“ se doda naslednje besedilo:

„in del posredno merjenih storitev finančnega posredništva, ki jih uporabljajo nerezidenti;“

Poglavje 4



4.51, drugi odstavek

Črta se besedilo:

„Ker vrednost storitev, ki jih zagotavljajo finančni posredniki, ni razporejena med posamezne stranke, iz dejanskih plačil obresti finančnim posrednikom ali prejemkov obresti od finančnih posrednikov ni izločena marža, ki predstavlja implicitne stroške finančnih posrednikov. Zato je v računih alokacije primarnega dohodka finančnih posrednikov in nominalne dejavnosti, ki ji je po dogovoru kot vmesna potrošnja alocirana celotna proizvodnja finančnih posrednikov, potrebna prilagoditvena postavka.“

Črtano besedilo se nadomesti z:

„Kadar je vrednost storitev, ki jih zagotavljajo finančni posredniki razporejena med različne stranke, dejanska plačila obresti finančnim posrednikom ali prejemki obresti od finančnih posrednikov morajo biti prilagojena tako, da se izloči marža, ki predstavlja implicitne stroške finančnih posrednikov. Zneski obresti, ki jih plačajo posojilojemalci finančnim posrednikom se morajo zmanjšati z ocenjenimi vrednostmi neplačanih obveznosti, zneski prejetih obresti deponentov pa se morajo podobno povečati. Vrednosti odhodkov štejejo kot plačila za opravljene storitve finančnih posrednikov in ne kot plačila obresti.“

Poglavje 8



8.09

 
OPOMBA V OBRAZLOŽITEV

K navedenim številkam se doda: Preglednici A.I.1 in A.I.2, ki prikazujeta posledice razporeditve PMSFP za številke iz poglavja 8, „Zaporedje računov in izravnalne postavke“ (številčni primer).

8.14

Črta se besedilo:

„Ker posredno merjene storitve finančnega posredništva (FISIM) niso dodeljene uporabniškim sektorjem, se celotna vrednost proizvodnje FISIM obravnava kot vmesna potrošnja nominalnega sektorja s proizvodnjo nič in negativno dodano vrednostjo, ki je po velikosti enaka, po predznaku pa nasprotna vmesni potrošnji. Na ta način se dodana vrednost vseh sektorjev in gospodarskih panog skupno zmanjša za ta znesek. Da bi se olajšala predstavitev računov, je možno, da se ne vključi dodatni stolpec za nominalni sektor in se namesto tega upošteva ustrezna številka v stolpcu celotnega gospodarstva.“

Črtano besedilo se nadomesti z:

„Ker so posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP) razporejene v uporabniški sektor, so nekateri deli plačil obresti prerazporejeni kot plačila storitev. Ta prerazporeditev vpliva na vrednost proizvodnje ter vmesne porabe (pa tudi na vrednost uvoza, izvoza in končne potrošnje).“

8.24

Črta se besedilo:

„Ker posredno merjene storitve finančnega posredništva (FISIM) niso dodeljene uporabniškim sektorjem, so prikazane vknjižbe za obresti tiste za dejanske obrestne obveznosti in terjatve. Popravek se naredi pri virih v stolpcu finančnih družb (z negativnim predznakom) in v stolpcu nominalnega sektorja (s pozitivnim predznakom). Da bi se olajšala predstavitev računov, je mogoče ne vključiti dodatnega stolpca za nominalni sektor in namesto tega predstaviti ustrezno številko v stolpcu celotnega gospodarstva.“

Črtano besedilo se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Ker so storitve finančnega posredništva (PMSFP) razporejene v uporabniški sektor, postavka ‚obresti‘ v računu alokacije primarnega dohodka ustreza obveznostim in terjatvam za obračunane obresti, potem ko so bile PMSFP odštete od dejanskih obveznosti posojilojemalcev in dodane dejanskim terjatvam posojilodajalcev.“

Poglavje 9



9.25(a)

Črta se besedilo:

„vmesna potrošnja gospodarske panoge vključuje porabo posredno merjenih storitev finančnega posredništva, ki se evidentirajo v nominalni gospodarski panogi (glej odstavek 9.33.);“

9.25(b)

Črta se besedilo:

„minus poraba posredno merjenih storitev finančnega posredovanja (evidentiranih v nominalni gospodarski panogi, glej odstavek 9.33.)“

9.33

Črta se besedilo:

„V vseh preglednicah ponudbe in porabe je klasifikacija gospodarskih panog ►M11  NACE Rev. 2 ◄ razširjena z nominalno gospodarsko panogo za porabo posredno merjenih storitev finančnega posredništva. V preglednici ponudbe se za to gospodarsko panogo sploh ne evidentira nobena transakcija. V preglednici porabe se posredno merjena skupna poraba storitev finančnega posredništva evidentira kot vmesna potrošnja te nominalne gospodarske panoge. Ker ta nominalna gospodarska panoga nima drugih transakcij, je njen neto poslovni presežek negativen za znesek njene vmesne potrošnje; vse druge sestavine njene dodane vrednosti pa so nič. Zaradi tega je njena skupna bruto dodana vrednost enaka njenemu (negativnemu) neto poslovnemu presežku.“



Tabela A.I.1 — Učinki alokacije PMSFP po institucionalnih sektorjih, vključno s spremembami za netržne proizvajalce

Porabe

Transakcije in izravnalne postavke

Viri

Računi

Skupaj

Blago in storitve (viri)

S.2

Tujina

S.1

Celotno gospodarstvo

S.15

NPISG

S.14

Gospodinjstva

S.13

Država

S.12

Finančne družbe

S.11

Nefinančne družbe

S.11

Nefinančne družbe

S.12

Finančne družbe

S.13

Država

S.14

Gospodinjstva

S.15

NPISG

S.1

Celotno gospodarstvo

S.2

Tujina

Blago in storitve (porabe)

Skupaj

Računi

I.Račun proizvodnje/zunanji račun

2

2

 
 
 
 
 
 
 

P.72

Uvoz storitev

 
 
 
 
 
 

2

 

2

I.Račun proizvodnje/zunanji račun

4

 

4

 
 
 
 
 
 

P.62

Izvoz storitev

 
 
 
 
 
 
 

4

4

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.1

Proizvodnja

 

48

6

 

3

57

 
 

57

27

 
 

27

3

0

6

0

18

P.2

Vmesna potrošnja

 
 
 
 
 
 
 
 
 

30

 

- 2

30

 
 
 

48

- 18

B.1

Dodana vrednost/zunanja bilanca

- 18

48

 
 
 

30

 
 

30

II.1.1Račun ustvarjanja dohodka

30

 
 

30

 
 
 

48

- 18

B.2

Poslovni presežek

- 18

48

 
 
 

30

 
 

30

II.1.1Račun ustvarjanja dohodka

II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka

230

 

13

217

6

14

35

106

56

D.41

Obresti

33

106

14

49

7

209

21

 

230

II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka

22

 
 

22

1

35

- 21

48

- 41

B.5

Bilanca primarnih dohodkov

- 41

48

- 21

35

1

22

 
 

22

II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka

22

 
 

22

1

35

- 21

48

- 41

B.6

Razpoložljivi dohodek

- 41

48

- 21

35

1

22

 
 

22

II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka

II.4Račun porabe dohodka

28

 
 

28

3

19

6

 
 

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

 
 
 
 
 
 
 
 
 

II.4Račun porabe dohodka

 
 

6

- 6

- 2

16

- 27

48

- 41

B.8n

Prihranek, neto/zunanja bilanca

 
 
 
 
 
 
 
 
 



Tabela A.I.2 — Učinki alokacije PMSFP izključno nominalnemu sektorju

Porabe

Transakcije in izravnavanje

Viri

Računi

Skupaj

Blago in storitve (viri)

S.2

Tujina

S.1

Celotno gospodarstvo

S.15

NPISG

S.14

Gospodinjstva

S.13

Država

S.12

Finančne družbe

S.11

Nefinančne družbe

Nominalni

 
 

Nominalni

S.11

Nefinančne družbe

S.12

Finančne družbe

S.13

Država

S.14

Gospodinjstva

S.15

NPISG

S.1

Celotno gospodarstvo

S.2

Tujina

Blago in storitve (porabe)

Skupaj

Računi

I.Račun proizvodnje

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.1

Proizvodnja

 
 

48

 
 
 

48

 
 

48

I.Račun proizvodnje

48

 
 

48

 
 
 
 
 

48

P.2

Vmesna potrošnja

 
 
 
 
 
 
 
 

48

48

 
 
 
 
 
 
 

48

 

- 48

B.1

Dodana vrednost/zunanja bilanca

- 48

 

48

 
 
 
 
 
 
 

II.1.1Račun ustvarjanja dohodka

 
 
 
 
 
 
 

48

 

- 48

B.2

Poslovni presežek

- 48

 

48

 
 
 
 
 
 
 

II.1.1Račun ustvarjanja dohodka

II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka

222

 

16

206

7

17

39

77

66

 

D.41

Obresti

 

25

125

12

33

5

200

22

 

222

II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.119

Popravek PMSFP

48

 

- 48

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

- 6

- 2

16

- 27

48

- 41

 

B.5

Bilanca primarnih dohodkov

 

- 41

48

- 27

16

- 2

- 6

 
 
 

II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka

 
 
 

- 6

- 2

16

- 27

48

- 41

 

B.6

Razpoložljivi dohodek

 

- 41

48

- 27

16

- 2

- 6

 
 
 

II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka

II.4Račun porabe dohodka

 
 

6

- 6

- 2

16

- 27

48

- 41

 

B.8n

Prihranek, neto/zunanja bilanca

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

II.4Račun porabe dohodka

▼B




PRILOGA II

LEASING IN NAKUP TRAJNEGA BLAGA NA OBROKE

OPREDELITVE

1.

Poleg takojšnjega nakupa trajnega blaga se lahko institucionalnim enotam odobri uporaba takšnega blaga na naslednje načine: operativni leasing, finančni leasing in nakup na obroke. V vseh treh primerih zadevna institucionalna enota pridobi pravico to uporabe trajnega blaga, čeprav blago pravno ostane v lasti druge enote.

2.

Če ima ena institucionalna enota A v lasti blago in prenese pravico do uporabe tega blaga na drugo enoto B, se A imenuje „leasingodajalec“, B pa „leasingojemalec“. Plačila, ki jih enota B plača enoti A v zameno za prenos uporabniških pravic, se imenujejo „plačila obrokov leasinga“. Leasingodajalec je lahko isti kot proizvajalec ali prodajalec trajnega blaga ali njegova podružnica, leasingojemalec pa je lahko tudi popolnoma neodvisna enota, ki ni povezana s proizvajalcem ali prodajalcem. V leasing se lahko dajo vse vrste proizvedenega trajnega blaga, od zgradb in struktur do trajnega potrošnega blaga, vse vrste institucionalnih enot pa lahko leasing uporabljajo za pridobitev uporabniških pravic za trajno blago. Dve vrsti leasinga, operativni in finančni leasing, se v sistemu obravnavata precej različno.

3.

Leasingojemalec pridobi pravico do uporabe blaga za določeno obdobje, ki je lahko dolgo ali kratko in ga ni nujno treba določiti vnaprej. Ob izteku obdobja leasinga leasingodajalec pričakuje povračilo blaga v več ali manj enakem stanju, kakor ga je dal v leasing, razen običajne obrabe. Leasingodajalec bo potem verjetno blago dal v leasing drugemu leasingojemalcu ali ga uporabil drugače. Tako obdobje leasinga ne zajema vsega ali večjega dela življenjske dobe blaga.

Enote, ki se ukvarjajo z operativnim leasingom, imajo obsežno strokovno znanje o vseh vrstah trajnega blaga, ki ga dajejo v leasing. Takšno blago imajo na zalogi, da ga lahko na zahtevo dajo v leasing v zelo kratkem času. Ponavadi ponujajo različne modele, med katerimi je mogoče izbirati. Da bi njihovo trajno blago ostalo v dobrem stanju, mora leasingodajalec opravljati vzdrževanje in popravila blaga, ki čaka, da bo dano v leasing. Leasingodajalec ponavadi tudi prevzame odgovornost za popravila in vzdrževanje blaga, pa tudi za nadomestilo v primeru okvare, medtem ko je blago oddano v leasing leasingojemalcu.

Operativni leasing ne zajema primerov, ko lastnik opreme zagotovi tudi osebje, ki bo z opremo upravljajo, ali leasinga neproizvedenih sredstev, ker se te dejavnosti uvrščajo drugam (glej odstavek 7).

4.

Leasingojemalec pridobi pravico do uporabe trajnega blaga v zameno za plačilo obrokov leasinga v določenem in daljšem obdobju. Če se vsa tveganja in plačila lastništva dejansko, ne pa tudi pravno prenesejo od leasingodajalca na leasingojemalce, potem je leasing finančni. Pri finančnem leasingu najemno obdobje pokriva vse ali večino ekonomske življenjske dobe trajnega blaga. Ob izteku obdobja leasinga ima leasingojemalec pogosto možnost, da blago odkupi po nominalni ceni. Ni treba, da ima leasingodajalec strokovno znanje glede zadevnega blaga. Leasingodajalec leasingojemalcu ne nudi popravil, vzdrževanja ali nadomeščanja. Ponavadi blago izbere leasingojemalec, proizvajalec ali prodajalec pa mu ga dostavita neposredno. Vloga leasingodajalca je samo finančna.

ESR priznava ekonomsko realnost za finančnim leasingom tako, da ga evidentira na naslednji način: leasingodajalec zagotovi leasingojemalcu posojilo, tako da lahko leasingojemalec kupi trajno blago, katerega lastnik dejansko postane. Tako sistem obravnava trajno blago, kakor da bi bilo v lasti leasinojemalca od začetka obdobja leasinga. Obroke, ki jih leasingojemalec dejansko plača leasingodajalcu, je treba razdeliti na odplačila glavnice in obresti v zvezi z zadevnim posojilom.

5.

Trajno blago se proda kupcu v zameno za dogovorjena kasnejša plačila. Kupec takoj prevzame lastništvo blaga, čeprav po pravu ostane v lasti prodajalca ali kreditorja kot kritje/jamstvo, dokler niso izvedena vsa dogovorjena plačila. Nakup na obroke je ponavadi omejen na trajno potrošno blago, večina kupcev pa so gospodinjstva. Kreditorji pogodb o nakupu na obroke so ponavadi ločene institucionalne enote, ki poslujejo v tesnem sodelovanju s prodajalci trajnega blaga.

OBRAVNAVA V RAČUNIH

Operativni leasing

6.

Trajno blago, ki ga kupi leasingodajalec za dajanje v leasing, je del leasingodajalčevih bruto naložb v osnovna sredstva (P.51) in je prikazano kot opredmeteno osnovno sredstvo (AN.III) v bilanci stanja leasingodajalca med celotnim življenjsko dobo. Poznejša poraba kapitala (K.1) za trajno blago se evidentira v računih leasingodajalca.

Plačila obrokov leasinga, ki jih prejme leasingodajalec, so prikazana v njegovem računu proizvodnje kot proizvodnja (P.1) storitev leasinga. Če je leasingojemalec proizvajalec, so plačila obrokov leasinga del njegove vmesne potrošnje (P.2). Če je leasingojemalec gospodinjstvo, ki je končni potrošnik, so plačila obrokov leasinga del njegovih izdatkov za končno potrošnjo (P.3).

7.

V ►M11  NACE Rev. 2 ◄ je operativni leasing nepremičnine uvrščen v ►M11  razred 68.20 „Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin“. ◄ Operativni leasing drugega trajnega blaga je uvrščen v ►M11  oddelek 77 „Dajanje v najem“. ◄ Operativni leasing ne obsega najema strojev in opreme z upravljavci, ki je uvrščen glede na storitve, ki jih opravljajo oprema in osebje. Najem tovornjaka z voznikom se na primer uvršča v ►M11  razred 49.41 ◄ „Cestni prevoz tovora“. Institucionalne se družbe, ki opravljajo operativni leasing, uvrščajo v oddelek S.11 „Nefinančne družbe“, leasingodajalce, ki opravljajo operativni leasing pa je mogoče najti tudi v oddelku S.14 „Gospodinjstva“.

Če je leasingodajalec rezident, medtem ko je leasingojemalec nerezident, se plačila obrokov leasinga prikažejo kot izvoz storitev (P.62). Ker blago, dano v leasing, ostane v bilanci stanja rezidentne enote (leasingodajalca), se blago ne prikaže v računih tujine. Če je leasingodajalec nerezident, medtem ko je leasingojemalec rezident, se plačila obrokov leasinga prikažejo kot uvoz storitev (P.72). V tem primeru se blago samo ne obravnava, kakor da vstopa na ekonomsko ozemlje (vstopajo samo storitve). Tako se blago v leasingu ne prikaže niti v računu za tujino niti v drugih računih.

Finančni leasing

8.

Če je leasingojemalec proizvajalec, je trajno blago prikazano kot bruto investicija v osnovna sredstva (P.51) za leasingojemalca na začetku obdobja leasinga. V celotnem obdobju leasinga (razen če leasingojemalec ne izvrši plačil obrokov leasinga) se blago prikazuje kot opredmeteno osnovno sredstvo (AN.III) v bilanci stanja leasingojemalca. Poznejša poraba kapitala (K.1) je prikazana v računih leasingojemalca. Ob izteku obdobja leasinga lahko (i) leasingojemalec odkupi blago po preostali vrednosti in blago ostane v njegovi bilanci stanja, ali pa (ii) se blago vrne leasingodajalcu, tako da se pri leasingojemalcu prikaže kot negativna bruto investicija v osnovna sredstva in tako zapusti njegovo bilanco stanja ter lahko vstopi v bilanco stanja leasingodajalca ali tretje stranke, kateri leasingodajalec proda blago naprej.

9.

Če je leasingojemalec gospodinjstvo, ki deluje kot končni potrošnik, se trajno blago obravnava, kakor da bi ga leasingojemalec odkupil za namen končne potrošnje v začetku obdobja leasinga. To pomeni, da je kupčeva cena blaga v leasingu del leasingojemalčevih izdatkov za končno potrošnjo (P.3) na začetku obdobja leasinga in da se blago prikaže samo kot trajno potrošno blago v opombah k njegovi bilanci stanja.

Posojilo (F.4) se pripiše od leasingodajalca k leasingojemalcu. Glavnica tega posojila je kupčeva cena blaga v leasingu plus morebitni stroški prenosa. Preostanek pripisanega posojila (AF.4) je prikazan v bilanci stanja leasingodajalca in leasingojemalca kot finančno sredstvo ali obveznost. Šteje se, da plačilo obrokov leasinga vsebuje dva elementa, povračilo glavnice (F.4) in obresti (D.41), s tem da se končno poplačilo izvede ob zaključku finančnega leasinga.

10.

Obrestna mera na pripisano posojilo se določa implicitno tako, da so skupna plačila v obdobju leasinga enaka glavnici. Če plačilo leasinga v vseh obdobjih enak, bodo obresti sčasoma manjše, medtem ko se bo poplačilo ustrezno povečevalo, tako kot za posojilo, odplačljivo v enakih obrokih. Ko so za vsako pogodbo znani glavnica, plačilo leasinga in trajanje obdobja leasinga, se lahko s standardno formulo preprosto izračunajo obrestna mera, plačila obresti in plačila. Če natančni podatki o pogodbi o leasingu niso na voljo, kar se v praksi pogosto dogaja, je treba sklepati predpostavke, ki omogočijo takšen izračun. V številnih državah poslovno računovodstvo obravnava finančni leasing na podoben način, kakor je opisano tukaj, kar olajšuje položaj.

11.

Proizvodna dejavnost finančnih leasingodajalcev je finančno posredništvo. Leasingodajalci ponavadi ne računajo izrecno za svoje storitve finančnega posredništva. Njihova proizvodnja je torej v glavnem ali samo finančno posredništvo, ki se meri posredno (FISIM) in se izračuna podobno kot drugo finančno posredništvo ►M1  ————— ◄  ( 108 ). Nekateri finančni leasingodajalci imajo obveznosti do drugih neodvisnih enot, če so obrestne obveznosti očitne in je izračun FISIM neposreden. Drugi finančni leasingodajalci imajo obveznosti samo do svojih matičnih družb, če je obrestne obveznosti težko opazovati. V tem primeru je lahko treba oceniti znesek obrestnih obveznosti z uporabo primerne obrestne mere.

Družbe za finančni leasing se uvrščajo v institucionalni pododdelek S.I23 „Drugi finančni posredniki, razen zavarovalnic in pokojninskih skladov“. V razvrstitvi dejavnosti v skladu z ►M11  NACE Rev. 2 ◄ je ►M11  razred 64.91 ◄ „Finančni leasing“.

12.

Obravnava finančnega leasinga v ESR zahteva, da se v leasing dano blago ne prikaže v računih leasingodajalca. Ali je leasingodajalec rezident ali nerezident torej ne vpliva na obravnavo samega blaga. Če je proizvajalec ali prodajalec blaga rezident, medtem ko je leasingojemalec nerezident, se v leasing dano blago obravnava kot izvoz (P.61), kakor ga prevzame leasingojemalec, to je na začetku obdobja leasinga. Če je proizvajalec/prodajalec nerezident, medtem ko je leasingojemalec rezident, se blago obravnava kot uvoz (P.71) ob začetku obdobja leasinga.

Če je leasingodajalec rezident, leasingojemalec pa ne, se posojilo (F.4/AF.4) prepiše od rezidentne enote (leasingodajalca) k nerezidentni enoti (leasingojemalcu). Če je leasingodajalec nerezident, leasingojemalec pa je rezident, se posojilo prepiše od nerezidentne enote (leasingodajalca) k rezidentni enoti (leasingojemalcu). Kot v primeru leasing transakcije med rezidenti, se plačila obrokov leasinga razdelijo na obresti (D.41) in poplačilo glavnice (F.4).

Nakup na obroke

13.

Trajno blago se evidentira, kot da bi ga kupec kupil na dan, ko ga prevzame v last, po ceni, ki bi jo kupec kupil v primeru denarne transakcije. Kupec prejme pripisano posojilo (F.4/AF.4) enake vrednosti. ESR deli plačilo kupca kreditorju na poplačilo glavnice (F.4) in plačilo obresti (D.41) z uporabo enake metode, kakor se uporablja za finančni najem.

Proizvodna dejavnost, ki jo opravljajo kreditorji pogodb za nakup na obroke je finančno posredništvo. Ker slednji za svoje storitve ponavadi ne zaračunavajo izrecno, so celotna proizvodnja posredno merjene storitve finančnega posredništva (Fisim), izračunane terjatveni dohodek od lastnine minus obrestne obveznosti, razen terjatvenega dohodka od lastnine iz lastnih sredstev. Kot v primeru finančnega najema včasih obrestne obveznosti niso očitne in jih je torej treba oceniti.

14.

V ►M11  NACE Rev. 2 ◄ so kreditorji pogodb o nakupu na obroke uvrščeni v ►M11  razred 64.92 ◄ „Druge odobritve posojil“. Družbe za nakup na obroke so uvrščene v institucionalni pododdelek S.123 „Drugi finančni posredniki, razen zavarovalnic in pokojninskih skladov“, kreditorji pogodb o nakupu na obroke pa so lahko tudi v oddelku S.14 „Gospodinjstva“.

Če je kupec nerezident, kreditor pa rezident, se blago obravnava kot izvoženo (P.61), kadar ga kupec prevzame v last. V tem primeru kreditor zagotovi nerezidentni enoti (kupcu) posojilo (F.4/AF.4). Če je kupec rezidentna enota, kreditor pa ne, se blago evidentira kot uvoženo (P.71), kadar je dostavljeno kupcu, ki hkrati pridobi posojilo (F.4/AF.4) od nerezidentnega kreditorja. Poplačila glavnice (F.4) in plačilo obresti (D.41) se obravnavajo na enak način kakor za finančni najem v zvezi z nerezidentnimi enotami.




PRILOGA III

ZAVAROVANJE

UVOD

1.

Obstajata dva glavna tipa zavarovanja: socialno zavarovanje in drugo zavarovanje.

Socialno zavarovanje se lahko nadalje razdeli na:

(a) sheme socialne varnosti, ki jih organizira država,

(b) zasebne sheme socialnega zavarovanja s skladi, in

(c) sheme socialnega zavarovanja brez skladov, ki jih upravljajo delodajalci.

Druga zavarovanja se lahko nadalje razdelijo na:

(a) druga življenjska zavarovanja, in

(b) druga neživljenjska zavarovanja.

Izvajalci pomožnih zavarovalnih in pozavarovalnih dejavnosti se obravnavajo v ločenih oddelkih te priloge. Ti so namreč povezani predvsem z drugimi vrstami zavarovanja, lahko pa so povezani tudi s socialnim zavarovanjem.

OPREDELITVE

Socialno zavarovanje

2.

Sheme socialnega zavarovanja so sheme, v katerih zaposleni ali drugi posamezniki ali delodajalci v imenu zaposlenih plačujejo socialne prispevke, da bi zagotovili upravičenost do prejemkov socialnega zavarovanja za zaposlene ali druge vplačnike, njihove vzdrževane ali preživele družinske člane. Sheme socialnega zavarovanja pokrivajo socialna tveganja ali potrebe ( 109 ). Za razliko od prejemkov socialnega varstva, so prejemki socialnega zavarovanja pogojeni s sodelovanjem v shemi.

3.

Sheme socialnega zavarovanja so pogosto organizirane kolektivno, tako da udeležencem ni treba sklepati individualnih zavarovalnih polic na svoje ime. Vendar pa lahko nekatere sheme socialnega zavarovanja omogočajo ali celo zahtevajo, da udeleženci sklenejo police na svoje ime. Individualne police se obravnavajo kot del sheme socialnega zavarovanja, če pokrivajo socialna tveganja ali potrebe in če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih treh pogojev:

(a) sodelovanje v shemi je obvezno po zakonu ali po pogojih zaposlovanja,

(b) shema se upravlja v imenu skupine in je omejena na člane te skupine, ali

(c) delodajalec prispeva v shemo v imenu zaposlenega.

4.

Te sheme predpisujejo, nadzirajo in financirajo državne enote in pokrivajo celotno skupnost ali velike dele skupnosti. Državne sheme socialne varnosti se lahko financirajo s skladi ali brez njih. Če je moč opredeliti ločene sklade, ostanejo ti last države in ne upravičencev sheme. Prejemki shem socialne varnosti so sestavljeni predvsem iz prispevkov, ki jih vplačajo posamezniki in delodajalci v imenu svojih zaposlenih, lahko pa zajemajo tudi transferje iz drugih državnih enot. Udeležba v shemah socialne varnosti je ponavadi, čeprav ne vedno, obvezna. Prejemki, izplačani posameznikom, niso nujno določeni z zneski, ki so bili pred tem vplačani s prispevki.

Opomniti je treba, da se sheme socialnega zavarovanja, ki jih organizirajo državne enote za svoje lastne zaposlene, ne razvrstijo kot sheme socialnega zavarovanja, ampak kot zasebne sheme s skladi ali kot sheme brez skladov.

5.

Obstajata dve glavni kategoriji takšnih shem. Prvo sestavljajo sheme, v katerih se socialni prispevki vplačujejo v zavarovalnice ali avtonomne pokojninske sklade, ki so ločene institucionalne enote tako os delodajalcev kot od zaposlenih. Zavarovalnice ali avtonomni pokojninski skladi so odgovorni za upravljanje nastalih skladov in izplačilo socialnih prejemkov. Drugo kategorijo sestavljajo sheme, v katerih delodajalci ohranjajo posebne rezervacije za kritje socialnih prejemkov. Te rezervacije so ločene od njihovih drugih rezervacij, vendar pa ne predstavljajo ločenih institucionalnih enot glede na delodajalce in se obravnavajo kot neavtonomni pokojninski skladi.

6.

To so sheme, pri katerih delodajalci izplačujejo socialne prejemke svojim sedanjim in nekdanjim zaposlenim ali njihovim vzdrževanim družinskim članom iz lastnih virov, ne da bi v ta namen oblikovali posebne rezervacije.

Druga zavarovanja

7.

Druga zavarovanja zagotavljajo posameznim institucionalnim enotam, ki so izpostavljene nekaterim tveganjem, finančno varstvo pred posledicami uresničitve navedenih dogodkov. Hkrati so tudi oblika finančnega posredništva, v katerem se skladi zbirajo pri imetnikih polic in investirajo v finančna ali druga sredstva, ki se ohranjajo kot tehnične rezervacije, za poravnavo prihodnjih škodnih zahtevkov, ki bi jih povzročili dogodki, navedeni v zavarovalni polici.

Druge zavarovalne police, ki jih imajo gospodinjstva, lahko pokrivajo enaka tveganja ali potrebe, kot tista, ki so pokrita s shemami socialnega zavarovanja. Vendar pa se druge zavarovalne police, ki jih imajo gospodinjstva, razlikujejo od polic socialnega zavarovanja po tem, da so sklenjene na lastno pobudo posameznega gospodinjstva in za njegovo lastno korist, neodvisno od njegovih delodajalcev ali države.

8.

Imetniki polic drugih življenjskih zavarovanj so izključno rezidenčna ali nerezidenčna gospodinjstva. Imetnik police redno plačuje zavarovalnici, zavarovalnica pa mu v zameno jamči, da bo ob danem datumu ali prej, če imetnik police umre pred tem datumom, zagotovila prejemek. Če imetnik police zavarovanje prekine pred dogovorjenim datumom, je imetnik police upravičen do izplačila delnega prejemka s strani zavarovalnice. Prejemek se tako vedno izplača imetniku police ali njegovim preživelim družinskim članom. Police, ki zagotavljajo prejemek v primeru smrti v danem obdobju vendar v nobenih drugih okoliščinah, ponavadi imenovano zavarovanje za primer smrti, se ne obravnavajo kot druga življenjska zavarovanja, ampak kot druga neživljenjska zavarovanja. V praksi pa zaradi načina, po katerem zavarovalnice hranijo svoje račune, ni vedno možno ločiti zavarovanje za primer smrti od drugega življenjskega zavarovanja. V teh okoliščinah se lahko zavarovanje za primer smrti obravnava enako kot življenjsko zavarovanje iz povsem praktičnih razlogov.

Škodni zahtevki iz življenjskega zavarovanja se lahko izplačajo kot enkratna vsota ali kot renta. Škodni zahtevek je lahko fiksen, lahko pa se spreminja, tako da odraža dohodek, zaslužen z investiranjem premij v obdobju vplačevanja (polica življenjskega zavarovanja s klavzulo o soudeležbi pri dobičku). Posebna vrsta navedene police je polica življenjskega zavarovanja z vključeno investicijsko klavzulo, pri kateri se škodni zahtevek spreminja v skladu z vrednostjo ločenega sklada.

9.

Imetniki polic drugih neživljenjskih zavarovanj so lahko vse vrste institucionalnih enot. Druga neživljenjska zavarovanj zajemajo zavarovanja za primer smrti in zavarovanja za vse vrste tveganj razen smrti, kot so nesreča, bolezen ali požar. Škodni zahtevki se ponavadi izplačajo v enkratnem znesku lahko pa tudi kot rente. Škodni zahtevek se pri policah drugih neživljenjskih zavarovanj ne izplača vedno. Običajno je število oškodovancev veliko manjše od števila imetnikov polic. Za posameznega imetnika police ni povezave med vplačanimi premijami in prejetimi škodnimi zahtevki, niti dolgoročne.

Pozavarovanje

10.

Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanja z imetniki polic, pogosto prenese nekatera nastala tveganja na druge zavarovalnice. Te transakcije med zavarovalnicami se imenujejo pozavarovanje.

Pozavarovalne transakcije zajemajo tako življenjska kot neživljenjska zavarovanja. Zavarovalnice, ki sprejmejo pozavarovanje lahko z imetniki polic sklenejo tako pozavarovanje kot zavarovanje, lahko pa tudi sklepajo samo pozavarovanja.

Izvajalci pomožnih zavarovalnih dejavnosti

11.

Izvajalci pomožnih zavarovalnih dejavnosti so enote, ki sodelujejo predvsem v dejavnostih, ki so tesno povezane z zavarovanjem, sami pa ne prevzemajo tveganj. Izvajalci pomožnih zavarovalni dejavnosti zajemajo zlasti:

(a) zavarovalniški posredniki;

(b) zasebne nepridobitne institucije, ki oskrbujejo podjetja in pokojninske sklade;

(c) enote, katerih glavna dejavnost je, da so nadzorni organi za zavarovalnice in pokojninske sklade ter zavarovalniške trge.

OBRAVNAVA V RAČUNIH

12.

Zaradi lažje predstavitve se naslednji opis različnih vrst zavarovanja osredotoča na samo na primere, s katerimi so povezane rezidenčne enote. Na koncu vsakega oddelka so navedene posebne lastnosti za primere, ki zajemajo nerezidenčne enote.

Sheme socialne varnosti, ki jih organizira država

13.

Obseg proizvodnje, ki ga proizvedejo zaposleni pri upravljanju teh shem je del proizvodnje države, ki se vrednosti po proizvodnih stroških. Zaradi tega se stroški storitev ne izračunajo za sheme socialne varnosti, ki jih organizira država.

Prispevki delodajalcev državnim shemam socialne varnosti (D.121) se obravnavajo kot del sredstev za zaposlene, ki so prikazani kot obveznost v sektorju delodajalca pri računu ustvarjanja dohodka in kot terjatev v sektorju gospodinjstev pri računu alokacije primarnega dohodka. Prispevki delodajalcev se znova pojavijo v računu sekundarne razdelitve dohodka kot del dejanskih socialnih prispevkov delodajalcev (D.6111), ki so obveznost za gospodinjstva in terjatev za državo. Prispevki zaposlenih (D.6112) ter prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb (D.6113) so prav tako evidentirani v računu sekundarne razdelitve dohodka kot obveznosti v sektorju gospodinjstev in kot terjatve v sektorju države. Prejemki socialne varnosti v denarju (D.621) so v računu sekundarne razdelitve dohodka prikazani kot obveznost države in terjatev gospodinjstev, medtem ko so prejemki socialne varnosti v naravi, prikazani kot postavki D.6311 D.6312, obveznost države in terjatev gospodinjstev v računu prerazdelitve dohodka v naravi.

14.

Enote, ki upravljajo sheme socialne varnosti, ki jih organizira države, so uvrščene v podsektor S.I314 „Skladi socialne varnosti“. V razvrstitvi dejavnosti v skladu z ►M11  NACE Rev. 2 ◄ so ►M11  razred 84.30 ◄ „Dejavnosti obvezne socialne varnosti“.

Če rezident dela za nerezidenčnega delodajalca, so prispevki delodajalca prikazani kot obveznosti tujine v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev. Če zaposleni tudi udeležen v shemi socialne varnosti, ki jo vodi nerezidenčna država, so vse terjatve in obveznosti, ki običajno zadevajo sektor države, terjatve ali obveznosti tujine, evidentirane v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev. Vendar pa se v ESR socialni transferji v naravi izvajajo samo med rezidenčnimi enotami. Vsi prejemki, ki jih rezidenti prejmejo iz nerezidenčnih shem socialne varnosti, so torej po opredelitvi socialni prejemki, razen socialnih transferjev v naravi (D.62).

Če nerezident dela za rezidenčnega delodajalca, so prispevki delodajalca evidentirani kot terjatve tujine v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev. Če nerezidenčnega zaposlenega pokriva rezidenčna shema socialnega zavarovanja, so transakcije med zaposlenim in sektorjem države evidentirane v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev. Po opredelitvi so vsi prejemki, ki jih prejmejo nerezidenčni zaposleni, socialni prejemki, razen socialnih transferjev v naravi (D.62).

Primer tokov, evidentiranih za sheme socialne varnosti, ki jih organizira država, je v Preglednici A.III.l.

Zasebne sheme socialnega zavarovanja s skladi

15.

Sheme, ki se financirajo z avtonomnimi skladi se obravnavajo drugače kot sheme, ki se financirajo z neavtonomnimi skladi. Pri avtonomnih skladih se strošek storitve izračuna kot (A):



 

skupni zasluženi dejanski prejemki

plus

skupni dodatni prispevki

minus

dolgovani prejemki

minus

zvišanja (plus znižanja) rezervacij pokojninskih skladov.

16.

Vse štiri postavke so evidentirane izključno kot dobički ali izgube iz lastnine. Skupni dodatni prispevki so enaki dohodku od lastnine, pripisanemu imetnikom polic, ki je dohodek, katerega zaslužijo zasebni skladi socialne varnosti z investiranjem svojih tehničnih in pokojninskih rezervacij. V ESR se te rezervacije štejejo kot last imetnikov polic, ki torej prejmejo dohodek, proizveden s temi rezervacijami. Strošek storitve se evidentira kot proizvodnja (P.1) za avtonomne sklade in kot izdatek za končno potrošnjo (P.3) za sektor gospodinjstva.

Pri neavtonomnih skladih se strošek storitve ne izračuna. Stroški za upravljanje teh skladov so zajeti skupaj z drugimi elementi stroškov v delodajalčevem računu proizvodnje.

17.

Preostale transakcije se uporabljajo tako za avtonomne kot neavtonomne sklade. Dejanski prispevki delodajalcev (D.121) so prikazani kot del sredstev za zaposlene, ki so obveznost v sektorju delodajalca pri računu ustvarjanja dohodka in terjatev pri gospodinjstvih za zaposlenimi pri računu alokacije primarnega dohodka. Sektor delodajalca je lahko institucionalni sektor, skupaj z državo in gospodinjstvi (kot delodajalci). Dohodek od lastnine, pripisan imetnikom polic (delež D.4) je prikazan v računu alokacije primarnega dohodka kot obveznost sektorja, v katerem je sklad in kot terjatev sektorja, v katerem je gospodinjstvo. Rezidenčni avtonomni skladi so locirani v podsektorju zavarovalnic in pokojninskih skladov (S.125). Neavtonomni skladi očitno pripadajo istemu sektorju kot zadevni delodajalec. ►M11  NACE Rev. 2 ◄ uvršča dejavnost pokojninskih skladov v ►M11  razred 65.30 ◄ „Pokojninski skladi“.

18.

Dejanski prispevki delodajalcev se znova evidentirajo v računu sekundarne razdelitve dohodka kot del D.6111, ki so obveznost za gospodinjstva in terjatev za sektor, v katerem je sklad. Prispevki zaposlenih (D.6112) ter prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb (D.6113) so prav tako evidentirani v računu sekundarne razdelitve dohodka kot obveznosti v sektorju gospodinjstev in kot terjatve v sektorju, v katerem je sklad. Prispevki zaposlenih, samozaposlenih in nezaposlenih oseb so enaki neporednim izplačilom, h katerim se prišteje dohodek od lastnine, pripisan imetnikom polic, odšteje pa strošek storitve (pri čemer je slednji nič pri neavtonomnih skladih). Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi, skupaj s pokojninami, so prikazani v računu sekundarne razdelitve dohodka kot obveznosti skladov in terjatve gospodinjstev. Po opredelitvi so socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi del D.62, socialni prejemki, razen socialnih transferjev v naravi.

19.

Vknjižba v finančne račune vsebuje dva elementa:

(a) prenosne premije in škodne rezervacije (F.62), ki zajemajo razliko med plačljivimi prispevki in zasluženimi prispevki, ter med dolgovanimi prejemki in plačljivimi prejemki ( 110 ). Po dogovoru je ta element prikazan kot sprememba (negativna, če je treba) v obveznostih skladov in sredstvih gospodinjstev,

(b) neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (F.612), ki je prav tako prikazan kot sprememba (negativna, če je treba) v obveznostih skladov in rezervacijah gospodinjstev. Ta element je enak prispevkom delodajalcev in zaposlenih za pokojnine, kot so evidentirani v računu sekundarne razdelitve dohodka, minus plačljive pokojnine.

20.

Zaradi vknjižbe v finančni račun se F.612 in F.62 pojavita v bilancah stanja sektorja gospodinjstev (kot sredstva) in v sektorju sklada (kot obveznost).

V računu porabe razpoložljivega dohodka, se popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (D.8) evidentira kot terjatev gospodinjstev in kot obveznost skladov. Ta vknjižba je enaka drugemu elementu vknjižbe v finančni račun.

Delodajalci in vlada občasno izvedejo izredna plačila zasebnim skladom socialne varnosti, da se povečajo rezervacije teh skladov. Takšna plačila so evidentirana v računu kapitala kot drugi kapitalski transferji (D.99), in sicer kot obveznosti sektorja delodajalca ali države in kot terjatve sektorja sklada. Ker se rezervacije skladov socialnega zavarovanja obravnavajo, kot da so v lasti sektorja gospodinjstev, je potreben spremljajoči popravek med sektorjem sklada in sektorjem gospodinjstva. Ta popravek se evidentira kot drugi kapitalski transferji (D.99), in sicer kot obveznost sektorja sklada in kot terjatev sektorja gospodinjstva.

21.

Če rezidenčni zaposleni dela za nerezidenčnega delodajalca, so dejanski prispevki delodajalca (D.121) evidentirani kot del sredstev za zaposlene, in sicer kot obveznosti tujine in kot terjatve gospodinjstev. Če je delodajalec nerezident, je tudi vsak neavtonomni sklad socialnega zavarovanja nerezident, medtem ko je avtonomni sklad lahko rezident ali nerezident. Če je zaposleni vključen v nerezidenčni sklad, se vsi tokovi med sektorjem gospodinjstva in sektorjem sklada prikažejo kot transakcije med sektorjem gospodinjstva in tujino. Strošek storitve (v primeru avtonomnih, nerezidenčnih skladov) se prikaže kot uvoz storitev (P.72). Sprememba neto lastniškega kapitala v zavarovalno tehničnih rezervacijah (F.6) se prikaže v finančnem računu tujine, medtem ko se preostali tokovi prikažejo v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

22.

Če nerezidenčni zaposleni dela za rezidenčnega delodajalca, so dejanski prispevki delodajalca (D.121) del sredstev za zaposlene, in sicer kot obveznosti sektorja delodajalca in kot terjatve tujine. Če je nerezidenčni zaposleni vključen v rezidenčno shemo socialnega zavarovanja, se vsi stroški storitve evidentirajo kot izvoz storitev (P.62). Vsi drugi tokovi med skladom in zaposlenim se prikažejo kot tokovi med sektorjem sklada in tujino.

Zlasti pri nerezidenčnih enotah vsi potrebni podatki niso vedno na voljo. Izračuni za nekatere postavke, ki jih je treba evidentirati, morajo včasih temeljiti na predpostavkah.

Primer tokov, evidentiranih za zasebne sheme socialnega zavarovanja s skladi, je v Preglednici A.III.2.

Sheme socialnega zavarovanja brez skladov, ki jih upravljajo delodajalci

23.

Podobno kot pri shemah, ki se financirajo iz neavtonomnih skladov, so tudi stroški upravljanja shem socialnega zavarovanja brez skladov zajeti skupaj z drugimi elementi stroškov v delodajalčevem računu proizvodnje. Tako se strošek storitve ne izračuna.

Ker sheme socialnega zavarovanja brez skladov niso institucionalne enote ločene od delodajalcev, ki jih upravljajo, vse transakcije potekajo med sektorjem delodajalca in sektorjem gospodinjstva.

24.

ESR obravnava delodajalca, ki upravlja shemo brez skladov, kakor da v shemo prispeva pripisan prispevek v imenu svojih zaposlenih. Ta pripisani socialni prispevek (D.121) je del sredstev za zaposlene in je prikazan kot obveznost delodajalca v računu ustvarjanja dohodka in kot terjatev pri gospodinjstvih v računu alokacije primarnega dohodka. Pripisani prispevek delodajalca se znova prikaže v računu sekundarne razdelitve dohodka kot postavka D.612, in sicer kot obveznost pri gospodinjstvih in kot terjatev pri delodajalcu. Višino tega prispevka je treba določiti s sklicevanjem na delodajalčeve prihodnje obveznosti pri zagotavljanju prejemkov. Vendar pa je v praksi prispevek ponavadi določen v enaki višini, kot so plačljivi prejemki v tekočem obdobju (minus socialni prispevki zaposlenih).

25.

Dejanski prispevki zaposlenih, če obstajajo, se prikažejo kot del D.6112, in sicer kot obveznost pri gospodinjstvih in kot terjatev pri sektorju delodajalca. V računu sekundarne razdelitve dohodka so prikazane tudi pokojnine in drugi prejemki kot del D.62, in sicer kot terjatev pri gospodinjstvih in kot obveznost pri delodajalcu.

Sheme socialnega zavarovanja brez skladov očitno pripadajo istemu institucionalnemu sektorju kot zadevni delodajalec. ►M11  NACE Rev. 2 ◄ jih obravnava kot pomožno dejavnost.

26.

Če rezident dela za nerezidenčnega delodajalca, ki upravlja shemo socialnega zavarovanja brez skladov, vse transakcije potekajo med sektorjem gospodinjstva in tujino, evidentirane v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev. Če nerezident dela za rezidenčnega delodajalca, ki upravlja takšno shemo, vse transakcije potekajo med tujino in sektorjem delodajalca, prikazane v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Primer tokov, evidentiranih za sheme socialnega zavarovanja brez skladov, ki jih upravljajo delodajalci, je v Preglednici A.III.3.

27.

Proizvodnja storitev drugih življenjskih in neživljenjskih zavarovanj se izračuna kot (B):



 

dejanske zaslužene premije

plus

dodatne premije

minus

dolgovani škodni zahtevki

less

povečanja (plus zmanjšanja) tehničnih tehničnih rezervacij za škodna tveganja in tehničnih rezervacij za zavarovanja s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice.

28.

Dejansko zaslužene premije so dejanske premije, ki pokrivajo tveganja, nastala v tekočem obdobju. Dejansko zaslužene premije ponavadi niso enake premijam, ki bi jih zavarovalnica morala dejansko prejeti, saj slednje pogosto pokrivajo tveganja, nastala tako v tekočem kot v nadaljnjih obdobjih.

Dodatne premije so enake dohodku od lastnine, pripisanemu imetnikom polic, ki je celotni dohodek, katerega zaslužijo zavarovalnice z investiranjem svojih zavarovalnotehničnih rezervacij, brez dohodka iz lastnih skladov zavarovalnice.. Zavarovalne tehnične rezervacije vsebujejo dva elementa: (a)prenosne premije in škodne rezervacije, ki izhajajo iz razlike med zasluženimi premijami in premijami, ki bi jih morala zavarovalnica prejeti, ter med plačljivimi in dolgovanimi škodnimi zahtevki, ter (b)tehnične rezervacije za škodna tveganja in tehnične rezervacije za zavarovanja s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice. Slednji element se uporablja samo za življenjsko zavarovanje. Zavarovalne tehnične rezervacije se ponavadi investirajo v finančna sredstva, ki prinašajo dohodek v obliki obresti ali dividend. Vendar pa se te rezervacije lahko investirajo tudi v nepremičnine, pri čemer se dohodek zasluži kot poslovni presežek.

29.

Dolgovani škodni zahtevki pokrivajo dogodke, ki se zgodijo v tekočem obdobju. Škodni zahtevki pogosto postanejo plačljivi šele v kasnejšem obdobju, in ne v obdobju, ko se je zgodil dogodek, ki jih je povzročil. Dolgovani zahtevki torej niso enaki plačljivim zahtevkom.

Spremembe tehničnih rezervacij za škodna tveganja in tehničnih rezervacij za zavarovanja s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice so sestavljene iz alokacij k tehničnim rezervacijam za škodna tveganja in tehničnim rezervacijam za police zavarovanj s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice, da se ustvarijo vsote kapitala, ki so zajamčene po teh policah. Te določbe se nanašajo samo na življenjsko zavarovanje.

Vse štiri postavke v enačbi (b)je treba meriti brez dobičkov in izgub iz lastnine.

30.

Celotna proizvodnja drugih življenjskih zavarovanj se izračuna v skladu z enačbo b)in prikaže kot postavka P.1 v računu proizvodnje podsektorja zavarovalnic in pokojninskih skladov. Proizvodnja drugih življenjskih zavarovanj se v celoti porabi kot končna potrošnja rezidenčnih gospodinjstev, razen če jo potrošijo nerezidenčna gospodinjstva. Proizvodnja storitev življenjskega zavarovanja se porazdeli med sektor gospodinjstev in tujino sorazmerno s plačljivimi premijami rezidenčnih in nerezidenčnih gospodinjstev. Storitve življenjskega zavarovanja, ki jih potrošijo rezidenti, so prikazane kot del izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo (P.3), medtem ko so storitve, ki jih potrošijo nerezidenti, del izvoza storitev (P.62).

31.

Pri drugih življenjskih zavarovanjih se evidentirata še dve dodatni transakciji. V računu alokacije primarnega dohodka je dohodek od lastnine, pripisan imetnikom polic (del D.4) prikazan kot obveznost sektorja zavarovalnic in terjatev gospodinjstev. V finančnem računu je postavka neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskih zavarovanj prikazan kot sprememba (negativna, če je treba) sredstev gospodinjstev in obveznosti zavarovalnic. Sprememba neto lastniškega kapitala gospodinjstev je posledica sprememb rezervacij življenjskih zavarovanj, to je tehničnih rezervacij za škodna tveganja in tehničnih rezervacij za zavarovanja s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice (F.611). Sprememba neto lastniškega kapitala je torej enaka dejanskim plačljivim premijam (ne zasluženim), h katerim se prištejejo dodatne premije, odštejejo pa premije, ki morajo biti prejete (ne dolgovane) in strošek storitve.

32.

Zaradi te vknjižbe v finančni račun se F.611 prikaže tudi v bilancah stanja sektorja gospodinjstev (kot sredstva) in v sektorju zavarovalnice (kot obveznost).

Tako kot stroške storitve je treba tudi dohodek od lastnine, pripisan imetnikom zavarovalnih polic (= dodatne premije), porazdeliti med sektor gospodinjstva in tujino, sorazmerno s premijami.

Institucionalno so zavarovalnice za življenjsko zavarovanje uvrščene v S.125 „Zavarovalnice in pokojninski skladi“. V razvrstitvi dejavnosti v skladu z ►M11  NACE Rev. 2 ◄ so ►M11  razred 65.11 ◄ „Življenjsko zavarovanje“.

33.

Če rezidenčna zavarovalnica za življenjsko zavarovanje zagotavlja storitve nerezidenčnim gospodinjstvom, se strošek storitve evidentira kot izvoz storitev (P.62). Dohodek od lastnine, pripisan imetnikom zavarovalnih polic se prikaže kot obveznost pri sektorju zavarovalnice in kot terjatev pri tujini v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev. Sprememba neto lastniškega kapitala nerezidenčnih gospodinjstev v zavarovalno tehničnih rezervacijah življenjskega zavarovanja se prikaže v finančnem računu tujine kot sprememba sredstev tujine in obveznosti sektorja zavarovalnice.

Če rezidenčna gospodinjstva kupijo kritje pri nerezidenčnih zavarovalnicah, je postopek načeloma zelo neposreden: strošek storitve se evidentira kot uvoz storitev (P.72), pripisani dohodek od lastnine se prikaže v zunanjem računu primarnega dohodka in tekočih transferjev kot obveznost tujine in terjatev gospodinjstev, sprememba neto lastniškega kapitala pa se prikaže kot sprememba sredstev gospodinjstev in sprememba obveznosti tujine. Vendar pa podatki, potrebni za izračun teh postavk, ponavadi niso na voljo; običajno so znane samo plačljive premije. Zaradi tega so potrebne predpostavke, kot so na primer, uporaba deležev stroškov storitev pri premijah in uporaba pripisanega dohodka od lastnine tudi pri premijah, ki jih rezidenčna gospodinjstva plačajo nerezidenčnim zavarovalnicam.

Primer tokov, evidentiranih za druga življenjska zavarovanja, je v Preglednici A.III.4.

34.

Proizvodnja (P.1) zavarovalnic za druga neživljenjska zavarovanja se izračuna v skladu z enačbo b)in prikaže v računu proizvodnje podsektorja zavarovalnic in pokojninskih skladov. Storitve neživljenjskih zavarovanj se lahko porabijo kot vmesna potrošnja (P.2) katerega koli rezidenčnega sektorja, kot končna potrošnja sektorja gospodinjstev, če so del izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo (P.3), ali kot izvoz (P.62). Storitve neživljenjskih zavarovanj, porabljene kot vmesna potrošnja, se razčlenijo po gospodarskih panogah.

Enačba (b) se uporabi za izračun celotne vrednosti proizvodnje neživljenjskih zavarovanj. Proizvodnja se nato porazdeli med uporabniške sektorje in gospodarske panoge sorazmerno z dejanskimi plačljivimi premijami v posameznih sektorjih. Če vsi rezidenčni sektorji razen gospodinjstev porabijo storitve neživljenjskih zavarovanj samo za vmesno potrošnjo, jih sektor gospodinjstev porabi tako za končno kot vmesno potrošnjo. Storitve neživljenjskih zavarovanj, ki jih porabijo gospodinjstva, je treba razdeliti na vmesno in končno potrošnjo sorazmerno z dejansko plačljivimi premijami. Premije, ki so jasno povezane z proizvodno dejavnostjo neinkorporiranih podjetij, se obravnavajo kot povezane z vmesno potrošnjo, medtem ko se ostale premije, ki jih plačajo gospodinjstva, obravnavajo kot povezane s končno potrošnjo.

35.

V računu alokacije primarnega dohodka je dohodek od lastnine, pripisan imetnikom polic evidentiran kot del D.4, in sicer kot obveznost pri sektorju zavarovalnic in kot terjatev pri sektorju imetnikov polic. V idealnem primeru je treba dohodek od lastnine, pripisan imetnikom polic razdeliti med sektorje sorazmerno z rezervacijami pripisanimi posameznim sektorjem imetnikov polic, vendar pa je to v praksi komaj izvedljivo. Dohodek od lastnine, pripisan imetnikom polic, je torej treba porazdeliti sorazmerno z dejansko plačanimi premijami v posameznih sektorjih imetnikov polic.

36.

V računu sekundarne razdelitve dohodka so neto zaslužene premije prikazane kot obveznosti pri vseh sektorjih imetnikov polic in kot terjatve pri sektorju zavarovalnic. Neto zaslužene premije s izračunajo kot dejansko zaslužene premije, h katerim se prišteje dohodek od lastnine, pripisan imetnikom polic, odšteje pa vrednost potrošenih storitev. Z enačbo (B), so neto zaslužene premije enake dolgovanim škodnim zahtevkom ( 111 ). V računu sekundarne razdelitve dohodka so dolgovani škodni zahtevki prav tako prikazani kot obveznosti pri sektorju zavarovalnic in kot terjatve pri vseh sektorjih imetnikov polic. Neto zaslužene premije in dolgovani škodni zahtevki so del postavke D.7, „Drugi tekoči transferji“.

Nekateri škodni zahtevki izhajajo iz osebne ali materialne škode, ki jo imetnik police povzroči tretjim stranem. V teh primerih se veljavni zahtevki knjižijo, kakor da jih zavarovalnica izplača oškodovancem neposredno in ne preko imetnika police.

37.

V finančnem računu je neto lastniški kapital imetnikov polic v rezervacijah neživljenjskih zavarovanj prikazan kot sprememba sredstev v sektorjih imetnikov polic in kot sprememba obveznosti v sektorju zavarovalnic. Sprememba neto lastniškega kapitala, uvrščena kot Ą.62, nastane zaradi prenosnih premij in škodnih rezervacij. F.62 se prav tako pojavi kot obveznost v bilanci stanja zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje in kot sredstvo v bilancah stanja imetnikov polic.

Zavarovalnice za neživljenjska zavarovanja sodijo v ►M11  NACE Rev. 2 ◄ ►M11  razred 65.12 ◄ „Neživljenjska zavarovanja“. Njihov institucionalni sektor je S.125, „Zavarovalnice in pokojninski skladi“.

38.

Če nerezidenčne enote sklenejo zavarovanje pri rezidenčnih zavarovalnicah za življenjsko zavarovanje, se strošek storitve prikaže kot izvoz storitev (P.62). Dohodek od lastnine, pripisan imetnikom polic, neto zaslužene premije in dolgovani škodni zahtevki so evidentirani v zunanjem računu primarnega dohodka in tekočih transferjev, medtem ko je neto lastniški kapital imetnikov polic v rezervacijah neživljenjskega zavarovanja prikazan v finančnem računu tujine. V tem primeru izračuni za tujino niso nič težji od tistih za kateri koli rezidenčni sektor imetnikov polic.

Če rezidenčne enote sklenejo zavarovanje pri nerezidenčnih zavarovalnicah za neživljenjsko zavarovanje, je položaj bistveno težji; običajno so na voljo samo podatki o plačljivih premijah in škodnih zahtevkih, ki bi morali biti prejeti. Zato se uporablja poenostavljena metoda, pri kateri se ne upoštevajo rezervacije neživljenjskega zavarovanja in kasnejši dohodek od lastnine, ki izhaja iz njih: strošek storitve, ki je evidentiran kot uvoz storitev (P.72), se izračuna kot plačljive premije minus škodni zahtevki, ki bi morali biti prejeti ( 112 ). Neto plačljive premije se izračunajo kot plačljive premije minus strošek storitve in so tako enake zahtevkom, ki bi morali biti prejeti. Neto plačljive premije in zahtevki, ki bi morali biti prejeti, so prikazani v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Primer tokov, evidentiranih za druga neživljenjska zavarovanja, je v Preglednici A.III.5.

39.

V ESR se transakcije, povezane s pozavarovanjem, evidentirajo bolj preprosto kot transakcije, povezane z neposrednim zavarovanjem (slednje pomenijo transakcije med zavarovalnicami in navadnimi imetniki polic). Namesto ločenega prikaza zajetih tokov (zaslužene premije, dolgovani škodni zahtevki, provizije, itd.), se pozavarovalne transakcije preprosto prikažejo kot storitev, ki jo pozavarovalnica opravi za zavarovalnico, ki sklene neposredno zavarovanje. Vrednost te storitve se meri kot bilanca vseh tokov, ki potekajo med pozavarovalnico in zavarovalnico, ki sklene neposredno zavarovanje.

Za rezidenčne zavarovalnice za življenjska in neživljenjska zavarovanja, so proizvedene pozavarovalne storitve prikazane kot proizvodnja (P.1), medtem ko so prejete pozavarovalne storitve prikazane kot vmesna potrošnja (P.2). Pozavarovalne storitve, ki jih rezidenčne pozavarovalnice opravijo za nerezidenčne zavarovalnice so prikazane kot izvoz storitev (P.62), medtem ko so storitve ki jih nerezidenčne pozavarovalnice opravijo za rezidenčne zavarovalnice, evidentirane kot uvoz storitev (P.72).

40.

Za rezidenčne zavarovalnice se lahko podatki o proizvodnji in vmesni potrošnjo pozavarovalnih storitev pridobijo iz statističnih podatkov o zavarovalništvu. Izračunavanje uvoza in izvoza pozavarovalniških storitev je lahko bolj zahtevno, odvisno predvsem od razpoložljivosti in kakovosti statističnih podatkov o plačilni bilanci. Vendar pa se zunanja bilanca pozavarovalnih storitev zlahka izpelje iz statističnih podatkov o zavarovalništvu.

Pozavarovalne transakcije med rezidenčnimi zavarovalnicami so pogosto konsolidirane. Vendar pa ESR zaradi skladnosti z direktivami ES o zavarovalništvu priporoča, da se pozavarovalne storitve evidentirajo nekonsolidirane. Konsolidiranost pozavarovalnih storitev med rezidenti vpliva na raven proizvodnje zavarovalnih storitev, na izravnalne postavke, kot so dodana vrednost, poslovni presežek in prihranek pa ne vpliva.

41.

Obseg opravljenih pomožnih zavarovalnih storitev se vrednoti na podlagi zaračunanih taks ali provizij. Pri nepridobitnih ustanovah, ki delujejo kot poslovna združenja za zavarovalnice in pokojninske sklade, se njihova proizvodnja vrednoti po višini članarin, ki jih plačajo člani združenj. Proizvodnjo člani združenj porabijo kot vmesno potrošnjo.

Institucionalne enote, ki se ukvarjajo predvsem s pomožnimi zavarovalnimi dejavnostmi, so uvrščene v S.124 „Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti“. V razvrstitvi dejavnosti v skladu z ►M11  NACE Rev. 2 ◄ so ►M11  skupina 66.2 ◄ „Pomožne dejavnosti v zavarovalništvu in pokojninskih skladih“.

ZAVAROVANJE: NUMERIČNI PRIMER



A.III.1 — Sheme socialne varnosti, ki jih organizira država

Porabe

Viri

Skupaj

Ustrezne vknjižbe

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne vknjižbe

Skupaj

Račun blaga in storitev

Račun tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

Račun blaga in storitev

Račun tujine

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun ustvarjanja dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

155

 

0

155

8

0

45

4

98

D.121

Socialni prispevki delodajalcev

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun primarne razdelitve dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.121

Socialni prispevki delodajalcev

 
 
 

155

155

0

 

155

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun sekundarne razdelitve dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

155

 

0

155

 

155

 
 
 

D.6111

Socialni prispevki delodajalcev

 
 

155

 
 

155

0

 

155

76

 

0

76

 

76

 
 
 

D.6112

Socialni prispevki delodajalcev

 
 

76

 
 

76

0

 

76

32

 
 

32

 

32

 
 
 

D.6113

Socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

 
 

32

 
 

32

0

 

32

232

 

0

232

 
 

232

 
 

D.621

Prejemki socialne varnosti v denarju

 
 
 

232

 

232

0

 

232

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun ponovne razdelitve dohodka v naravi

 
 
 
 
 
 
 
 
 

78

 
 

78

 
 

78

 
 

D.6311

Prejemki socialne varnosti v naravi, povračila

 
 
 

78

 

78

 
 

78

65

 
 

65

 
 

65

 
 

D.6312

Drugi prejemki socialne varnosti v naravi

 
 
 

65

 

65

 
 

65



A. III.2. — Zasebne sheme socialnega zavarovanja s skladi

Porabe

Viri

Skupaj

Ustrezne vknjižbe

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne vknjižbe

Skupaj

Račun blaga in storitev

Račun tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

Račun blaga in storitev

Račun tujine

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Zunanji račun

 
 
 
 
 
 
 
 
 

0

 

0

 
 
 
 
 
 

P.6

Izvoz blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 

0

0

0

0

 
 
 
 
 
 
 

P.7

Uvoz blaga in storitev

 
 
 
 
 
 

0

 

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun proizvodnje

 
 
 
 
 
 
 
 
 

3

3

 
 
 
 
 
 
 

P.1

Proizvodnja

 

3

 
 
 

3

 
 

3

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun ustvarjanja dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

19

 

0

19

2

0

3

0

14

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev v zasebne sheme s skladi

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun alokacije primarnega dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev v zasebne sheme s skladi

 
 
 

19

 

19

0

 

19

12

 

0

12

 
 
 

12

 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan imetnikom zavarovalnih polic

 
 
 

12

 

12

0

 

12

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun sekundarne razdelitve dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

19

 

0

19

 

19

 
 
 

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev v zasebne sheme s skladi

1

18

0

0

0

19

0

 

19

21

 

0

21

 

21

 
 
 

D.6112

Neto socialni prispevki zaposlenih

1

20

0

0

0

21

0

 

21

29

 

0

29

0

0

0

28

1

D.622

Prejemki iz zasebnih shem s skladi

 
 
 

29

 

29

0

 

29

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun porabe razpoložljivega dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 

0

3

 
 

3

 

3

 
 

0

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

 
 
 
 
 
 
 

3

3

11

 

0

11

0

 

0

10

1

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala v rezervacijah pokojninskih skladov

 
 
 

11

 

11

0

 

11

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Finančni račun

 
 
 
 
 
 
 
 
 

11

 
 

11

 

11

 
 
 

F.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

1

10

0

 

0

11

0

 

11

1

 
 

1

 

1

 
 
 

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

 

1

 
 
 

1

 
 

1



A.III.3 — Sheme brez skladov, ki jih upravljajo delodajalci

Porabe

Viri

Skupaj

Ustrezne vknjižbe

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne vknjižbe

Skupaj

Račun blaga in storitev

Račun tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

Račun blaga in storitev

Račun tujine

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun ustvarjanja dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

19

 

0

19

1

0

5

1

12

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun primarne razdelitve dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

 
 
 

19

 

19

0

 

19

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun sekundarne razdelitve dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

19

 

0

19

 

19

 
 
 

D.612

Pripisani socialni prispevki

12

1

5

0

1

19

0

 

19

19

 

0

19

1

0

5

1

12

D.623

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov

 
 
 

19

 

19

0

 

19



A.III.4 — Druga življenjska zavarovanja

Porabe

Viri

Skupaj

Ustrezne vknjižbe

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne vknjižbe

Skupaj

Račun blaga in storitev

Račun tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

Račun blaga in storitev

Račun tujine

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Zunanji račun

 
 
 
 
 
 
 
 
 

0

 

0

 
 
 
 
 
 

P.6

Izvoz blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 

0

0

0

0

 
 
 
 
 
 
 

P.7

Uvoz blaga in storitev

 
 
 
 
 
 

0

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun proizvodnje

 
 
 
 
 
 
 
 
 

4

4

 
 
 
 
 
 
 

P.1

Proizvodnja

 

4

 
 
 

4

 
 

4

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun primarne razdelitve dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

7

 
 

7

 
 
 

7

 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan imetnikom zavarovalnih polic

 
 
 

7

 

7

0

 

7

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun porabe razpoložljivega dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

4

 

0

4

 

4

 
 
 

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

 
 
 
 
 
 
 

4

4

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Finančni račun

 
 
 
 
 
 
 
 
 

22

 

0

22

 

22

 
 
 

F.611

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

 

22

 
 
 

22

0

 

22



A.III.5 — Druga neživljenjska zavarovanja

Porabe

Viri

Skupaj

Ustrezne vknjižbe

S.1

S.15

S.14

S.13

S.12

S.11

Transakcije in izravnalne postavke

S.11

S.12

S.13

S.14

S.15

S.1

Ustrezne vknjižbe

Skupaj

Račun blaga in storitev

Račun tujine

Celotno gospodarstvo

NPISG

Gospodinjstva

Država

Finančne družbe

Nefinančne družbe

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva

NPISG

Celotno gospodarstvo

Račun blaga in storitev

Račun tujine

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Zunanji račun

 
 
 
 
 
 
 
 
 

0

 

0

 
 
 
 
 
 

P.6

Izvoz blaga in storitev

 
 
 
 
 
 
 

0

0

0

0

 
 
 
 
 
 
 

P.7

Uvoz blaga in storitev

 
 
 
 
 
 

0

 

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun proizvodnje

 
 
 
 
 
 
 
 
 

6

6

 
 
 
 
 
 
 

P.1

Proizvodnja

 

6

 
 
 

6

 
 

6

4

 

0

4

0

3

0

0

1

P.2

Vmesna potrošnja

 
 
 
 
 
 
 

4

4

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun primarne razdelitve dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

6

 
 

6

 
 
 

6

 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan imetnikom zavarovalnih polic

5

0

0

1

0

6

0

 

6

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun sekundarne razdelitve dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

45

 

2

43

0

31

4

0

8

D.71

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

 

45

 
 
 

45

 
 

45

45

 

0

45

 
 
 

45

 

D.72

Škodni zahtevki iz neživljenjskega zavarovanja

6

0

1

35

0

42

3

 

45

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Račun porabe razpoložljivega dohodka

 
 
 
 
 
 
 
 
 

2

 
 

2

 

2

 
 
 

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

 
 
 
 
 
 
 

2

2

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Finančni račun

 
 
 
 
 
 
 
 
 

2

 

0

2

0

2

0

0

0

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

 

2

 
 
 

2

 
 

2




PRILOGA IV

KLASIFIKACIJE IN RAČUNI

KLASIFIKACIJE

KLASIFIKACIJA INSTITUCIONALNIH SEKTORJEV (S)



S.1

Celotno gospodarstvo

S.11

Nefinančne družbe

S.11001

Javne nefinančne družbe

S.11002

Domače zasebne nefinančne družbe

S.11003

Nefinančne družbe pod tujim nadzorom

S.12

Finančne družbe

S.121

Centralna banka

S.122

Druge denarne finančne ustanove

S.12201

Javne

S.12202

Domače zasebne

S.12203

Pod tujim nadzorom

S.123

Drugi finančni posredniki, razen zavarovalnic in pokojninskih skladov

S.12301

Javni

S.12302

Domači zasebni

S.12303

Pod tujim nadzorom

S.124

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S.12401

Javni

S.12402

Domači zasebni

S.12403

Pod tujim nadzorom

S.125

Zavarovalnice in pokojninski skladi

S.12501

Javni

S.12502

Domači zasebni

S.12503

Pod tujim nadzorom

S.13

Država

S.1311

Institucionalne enote centralne ravni države

S.1312

Institucionalne enote federalne ravni države

S.1313

Institucionalne enote lokalne ravni države

S.1314

Skladi socialne varnosti

S.14

Gospodinjstva

S.141 + S.142

Delodajalci (vključno samozaposleni)

S.143

Zaposleni

S.1441

Prejemniki dohodkov od lastnine

S.1442

Prejemniki pokojnin

S.1443

Prejemniki drugih transfernih dohodkov

S.145

Druga gospodinjstva

S.15

Nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva

S.2

Tujina

S.21

Evropska unija

S.211

Države članice EU

S.212

Institucije EU

S.22

Tretje države in mednarodne organizacije

KLASIFIKACIJA TRANSAKCIJ IN DRUGIH TOKOV



Transakcije z blagom in storitvami (proizvodi) (P)

P.1

Obseg proizvodnje

P.11

Obseg tržne proizvodnje

P.119

Popravek FISIM

P.12

Obseg proizvodnje za lastno končno porabo

P.13

Obseg druge netržne proizvodnje

▼M2

P.131

Plačila za drugo netržno proizvodnjo

P.132

Preostala druga netržna proizvodnja

▼B

P.2

Vmesna potrošnja

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

P.31

Izdatki za individualno potrošnjo

P.32

Izdatki za kolektivno potrošnjo

P.4

Dejanska končna potrošnja

P.41

Dejanska individualna potrošnja

P.42

Dejanska kolektivna potrošnja

P.5

Bruto investicije

P.51

Bruto investicije v osnovna sredstva

P.511

Pridobitve minus odsvojitve opredmetenih osnovnih sredstev

P.5111

Pridobitve novih opredmetenih osnovnih sredstev

P.5112

Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

P.5113

Odsvojitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

P.512

Pridobitve minus odsvojitve neopredmetenih osnovnih sredstev

P.5121

Pridobitve novih neopredmetenih osnovnih sredstev

P.5122

Pridobitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

P.5123

Odsvojitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

P.513

Dodatki k vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev

P.5131

Večje izboljšave neproizvedenih nefinančnih sredstev

P.5132

Stroški prenosa lastništva neproizvedenih nefinančnih sredstev

P.52

Spremembe zalog

P.53

Pridobitve minus odsvojitve vrednostnih predmetov

P.6

Izvoz blaga in storitev

P.61

Izvoz blaga

P.62

Izvoz storitev

P.7

Uvoz blaga in storitev

P.71

Uvoz blaga

P.72

Uvoz storitev



Razdelitvene transakcije (D)

D.1

Sredstva za zaposlene

D.11

Plače

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

D.21

Davki na proizvode

D.211

Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

D.212

Davki in dajatve na uvoz, razen DDV

D.2121

Uvozne dajatve

D.2122

Davki na uvoz, razen DDV in uvoznih dajatev

D.214

Davki na proizvode, razen DDV in uvoznih dajatev

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

D.3

Subvencije

D.31

Subvencije na proizvode

D.311

Uvozne subvencije

D.319

Druge subvencije na proizvode

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

D.4

Dohodek od lastnine

D.41

Obresti

D.42

Razdeljeni dohodek družb

D.421

Dividende

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

D.43

Reinvestirani zaslužki od neposrednih tujih naložb

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan imetnikom zavarovalnih polic

D.45

Najemnine

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

D.51

Davki na dohodek

D.59

Drugi tekoči davki

D.6

Socialni prispevki in prejemki

D.61

Socialni prispevki

D.611

Dejanski socialni prispevki

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

D.61111

Dejanski obvezni socialni prispevki delodajalcev

D.61112

Dejanski prostovoljni socialni prispevki delodajalcev

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

D.6113

Socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

D.61131

Obvezni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

D.61132

Prostovoljni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

D.612

Pripisani socialni prispevki

D.62

Socialni prejemki, razen socialnih transferjev v naravi

D.621

Prejemki socialne varnosti v denarju

D.622

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi

D.623

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov

D.624

Prejemki socialnega varstva v denarju

D.63

Socialni transferji v naravi

D.631

Socialni prejemki v naravi

D.6311

Prejemki socialne varnosti, povračila

D.6312

Drugi prejemki socialne varnosti v naravi

▼M2

D.63121

Drugi prejemki socialne varnosti v naravi, ki jih zagotavljajo tržni proizvajalci

D.63122

Drugi prejemki socialne varnosti v naravi, ki jih zagotavljajo netržni proizvajalci

▼B

D.6313

Prejemki socialnega varstva v naravi

▼M2

D.63131

Prejemki socialnega varstva v naravi, ki jih zagotavljajo tržni proizvajalci

D.63132

Prejemki socialnega varstva v naravi, ki jih zagotavljajo netržni proizvajalci

▼B

D.632

Transferji individualnega netržnega blaga ali storitev

D.7

Drugi tekoči transferji

D.71

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

D.72

Škodni zahtevki iz neživljenjskega zavarovanja

D.73

Tekoči transferji v okviru države

D.74

Tekoče mednarodno sodelovanje

D.75

Drugi tekoči transferji

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala v rezervacijah pokojninskih skladov

D.9

Kapitalski transferji

D.91

Davki na kapital

D.92

Investicijske podpore

D.99

Drugi kapitalski transferji

▼M4

D.995

Kapitalski transferji države ustreznim sektorjem na osnovi odmerjenih davkov in socialnih prispevkov, ki verjetno ne bodo pobrani

D.99521

Odmerjeni davki na proizvode, ki verjetno ne bodo pobrani

D.99529

Odmerjeni drugi davki na proizvodnjo, ki verjetno ne bodo pobrani

D.99551

Odmerjeni davki od dohodka, ki verjetno ne bodo pobrani

D.99559

Odmerjeni drugi tekoči davki, ki verjetno ne bodo pobrani

D.9956111

Odmerjeni dejanski socialni prispevki delodajalcev, ki verjetno ne bodo pobrani

D.9956112

Odmerjeni socialni prispevki zaposlenih, ki verjetno ne bodo pobrani

D.9956113

Odmerjeni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb, ki verjetno ne bodo pobrani

D.99591

Odmerjeni davki na kapital, ki verjetno ne bodo pobrani

▼B



Transakcije s finančnimi instrumenti (F) (Neto pridobitev finančnih sredstev/neto nastanek finančnih obveznosti)

F.1

Denarno zlato in posebne pravice črpanja (PPČ)

F.11

Denarno zlato

F.12

Posebne pravice črpanja (PPČ)

F.2

Gotovina in vloge

F.21

Gotovina

F.22

Prenosljive vloge

F.29

Druge vloge

F.3

Vrednostni papirji, razen delnic

F.33

Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

F.331

Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

F.332

Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

F.34

Izvedeni finančni instrumenti

F.4

Posojila ()

F.41

Kratkoročna posojila

F.42

Dolgoročna posojila

F.5

Delnice in drugi lastniški kapital ()

F.51

Delnice in drugi lastniški kapital, razen delnic vzajemnih skladov

F.511

Delnice, ki kotirajo na borzi

F.512

Delnice, ki ne kotirajo na borzi

F.513

Drug lastniški kapital

F.52

Delnice vzajemnih skladov

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

F.61

Neto lastniški deleži gospodinjstev v rezervacijah življenjskih zavarovanj in rezervacijah pokojninskih skladov

F.611

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskih zavarovanj

F.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

F.7

Druge terjatve in obveznosti ()

F.71

Komercialni krediti in predujmi

F.79

Druge terjatve in obveznosti, razen komercialnih kreditov in predujmov

(1)   Pojasnjevalna postavka: F.m: neposredne tuje naložbe.



Druge vknjižbe akumulacij (K)

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

K.2

Pridobitve minus odsvojitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

K.21

Pridobitve minus odsvojitve zemlje in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev

K.211

Pridobitve zemlje in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev

K.212

Odsvojitve zemlje in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev

K.22

Pridobitve minus odsvojitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev

K.221

Pridobitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev

K.222

Odsvojitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev

K.3

Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev

K.4

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev

K.5

Naravna rast negojenih bioloških virov

K.6

Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

K.61

Izginjanje naravnih ekonomskih sredstev

K.62

Drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

K.7

Izgube zaradi katastrof

K.8

Zasegi brez nadomestila

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d.n.

K.10

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev in obveznosti d.n.

K.11

Nominalni dobički/izgube iz lastnine

K.11.1

Nevtralni dobički/izgube iz lastnine

K.11.2

Realni dobički/izgube iz lastnine

K.12

Spremembe v razvrstitvi in strukturi

K.12.1

Spremembe v sektorski razvrstitvi in strukturi

K.12.2

Spremembe v razvrstitvi sredstev in obveznosti

K.12.21

Monetizacija/ demonetizacija zlata

K.12.22

Spremembe v razvrstitvi sredstev ali obveznosti, razen monetizacije/demonetizacije zlata

KLASIFIKACIJA IZRAVNALNIH POSTAVK ( 113 ) (B)



B.1

Dodana vrednost/ B.1 *Domači proizvod

B.2

Poslovni presežek

B.3

Raznovrstni dohodek

B.4

Podjetniški dohodek

B.5

Bilanca primarnih dohodkov/B.5 *Nacionalni dohodek

B.6

Razpoložljivi dohodek

B.7

Prilagojen razpoložljivi dohodek

B.8

Prihranek

B.9

Neto posojanje/neto izposojanje

B.10

Spremembe neto vrednosti

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi prihranka in kapitalskih transferjev ()()

B.10.2

Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

B.10.3

Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

B.10.31

Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine

B.10.32

Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine

B.11

Zunanja bilanca blaga in storitev

B.12

Saldo tekočih transakcij s tujino

B.90

Neto vrednost

BF.90

Neto finančna sredstva

(1)   Spremembe neto vrednosti zaradi prihranka in kapitalskih transferjev niso izravnalna postavka v strukturi sistema. Predstavljajo celotno desno stran kapitalskega računa. Vendar pa je kot pomemben sestavni del sprememb neto vrednosti šifrirana z drugimi sestavnimi deli slednje.

(2)   „Spremembe neto vrednosti in kapitalskih transferjev“ za tujino se nanaša na spremembe neto vrednosti zaradi salda tekočih transakcij s tujino in kapitalskih transferjev.

KLASIFIKACIJA SREDSTEV (A)



Nefinančna sredstva (AN)

AN.1

Proizvedena sredstva

AN.11

Osnovna sredstva

AN.111

Opredmetena osnovna sredstva

AN.1111

Stanovanja

AN.1112

Druge stavbe in konstrukcije

AN.11121

Nestanovanjske zgradbe

AN.11122

Druge konstrukcije

AN.1113

Stroji in oprema

AN.11131

Prevozna oprema

AN.11132

Drugi stroji in oprema

AN.1114

Gojena sredstva

AN.11141

Živina za razplod, mlečne izdelke, delovne živali itn.

AN.11142

Vinogradi, sadovnjaki in drugi nasadi drevja, ki vedno znova dajejo pridelke

AN.112

Neopredmetena osnovna sredstva

AN.1121

Raziskovanje rudnin

AN.1122

Računalniška programska oprema

AN.1123

Razvedrilni, literarni ali umetniški originali

AN.1129

Druga neopredmetena osnovna sredstva

AN.12

Zaloge

AN.121

Materiali in preskrba

AN.122

Nedokončana proizvodnja

AN.1221

Nedokončana proizvodnja gojenih sredstev

AN.1222

Druga nedokončana proizvodnja

AN.123

Dokončano blago

AN.124

Blago za nadaljnjo prodajo

AN.13

Vrednostni predmeti

AN.131

Plemenite kovine in dragi kamni

AN.132

Starine in druge umetnine

AN.139

Drugi vrednostni predmeti

AN.2

Neproizvedena sredstva

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

AN.211

Zemlja

AN.2111

Zemlja pod zgradbami in konstrukcijami

AN.2112

Obdelovalna zemlja

AN.2113

Rekreacijska zemljišča in pripadajoča površinska voda

AN.2119

Druga zemljišča in pripadajoča površinska voda

AN.212

Podzemeljska sredstva

AN.2121

Zaloge premoga, nafte in zemeljskega plina

AN.2122

Zaloge kovinskih mineralov

AN.2123

Zaloge nekovinskih mineralov

AN.213

Negojeni biološki viri

AN.214

Vodni viri

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

AN.221

Patentirane entitete

AN.222

Najemi in druge prenosljive pogodbe

AN.223

Kupljena poslovna vrednost

AN.229

Druga neopredmetena neproizvedena sredstva



Finančna sredstva/ obveznosti (AF)

AF.1

Denarno zlato in pravice črpanja (PPČ)

AF.11

Denarno zlato

AF.12

Posebne pravice črpanja (PPČ)

AF.2

Gotovina in vloge

AF.21

Gotovina

AF.22

Prenosljive vloge

AF.29

Druge vloge

AF.3

Vrednostni papirji, razen delnic

AF.33

Vrednostni papirji, razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

AF.331

Kratkoročni vrednostni papirji, razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

AF.332

Dolgoročni vrednostni papirji, razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

AF.34

Izvedeni finančni instrumenti

AF.4

Posojila ()

AF.41

Kratkoročna posojila

AF.42

Dolgoročna posojila

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital ()

AF.51

Delnice in drug lastniški kapital, razen delnic vzajemnih skladov

AF.511

Delnice, ki kotirajo na borzi

AF.512

Delnice, ki ne kotirajo na borzi

AF.513

Drug lastniški kapital

AF.52

Delnice vzajemnih skladov

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

AF.61

Neto lastniški deleži gospodinjstev v rezervacijah življenjskih zavarovanj in rezervacijah pokojninskih skladov

AF.611

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskih zavarovanj

AF.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

AF.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

AF.7

Druge terjatve in obveznosti

AF.71

Komercialni krediti in predujmi

AF.79

Druge terjatve in obveznosti, razen komercialnih kreditov in predujmov

(1)   Pojasnjevalna postavka: neposredne tuje naložbe.

▼M11

PRERAZVRSTITVE IN ŠIFRIRANJE DEJAVNOSTI (A*), PROIZVODOV (P*) IN OSNOVNIH SREDSTEV (INVESTICIJ V OSNOVNA SREDSTVA (AN)



A*3

Zap. št.

Področja NACE Rev. 2

Poimenovanje

1

A

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo

2

B, C, D, E in F

Rudarstvo; predelovalne dejavnosti; oskrba z električno energijo, plinom in paro; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, gradbeništvo

3

G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, Q, R, S, T in U

Storitve



A*10

Zap. št.

Področja NACE Rev. 2

Poimenovanje

1

A

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo

2

B, C, D in E

Rudarstvo; predelovalne dejavnosti; oskrba z električno energijo, plinom in paro; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

2a

C

Od tega: predelovalne dejavnosti

3

F

Gradbeništvo

4

G, H in I

Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil; promet in skladiščenje; gostinstvo

5

J

Informacijske in komunikacijske dejavnosti

6

K

Finančne in zavarovalniške dejavnosti

7

L

Poslovanje z nepremičninami

8

M in N

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti

9

O, P in Q

Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti; izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo

10

R, S, T in U

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, popravilo izdelkov za široko rabo in druge storitve



A*21

Zap. št.

Področje NACE Rev. 2

Oddelki NACE Rev. 2

Poimenovanje

1

A

01–03

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo

2

B

05–09

Rudarstvo

3

C

10–33

Predelovalne dejavnosti

4

D

35

Oskrba z električno energijo, plinom in paro

5

E

36–39

Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja

6

F

41–43

Gradbeništvo

7

G

45–47

Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil

8

H

49–53

Promet in skladiščenje

9

I

55–56

Gostinstvo

10

J

58–63

Informacijske in komunikacijske dejavnosti

11

K

64–66

Finančne in zavarovalniške dejavnosti

12

L

68

Poslovanje z nepremičninami

13

M

69–75

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

14

N

77–82

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

15

O

84

Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti

16

P

85

Izobraževanje

17

Q

86-88

Zdravstvo in socialno varstvo

18

R

90–93

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

19

S

94–96

Druge dejavnosti

20

T

97–98

Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo

21

U

99

Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles



A*38

Zap. št.

Oddelki NACE Rev. 2

Poimenovanje

1

01–03

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo

2

05–09

Rudarstvo

3

10–12

Proizvodnja živil, pijač in tobačnih izdelkov

4

13–15

Proizvodnja tekstilij, oblačil ter usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov

5

16–18

Proizvodnja izdelkov iz lesa in papirja ter tiskarstvo

6

19

Proizvodnja koksa in naftnih derivatov

7

20

Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov

8

21

Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov

9

22–23

Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas ter nekovinskih mineralnih izdelkov

10

24–25

Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav

11

26

Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov

12

27

Proizvodnja električnih naprav

13

28

Proizvodnja drugih strojev in naprav

14

29–30

Proizvodnja prevoznih sredstev

15

31–33

Proizvodnja pohištva; druge raznovrstne predelovalne dejavnosti; popravila in montaža strojev in naprav

16

35

Oskrba z električno energijo, plinom in paro

17

36–39

Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja

18

41–43

Gradbeništvo

19

45–47

Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil

20

49–53

Promet in skladiščenje

21

55–56

Gostinstvo

22

58–60

Založništvo, avdiovizualna in televizijska dejavnost

23

61

Telekomunikacijske dejavnosti

24

62–63

Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti; druge informacijske dejavnosti

25

64–66

Finančne in zavarovalniške dejavnosti

26

68

Poslovanje z nepremičninami

26a

 

Od tega: pripisane najemnine za stanovanja, v katerih bivajo lastniki

27

69–71

Pravne in računovodske dejavnosti; dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje; arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje

28

72

Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost

29

73–75

Oglaševanje in raziskovanje trga; druge strokovne in tehnične dejavnosti; veterinarstvo

30

77–82

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

31

84

Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti

32

85

Izobraževanje

33

86

Zdravstvo

34

87–88

Socialno varstvo

35

90–93

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

36

94–96

Druge dejavnosti

37

97–98

Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; raznovrstna proizvodnja dobrin storitev v gospodinjstvih za lastno rabo

38

99

Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles



A*64

Zap. št.

Oddelki NACE Rev. 2

Poimenovanje

1

01

Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve

2

02

Gozdarstvo

3

03

Ribištvo in gojenje vodnih organizmov

4

05–09

Rudarstvo

5

10–12

Proizvodnja živil, pijač in tobačnih izdelkov

6

13–15

Proizvodnja tekstilij, oblačil ter usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov

7

16

Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva

8

17

Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja

9

18

Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa

10

19

Proizvodnja koksa in naftnih derivatov

11

20

Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov

12

21

Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov

13

22

Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas

14

23

Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov

15

24

Proizvodnja kovin

16

25

Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav

17

26

Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov

18

27

Proizvodnja električnih naprav

19

28

Proizvodnja drugih strojev in naprav

20

29

Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic

21

30

Proizvodnja drugih prevoznih sredstev

22

31–32

Proizvodnja pohištva; druge raznovrstne predelovalne dejavnosti

23

33

Popravila in montaža strojev in naprav

24

35

Oskrba z električno energijo, plinom in paro

25

36

Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode

26

37–39

Ravnanje z odplakami zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; reciklaža; saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki

27

41–43

Gradbeništvo

28

45

Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil

29

46

Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili

30

47

Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili

31

49

Kopenski promet; cevovodni transport

32

50

Vodni promet

33

51

Zračni promet

34

52

Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti

35

53

Poštna in kurirska dejavnost

36

55–56

Gostinske nastanitvene dejavnosti; dejavnost strežbe jedi in pijač

37

58

Založništvo

38

59–60

Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi; radijska in televizijska dejavnost

39

61

Telekomunikacijske dejavnosti

40

62–63

Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti; druge informacijske dejavnosti

41

64

Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov

42

65

Dejavnost zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti

43

66

Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve

44

68

Poslovanje z nepremičninami

44a

 

od tega: pripisane najemnine za stanovanja, v katerih bivajo lastniki

45

69–70

Pravne in računovodske dejavnosti; dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje

46

71

Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje

47

72

Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost

48

73

Oglaševanje in raziskovanje trga

49

74–75

Druge strokovne in tehnične dejavnosti; veterinarstvo

50

77

Dajanje v najem in zakup

51

78

Zaposlovalne dejavnosti

52

79

Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti

53

80–82

Varovanje in poizvedovalne dejavnosti; dejavnost oskrbe stavb in okolice; pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti

54

84

Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti

55

85

Izobraževanje

56

86

Zdravstvo

57

87–88

Socialno varstvo

58

90–92

Kulturne in razvedrilne dejavnosti; dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti; prirejanje iger na srečo

59

93

Športne in druge dejavnosti za prosti čas

60

94

Dejavnost članskih organizacij

61

95

Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo

62

96

Druge storitvene dejavnosti

63

97–98

Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; raznovrstna proizvodnja dobrin in storitev v gospodinjstvih za lastno rabo

64

99

Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles



P*3

Zap. št.

Oddelki CPA 2008

Poimenovanje

1

A

Kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi

2

B, C, D, E in F

Rudnine in kamnine; proizvodi predelovalnih dejavnosti; oskrba z električno energijo, plinom in paro; oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja; gradbeni objekti in gradbene storitve

3

G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, Q, R, S, T in U

Storitve



P*10

Zap. št.

Oddelki CPA 2008

Poimenovanje

1

A

Kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi

2

B, C, D in E

Rudnine in kamnine; proizvodi predelovalnih dejavnosti; oskrba z električno energijo, plinom in paro; oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja

2a

C

Od tega: proizvodi predelovalnih dejavnosti

3

F

Gradbeni objekti in gradbene storitve

4

G, H in I

Veleprodaja in maloprodaja; popravila motornih vozil; prevozne storitve in skladiščenje; gostinske storitve

5

J

Informacijske in komunikacijske storitve

6

K

Finančne in zavarovalniške storitve

7

L

Poslovanje z nepremičninami

8

M in N

Strokovne, znanstvene in tehnične storitve; druge poslovne in pomožne storitve

9

O, P in Q

Storitve javne uprave in obrambne storitve; storitve obvezne socialne varnosti; izobraževanje; storitve zdravstva in socialnega varstva

10

R, S, T in U

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, popravilo izdelkov za široko rabo in druge storitve



P*21

Zap. št.

Področje CPA 2008

Oddelki CPA 2008

Poimenovanje

1

A

01–03

Kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi

2

B

05–09

Rude in kamnine

3

C

10–33

Proizvodi predelovalnih dejavnosti

4

D

35

Oskrba z električno energijo, plinom in paro

5

E

36–39

Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja

6

F

41–43

Gradbeni objekti in gradbene storitve

7

G

45–47

Veleprodaja in maloprodaja; popravila motornih vozil in motornih koles

8

H

49–53

Prevozne storitve in skladiščenje

9

I

55–56

Gostinske storitve

10

J

58–63

Informacijske in komunikacijske storitve

11

K

64–66

Finančne in zavarovalniške storitve

12

L

68

Poslovanje z nepremičninami

13

M

69–75

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

14

N

77–82

Druge poslovne in pomožne storitve

15

O

84

Storitve javne uprave in obrambe; storitve obvezne socialne varnosti

16

P

85

Izobraževanje

17

Q

86–88

Storitve zdravstva in socialnega varstva

18

R

90–93

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske storitve

19

S

94–96

Druge storitve

20

T

97–98

Storitve gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; neopredeljeni izdelki in storitve gospodinjstev za lastno rabo

21

U

99

Storitve eksteritorialnih organizacij in teles



P*38

Zap. št.

Oddelki CPA 2008

Poimenovanje

1

01–03

Kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi

2

05–09

Rude in kamnine

3

10–12

Živila, pijače in tobačni izdelki

4

13–15

Tekstil, oblačila ter usnje, usnjeni in sorodni izdelki

5

16–18

Leseni izdelki in izdelki iz papirja ter tiskanje

6

19

Koks in naftni derivati

7

20

Kemikalije in kemični izdelki

8

21

Farmacevtske surovine in preparati

9

22–23

Izdelki iz gume in plastičnih mas ter drugi nekovinski mineralni izdelki

10

24–25

Kovine in kovinski izdelki, razen strojev in naprav

11

26

Računalniki, elektronski in optični izdelki

12

27

Električne naprave

13

28

Stroji in naprave d. n.

14

29–30

Vozila in plovila

15

31–33

Pohištvo; drugi izdelki; popravila in montaža strojev in naprav

16

35

Oskrba z električno energijo, plinom in paro

17

36–39

Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja

18

41–43

Gradbeni objekti in gradbene storitve

19

45–47

Veleprodaja in maloprodaja; popravila motornih vozil in motornih koles

20

49–53

Prevozne storitve in skladiščenje

21

55–56

Nastanitvene storitve ter strežba jedi in pijač

22

58–60

Založništvo, avdiovizualne ter radijske in televizijske storitve

23

61

Telekomunikacijske storitve

24

62–63

Računalniško programiranje, svetovanje in z računalništvom povezane storitve; informacijske storitve

25

64–66

Finančne in zavarovalniške storitve

26

68

Poslovanje z nepremičninami

26a

 

Od tega: pripisane najemnine za stanovanja, v katerih bivajo lastniki

27

69–71

Pravne in računovodske storitve; storitve uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje; arhitekturne storitve in projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje

28

72

Znanstvene raziskovalne in razvojne storitve

29

73–75

Oglaševanje in raziskovanje trga; druge strokovne in tehnične storitve; veterinarske storitve.

30

77–82

Druge poslovne in pomožne storitve

31

84

Storitve javne uprave in obrambe, storitve obvezne socialne varnosti

32

85

Izobraževanje

33

86

Zdravstvene storitve

34

87–88

Storitve socialnega varstva

35

90–93

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske storitve

36

94–96

Druge storitve

37

97–98

Storitve gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; neopredeljeni izdelki in storitve gospodinjstev za lastno rabo

38

99

Storitve eksteritorialnih organizacij in teles



P*64

Zap. št.

Oddelki CPA 2008

Poimenovanje

1

01

Kmetijski, lovski proizvodi in sorodne storitve

2

02

Gozdni proizvodi in storitve za gozdarstvo

3

03

Ribe in drugi vodni organizmi; ulovljeni ali gojeni; storitve za ribištvo

4

05–09

Rude in kamnine

5

10–12

Živila, pijače in tobačni izdelki

6

13–15

Tekstil, oblačila ter usnje, usnjeni in sorodni izdelki

7

16

Obdelan les ter leseni in plutovinasti izdelki, razen pohištva; pletarski izdelki

8

17

Papir in izdelki iz papirja

9

18

Tiskanje in razmnoževanje nosilcev zapisa

10

19

Koks in naftni derivati

11

20

Kemikalije in kemični izdelki

12

21

Farmacevtske surovine in preparati

13

22

Izdelki iz gume in plastičnih mas

14

23

Drugi nekovinski mineralni izdelki

15

24

Kovine

16

25

Kovinski izdelki, razen strojev in naprav

17

26

Računalniki, elektronski in optični izdelki

18

27

Električne naprave

19

28

Stroji in naprave d. n.

20

29

Motorna vozila, prikolice in polprikolice

21

30

Druga vozila in plovila

22

31–32

Pohištvo; drugi izdelki

23

33

Popravila in montaža strojev in naprav

24

35

Oskrba z električno energijo, plinom in paro

25

36

Voda; obdelava vode in oskrba z njo

26

37–39

Ravnanje z odplakami; kanalizacijsko blato; zbiranje, odvoz in ravnanje z odpadki; reciklaža; saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki

27

41-43

Gradbeni objekti in gradbene storitve

28

45

Prodaja in popravila motornih vozil

29

46

Veleprodaja, razen motornih vozil in motornih koles

30

47

Maloprodaja, razen motornih vozil in motornih koles

31

49

Kopenski prevoz; cevovodni transport

32

50

Vodni prevoz

33

51

Zračni prevoz

34

52

Skladiščenje in spremljajoče prometne storitve

35

53

Poštne in kurirske storitve

36

55–56

Nastanitvene storitve ter strežba jedi in pijač

37

58

Založniške storitve

38

59–60

Produkcija filmov, video filmov in televizijskih oddaj, snemanje in izdajanje zvočnih zapisov; predvajanje radijskih in televizijskih programov

39

61

Telekomunikacijske storitve

40

62–63

Računalniško programiranje, svetovanje in z računalništvom povezane storitve; informacijske storitve

41

64

Finančne storitve, razen storitev zavarovalnic in pokojninskih skladov

42

65

Storitve zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti

43

66

Pomožne storitve za finančništvo, zavarovalništvo in pokojninske sklade

44

68

Poslovanje z nepremičninami

44a

 

od tega: pripisane najemnine za stanovanja, v katerih bivajo lastniki

45

69–70

Pravne in računovodske storitve; storitve uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje

46

71

Arhitekturne storitve in projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje

47

72

Znanstvene raziskovalne in razvojne storitve

48

73

Oglaševanje in raziskovanje trga

49

74–75

Druge strokovne in tehnične storitve; veterinarske storitve.

50

77

Dajanje v najem

51

78

Storitve pri zaposlovanju

52

79

Storitve potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in druge s potovanji povezane storitve

53

80–82

Varovanje in poizvedovalne storitve; oskrba stavb in okolice; pisarniške in spremljajoče poslovne storitve

54

84

Storitve javne uprave in obrambe; storitve obvezne socialne varnosti

55

85

Izobraževanje

56

86

Zdravstvene storitve

57

87–88

Storitve socialnega varstva z nastanitvijo; storitve socialnega varstva brez nastanitve

58

90–92

Kulturne in razvedrilne storitve; storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve; prirejanje iger na srečo in stav

59

93

Športne in druge storitve za prosti čas

60

94

Storitve članskih organizacij

61

95

Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo

62

96

Druge osebne storitve

63

97–98

Storitve gospodinjstev z zaposlenim osebjem; neopredeljeni proizvodi in storitve gospodinjstev za lastno rabo

64

99

Storitve eksteritorialnih organizacij in teles



AN_F6: Razčlenitev osnovnih sredstev

Skupina sredstev

Poimenovanje

AN.1111

stanovanja

AN.1112

druge stavbe in objekti

AN.11131

transportna oprema

AN.11132

drugi stroji in oprema

AN.1114

gojena naravna sredstva

AN.112

neopredmetena osnovna sredstva



AN_F6†: Razčlenitev osnovnih sredstev

Skupina sredstev

Poimenovanje

AN.1111

stanovanja

AN.1112

druge stavbe in objekti

AN.11131

transportna oprema

AN.11132

drugi stroji in oprema

od tega: AN.111321

pisarniški stroji in oprema

od tega: AN.111322

radijska, televizijska in komunikacijska oprema

AN.1114

gojena naravna sredstva

AN.112

neopredmetena osnovna sredstva

od tega: AN.1122

računalniška programska oprema

▼M6

KLASIFIKACIJA INDIVIDUALNE POTROŠNJE PO NAMENU (COICOP)

1.   Hrana in brezalkoholne pijače

1.1 Hrana

1.2 Brezalkoholne pijače

2.   Alkoholne pijače, tobak in mamila

2.1 Alkoholne pijače

2.2 Tobak

2.3 Mamila

3.   Oblačila in obutev

3.1 Oblačila

3.2 Obutev

4.   Stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva

4.1 Dejanske stanovanjske najemnine

4.2 Pripisane stanovanjske najemnine

4.3 Redno vzdrževanje in popravila stanovanj

4.4 Druge storitve v zvezi s stanovanjem

4.5 Električna energija, plin in druga goriva

5.   Pohištvo, gospodinjska oprema in rutinsko vzdrževanje

5.1 Pohištvo in druga stanovanjska oprema, preproge in druge talne obloge

5.2 Tekstil za gospodinjstvo

5.3 Gospodinjski aparati

5.4 Steklenina, namizni pribor in gospodinjska posoda

5.5 Orodje in pripomočki za hišo in vrt

5.6 Blago in storitve vsakodnevnega vzdrževanja stanovanj

6.   Zdravstvo

6.1 Medicinski proizvodi, pripomočki in oprema

6.2 Izvenbolnišnične storitve

6.3 Bolnišnične storitve

7.   Prevoz

7.1 Nakup vozil

7.2 Delovanje osebne prevozne opreme

7.3 Prevozne storitve

8.   Komunikacije

8.1 Poštne storitve

8.2 Telefonska in telefaks oprema

8.3 Telefonske in telefaks storitve

9.   Rekreacija in kultura

9.1 Audiovizualna, fotografska in računalniška oprema

9.2 Drugo trajno blago za rekreacijo in kulturo

9.3 Drugi rekreacijski predmeti; vrtnarjenje in male živali

9.4 Rekreacijske in kulturne storitve

9.5 Časopisi, knjige in pisalne potrebščine

9.6 Počitniški paketi

10.   Izobraževanje

10.1 Predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje

10.2 Srednješolsko izobraževanje

10.3 Višješolsko izobraževanje

10.4 Visokošolsko izobraževanje

10.5 Izobraževanje, ki ni opredeljeno po stopnjah

11.   Restavracije in hoteli

11.1 Gostinske storitve

11.2 Nastanitvene storitve

12.   Raznovrstno blago in storitve

12.1 Osebna nega

12.2 Prostitucija

12.3 Drugi osebni predmeti

12.4 Socialno varstvo

12.5 Zavarovanje

12.6 Finančne storitve

12.7 Druge storitve

13.   Izdatki nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, za individualno potrošnjo

13.1 Stanovanja

13.2 Zdravstvo

13.3 Rekreacija in kultura

13.4 Izobraževanje

13.5 Socialno varstvo

13.6 Druge storitve

14.   Izdatki države za individualno potrošnjo

14.1 Stanovanja

14.2 Zdravstvo

14.3 Rekreacija in kultura

14.4 Izobraževanje

14.5 Socialno varstvo

KLASIFIKACIJA FUNKCIJ DRŽAVE (COFOG)

1.   Javna uprava

1.1 Izvršilni in zakonodajni organi, finančne in davčne zadeve, zunanje zadeve

1.2 tuja gospodarska pomoč

1.3 Splošne zadeve

1.4 Temeljne raziskave

1.5 Raziskave in razvoj na področju javne uprave

1.6 Druge dejavnosti javne uprave

1.7 Servisiranje javnega dolga

1.8 Splošni transferji med različnimi ravnmi države

2.   Obramba

2.1 Vojaška obramba

2.2 Civilna zaščita

2.3 Vojaška pomoč tujini

2.4 Raziskave in razvoj na področju obrambe

2.5 Druge dejavnosti na področju obrambe

3.   Javni red in varnost

3.1 Policija

3.2 Protipožarna varnost

3.3 Sodišča

3.4 Dejavnost zaporov

3.5 Raziskave in razvoj na področju javnega reda in varnosti

3.6 Druge dejavnosti s področja javnega reda in varnosti

4.   Gospodarske dejavnosti

4.1 Splošne gospodarske in trgovinske zadeve ter zadeve, povezane z delom

4.2 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lov

4.3 Pridobivanje in distribucija energetskih surovin

4.4 Rudarstvo, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo

4.5 Prevoz

4.6 Komunikacije

4.7 Druge gospodarske dejavnosti

4.8 Raziskave in razvoj s področja gospodarskih dejavnosti

4.9 Druge dejavnosti s področja gospodarskih zadev

5.   Varstvo okolja

5.1 Zbiranje in ravnanje z odpadki

5.2 Ravnanje z odpadno vodo

5.3 Zmanjševanje onesnaževanja

5.4 Varstvo biološke raznovrstnosti in krajine

5.5 Raziskave in razvoj na področju varstva okolja

5.6 Druge dejavnosti s področja varstva okolja

6.   Stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj

6.1 Stanovanjska dejavnost

6.2 Dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja in razvoja

6.3 Oskrba z vodo

6.4 Cestna razsvetljava

6.5 Raziskave in razvoj na področju stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja

6.6 Druge dejavnosti s področja stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja

7.   Zdravstvo

7.1 Oskrba z medicinskimi proizvodi, pripomočki in opremo

7.2 Izvenbolnišnične zdravstvene storitve

7.3 Bolnišnične zdravstvene storitve

7.4 Storitve splošnega zdravstvenega varstva

7.5 Raziskave in razvoj na področju zdravstva

7.6 Druge dejavnosti na področju zdravstva

8.   Rekreacija, kultura in religija

8.1 Dejavnosti na področju rekreacije in športa

8.2 Kulturne dejavnosti

8.3 Dejavnosti radia in televizije ter založništva

8.4 Verske in druge javne dejavnosti

8.5 Raziskave in razvoj na področju rekreacije, kulture in religije

8.6 Druge dejavnosti na področju rekreacije, kulture in religije

9.   Izobraževanje

9.1 Predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje

9.2 Srednješolsko izobraževanje

9.3 Višješolsko izobraževanje

9.4 Visokošolsko izobraževanje

9.5 Izobraževanje, ki ni opredeljeno po stopnjah

9.6 Podporne storitve pri izobraževanju

9.7 Raziskave in razvoj na področju izobraževanja

9.8 Druge dejavnosti na področju izobraževanja

10.   Socialno varstvo

10.1 Varstvo obolelih in invalidnih oseb

10.2 Pokojninsko varstvo in socialna varnost starejših

10.3 Varstvo preživelih družinskih članov

10.4 Varstvo otrok in družine

10.5 Varstvo brezposelnih oseb

10.6 Reševanje stanovanjskih problemov posameznih kategorij prebivalstva

10.7 Zagotavljanje socialne varnosti socialno ogroženih in socialno izključenih kategorij prebivalstva

10.8 Raziskave in razvoj na področju socialnega varstva

10.9 Druge dejavnosti na področju socialnega varstva

▼M6

KLASIFIKACIJA NEPRIDOBITNIH INSTITUCIJ, KI OPRAVLJAJO STORITVE ZA GOSPODINJSTVA, PO NAMENU (COPNI)

1.   Stanovanja

1.0 Stanovanja

2.   Zdravstvo

2.1 Medicinski proizvodi, pripomočki in oprema

2.2 Izvenbolnišnične zdravstvene storitve

2.3 Bolnišnične zdravstvene storitve

2.4 Storitve splošnega zdravstvenega varstva

2.5 Raziskave in razvoj na področju zdravstva

2.6 Druge zdravstvene storitve

3.   Rekreacija in kultura

3.1 Rekreacijske in športne storitve

3.2 Kulturne storitve

4.   Izobraževanje

4.1 Predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje

4.2 Srednješolsko izobraževanje

4.3 Višješolsko izobraževanje

4.4 Visokošolsko izobraževanje

4.5 Izobraževanje, ki ni opredeljeno po stopnjah

4.6 Raziskave in razvoj na področju izobraževanja

4.7 Druge izobraževalne storitve

5.   Socialno varstvo

5.1 Storitve socialnega varstva

5.2 Raziskave in razvoj na področju socialnega varstva

6.   Religija

6.0 Religija

7.   Politične stranke, delavske in strokovne organizacije

7.1 Storitve političnih strank

7.2 Storitve delavskih organizacij

7.3 Storitve strokovnih organizacij

8.   Varstvo okolja

8.1 Storitve varstva okolja

8.2 Raziskave in razvoj na področju varstva okolja

9.   Druge storitve

9.1 Druge storitve

9.2 Raziskave in razvoj na področju drugih storitev

▼B

RAČUNI

Tabela A.IV.1 — Račun 0: Račun blaga in storitev



Viri

Porabe

P.1

Proizvodnja

3 595

P.2

Vmesna potrošnja

1 904

P.11

Tržna proizvodnja

3 048

 
 
 

P.12

Proizvodnja za lastno končno porabo

171

P.3/P.4

Izdatki za končno potrošnjo/Dejanska končna potrošnja

1 371

 
 
 

P.31/P.41

Izdatki za individualno potrošnjo/Dejanska individualna potrošnja

1 215

P.13

Druga netržna proizvodnja

376

P.32/P.42

Izdatki za kolektivno potrošnjo/Dejanska kolektivna potrošnja

156

D.21

Davki na proizvode

141

 
 
 

D.31

Subvencije na proizvode

-8

P.51

Bruto investicije v osnovna sredstva

376

 
 
 

P.511

Pridobitve manj odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

303

P.7

Uvoz blaga in storitev

497

P.5111

Pridobitve novih opredmetenih osnovnih sredstev

305

P.71

Uvoz blaga

392

P.5112

Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

11

P.72

Uvoz storitev

105

P.5113

Odtujitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

-13

 
 
 

P.512

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih osnovnih sredstev

51

 
 
 

P.5121

Pridobitve novih neopredmetenih osnovnih sredstev

53

 
 
 

P.5122

Pridobitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

6

 
 
 

P.5123

Odtujitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

-8

 
 
 

P.513

Povečanje vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev

22

 
 
 

P.5131

Velike izboljšave neproizvedenih nefinančnih sredstev

5

 
 
 

P.5132

Stroški prenosa lastništva neproizvedenih nefinančnih sredstev

17

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.52

Spremembe zalog

28

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.53

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

10

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.6

Izvoz blaga in storitev

536

 
 
 

P.61

Izvoz blaga

462

 
 
 

P.62

Izvoz storitev

74

Tabela A.IV.2 — Zaporedje vseh računov za celotno gospodarstvo

I:   Račun proizvodnje



Porabe

Viri

P.2

Vmesna potrošnja

1 904

P.1

Proizvodnja

3 595

 
 
 

P.11

Tržna proizvodnja

3 048

 
 
 

P.12

Proizvodnja za lastno končno porabo

171

 
 
 

P.13

Druga netržna proizvodnja

376

 
 
 

D.21-D.31

Davki minus subvencije na proizvode

133

B.1*g

Bruto domači proizvod

1 824

 
 
 

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

222

 
 
 

B.1*n

Neto domači proizvod

1 602

 
 
 

II:   Računi razdelitve in porabe dohodka

II.1:   Račun primarne razdelitve dohodka

II.1.1:   Račun ustvarjanja dohodka



Porabe

Viri

D.1

Sredstva za zaposlene

762

B.1*

Domači proizvod

1602

D.11

Plače

569

 
 
 

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

193

 
 
 

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

174

 
 
 

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

19

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

235

 
 
 

D.21

Davki na proizvode

141

 
 
 

D.211

Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

121

 
 
 

D.212

Davki in dajatve na uvoz razen DDV

17

 
 
 

D.2121

Uvozne dajatve

17

 
 
 

D.2122

Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev

0

 
 
 

D.214

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov

3

 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

94

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.3

Subvencije

- 44

 
 
 

D.31

Subvencije na proizvode

-8

 
 
 

D.311

Uvozne subvencije

0

 
 
 

D.319

Druge subvencije na proizvode

- 8

 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

- 36

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.2

Poslovni presežek

217

 
 
 

B.3

Raznovrstni dohodek

432

 
 
 

II.1.2:   Račun alokacije drugega primarnega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

380

B.2

Poslovni presežek

217

D.41

Obresti

206

B.3

Raznovrstni dohodek

432

D.42

Razdeljeni dohodek družb

84

 
 
 

D.421

Dividende

60

D.1

Sredstva za zaposlene

766

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

24

D.11

Plače

573

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

193

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

25

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

174

D.45

Najemnine

65

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

19

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

235

 
 
 

D.21

Davki na proizvode

141

 
 
 

D.211

Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

121

 
 
 

D.212

Davki in dajatve na uvoz razen DDV

17

 
 
 

D.2121

Uvozne dajatve

17

 
 
 

D.2122

Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev

0

 
 
 

D.214

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov

3

 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

94

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.3

Subvencije

-44

 
 
 

D.31

Subvencije na proizvode

-8

 
 
 

D.311

Uvozne subvencije

0

 
 
 

D.319

Druge subvencije na proizvode

-8

 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

-36

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.4

Dohodek od lastnine

407

 
 
 

D.41

Obresti

200

 
 
 

P.119

Prilagoditev za PMSFP

0

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

103

 
 
 

D.421

Dividende

46

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

57

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

14

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

25

 
 
 

D.45

Najemnine

65

B.5*

Nacionalni dohodek

1 633

 
 
 

II.1.2.1:   Račun sekundarne razdelitve dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

217

B.2

Poslovni presežek

217

D.41

Obresti

147

B.3

Raznovrstni dohodek

432

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

25

 
 
 

D.45

Najemnine

45

D.4

Dohodek od lastnine

247

 
 
 

D.41

Obresti

150

 
 
 

P.119

Prilagoditev za PMSFP

0

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

37

 
 
 

D.421

Dividende

37

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

11

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

5

 
 
 

D.45

Najemnine

44

B.4

Podjetniški dohodek

679

 
 
 

II.1.2.2:   Račun alokacije drugega primarnega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

163

B.4

Podjetniški dohodek

679

D.41

Obresti

59

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

84

D.1

Sredstva za zaposlene

766

D.421

Dividende

60

D.11

Plače

573

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

24

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

193

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

174

D.45

Najemnine

20

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

19

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

235

 
 
 

D.21

Davki na proizvode

141

 
 
 

D.211

Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

121

 
 
 

D.212

Davki in dajatve na uvoz razen DDV

17

 
 
 

D.2121

Uvozne dajatve

17

 
 
 

D.2122

Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev

0

 
 
 

D.214

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov

3

 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

94

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.3

Subvencije

-44

 
 
 

D.31

Subvencije na proizvode

-8

 
 
 

D.311

Uvozne subvencije

0

 
 
 

D.319

Druge subvencije na proizvode

-8

 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

-36

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.4

Dohodek od lastnine

160

 
 
 

D.41

Obresti

50

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

66

 
 
 

D.421

Dividende

9

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

57

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

3

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

20

 
 
 

D.45

Najemnine

21

B.5*

Nacionalni dohodek

1 633

 
 
 

II.2:   Račun sekundarne razdelitve dohodka



Porabe

Viri

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

212

B.5*

Nacionalni dohodek

1 633

D.51

Davki na dohodek

203

 
 
 

D.59

Drugi tekoči davki

9

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

213

 
 
 

D.51

Davki na dohodek

204

D.61

Socialni prispevki

322

D.59

Drugi tekoči davki

9

D.611

Dejanski socialni prispevki

303

D.61

Socialni prispevki

322

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

174

D.611

Dejanski socialni prispevki

303

D.61111

Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev

160

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

174

D.61112

Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev

14

D.61111

Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev

160

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

97

D.61112

Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev

14

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

85

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

97

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

12

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

85

D.6113

Socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

32

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

12

D.61131

Obvezni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

22

D.6113

Socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

32

D.61132

Prostovoljni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

10

D.61131

Obvezni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

22

D.612

Pripisani socialni prispevki

19

D.61132

Prostovoljni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

10

 
 
 

D.612

Pripisani socialni prispevki

19

D.62

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

332

 
 
 

D.621

Prejemki socialne varnosti v denarju

232

D.62

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

332

D.622

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi

29

D.621

Prejemki socialne varnosti v denarju

232

D.623

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov

19

D.622

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi

29

D.624

Prejemki socialnega varstva v denarju

52

D.623

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov

19

 
 
 

D.624

Prejemki socialnega varstva v denarju

52

D.7

Drugi tekoči transferji

269

 
 
 

D.71

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

43

D.7

Drugi tekoči transferji

239

D.72

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

45

D.71

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

45

D.73

Tekoči transferji v okviru države

96

D.72

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

42

D.74

Tekoče mednarodno sodelovanje

31

D.73

Tekoči transferji v okviru države

96

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

54

D.74

Tekoče mednarodno sodelovanje

1

 
 
 

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

55

B.6

Razpoložljivi dohodek

1 604

 
 
 

II.3:   Račun prerazdelitve dohodka v naravi



Porabe

Viri

D.63

Socialni transferji v naravi

219

B.6

Razpoložljivi dohodek

1 604

D.631

Socialni prejemki v naravi

162

 
 
 

D.6311

Prejemki socialne varnosti, povračila

78

D.63

Socialni transferji v naravi

219

D.6312

Drugi prejemki socialne varnosti v naravi

65

D.631

Socialni prejemki v naravi

162

D.6313

Prejemki socialnega varstva v naravi

19

D.6311

Prejemki socialne varnosti, povračila

78

D.632

Transferji individualnega netržnega blaga in storitev

57

D.6312

Drugi prejemki socialne varnosti v naravi

65

 
 
 

D.6313

Prejemki socialnega varstva v naravi

19

 
 
 

D.632

Transferji individualnega netržnega blaga in storitev

57

B.7

Prilagojeni razpoložljivi dohodek

1 604

 
 
 

II.4:   Račun porabe dohodka

II.4.1:   Račun porabe razpoložljivega dohodka



Porabe

Viri

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

1 371

B.6

Razpoložljivi dohodek

1 604

P.31

Izdatki za individualno potrošnjo

1 215

 
 
 

P.32

Izdatki za kolektivno potrošnjo

156

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

11

 
 
 
 
 
 

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

11

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.8

Varčevanje

233

 
 
 

II.4.2:   Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka



Porabe

Viri

P.4

Dejanska končna potrošnja

1371

B.7

Prilagojeni razpoložljivi dohodek

1 604

P.41

Dejanska individualna potrošnja

1 215

 
 
 

P.42

Dejanska kolektivna potrošnja

156

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

11

 
 
 
 
 
 

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

11

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.8

Varčevanje

233

 
 
 

III:   Računi akumulacije

III.1:   Račun kapitala

III.1.1:   Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

B.10.

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

230

B.8n

Neto varčevanje

233

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, prihodki

62

 
 
 

D.91

Davki na kapital

2

 
 
 

D.92

Investicijske podpore

23

 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

37

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, odhodki

-65

 
 
 

D.91

Davki na kapital

-2

 
 
 

D.92

Investicijske podpore

-27

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

-36

III.1.2:   Račun pridobitev nefinančnih sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

P.51

Bruto investicije v osnovna sredstva

376

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

230

P.511

Pridobitve manj odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

303

 
 
 

P.5111

Pridobitve novih opredmetenih osnovnih sredstev

305

 
 
 

P.5112

Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

11

 
 
 

P.5113

Odtujitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

-13

 
 
 

P.512

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih osnovnih sredstev

51

 
 
 

P.5121

Pridobitve novih neopredmetenih osnovnih sredstev

53

 
 
 

P.5122

Pridobitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

6

 
 
 

P.5123

Odtujitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

-8

 
 
 

P.513

Povečanje vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev

22

 
 
 

P.5131

Velike izboljšave neproizvedenih nefinančnih sredstev

5

 
 
 

P.5132

Stroški prenosa lastništva neproizvedenih nefinančnih sredstev

17

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

- 222

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.52

Spremembe zalog

28

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.53

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

10

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.2

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

 
 
 

K.21

Pridobitve manj odtujitve zemljišč in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.22

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

38

 
 
 

III.2:   Finančni račun



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

F

Neto pridobitve finančnih sredstev

641

F

Neto prevzemi obveznosti

603

 
 
 
 
 
 

F.1

Denarno zlato in PPČ

- 1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

F.2

Gotovina in vloge

119

F.2

Gotovina in vloge

132

F.21

Gotovina

34

F.21

Gotovina

35

F.22

Prenosljive vloge

62

F.22

Prenosljive vloge

65

F.29

Druge vloge

23

F.29

Druge vloge

32

 
 
 
 
 
 

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

138

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

123

 
 
 
 
 
 

F.4

Posojila

244

F.4

Posojila

217

F.41

Kratkoročna

83

F.41

Kratkoročna

76

F.42

Dolgoročna

161

F.42

Dolgoročna

141

 
 
 
 
 
 

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

44

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

43

 
 
 
 
 
 

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

36

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

36

F.61

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

33

F.61

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

33

F.611

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

22

F.611

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

22

F.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

11

F.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

11

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

3

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

3

 
 
 
 
 
 

F.7

Druge terjatve

61

F.7

Druge terjatve

52

F.71

Komercialni krediti in predujmi

18

F.71

Komercialni krediti in predujmi

18

F.79

Druge terjatve razen komercialnih kreditov in predujmov

43

F.79

Druge terjatve razen komercialnih kreditov in predujmov

34

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

38

III.3:   Računi drugih sprememb sredstev

III.3.1:   Račun drugih sprememb obsega sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

AN

Nefinančna sredstva

10

AF

Obveznosti

- 2

AN.1

Proizvedena sredstva

- 7

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

K.4

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev

3

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

K.7

Izgube zaradi katastrof

- 9

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n.

- 2

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d. n.

1

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

- 2

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

- 2

 
 
 

K.12.21

Monetizacija/demonetizacija zlata

- 2

od tega: AF.2

Gotovina in vloge

0

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

- 4

od tega: AN.11

Osnovna sredstva

- 4

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.12

Zaloge

- 1

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

2

AN.13

Vrednostni predmeti

- 2

AF.7

Druge terjatve

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

17

 
 
 

K.3

Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev

24

 
 
 

K.5

Naravna rast negojenih bioloških virov

4

 
 
 

K.6

Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

-9

 
 
 

K.61

Izčrpanje naravnih sredstev

-8

 
 
 

K.62

Drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

-1

 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

-2

 
 
 

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

 
 
 

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d. n.

0

 
 
 

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

 
 
 

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

17

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

5

 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

 
 
 

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

 
 
 

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n.

3

 
 
 

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

2

 
 
 

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

2

 
 
 

K.12.21

Monetizacija/demonetizacija zlata

2

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AF.1

Denarno zlato in PPČ

7

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

-4

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

2

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.2

Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

17

III.3.2:   Račun revalorizacije



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11

Nominalni dobički(+) / izgube(-) iz lastnine:

 

K.11

Nominalni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

280

AF

Obveznosti

76

AN.1

Proizvedena sredstva

126

AF.2

Gotovina in vloge

0

AN.11

Osnovna sredstva

111

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

42

AN.12

Zaloge

7

AF.4

Posojila

0

AN.13

Vrednostni predmeti

8

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

34

AN.2

Neproizvedena sredstva

154

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

152

AF.7

Druge terjatve

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

2

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

84

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

12

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

40

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

31

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.3

Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

288

III.3.2.1:   Račun nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.1

Nevtralni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.1

Nevtralni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

198

AF

Obveznosti

126

AN.1

Proizvedena sredstva

121

AF.2

Gotovina in vloge

29

AN.11

Osnovna sredstva

111

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

26

AN.12

Zaloge

5

AF.4

Posojila

29

AN.13

Vrednostni predmeti

5

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

28

AN.2

Neproizvedena sredstva

78

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

7

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

76

AF.7

Druge terjatve

6

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

136

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

15

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

30

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

25

 
 
 

AF.4

Posojila

28

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

26

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

7

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

5

 
 
 
 
 
 

B.10.31

Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine

208

III.3.2.2:   Račun realnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.2

Realni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.2

Realni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

81

AF

Obveznosti

- 50

AN.1

Proizvedena sredstva

5

AF.2

Gotovina in vloge

- 29

AN.11

Osnovna sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

16

AN.12

Zaloge

3

AF.4

Posojila

- 29

AN.13

Vrednostni predmeti

2

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

6

AN.2

Neproizvedena sredstva

77

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

- 7

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

76

AF.7

Druge terjatve

- 6

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

- 52

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

- 3

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

- 30

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

15

 
 
 

AF.4

Posojila

- 28

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

5

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

- 7

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

- 5

 
 
 
 
 
 

B.10.32

Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine

80

IV:   Bilance stanja

IV.1:   Začetna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

9 922

AF

Obveznosti

6 298

AN.1

Proizvedena sredstva

6 047

AF.2

Gotovina in vloge

1 471

AN.11

Osnovna sredstva

5 544

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1 311

AN.12

Zaloge

231

AF.4

Posojila

1 437

AN.13

Vrednostni predmeti

272

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

1 406

AN.2

Neproizvedena sredstva

3 875

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

371

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

3 809

AF.7

Druge terjatve

302

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

66

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

6 792

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

770

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

1 482

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1 263

 
 
 

AF.4

Posojila

1 384

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

1 296

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

370

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

227

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

10 416

IV.2:   Spremembe bilance stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

 

Skupaj spremembe sredstev

 
 

Skupaj spremembe obveznosti

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

482

AF

Obveznosti

677

AN.1

Proizvedena sredstva

289

AF.2

Gotovina in vloge

132

AN.11

Osnovna sredstva

239

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

165

AN.12

Zaloge

34

AF.4

Posojila

213

AN.13

Vrednostni predmeti

16

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

77

AN.2

Neproizvedena sredstva

193

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

38

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

191

AF.7

Druge terjatve

52

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

2

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

730

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

18

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

119

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

178

 
 
 

AF.4

Posojila

240

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

75

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

38

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

61

 
 
 
 
 
 

B.10

Skupaj spremembe neto vrednosti zaradi:

535

 
 
 

B.10.1

Varčevanja in kapitalskih transferjev

230

 
 
 

B.10.2

Drugih sprememb obsega sredstev

17

 
 
 

B.10.3

Nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

288

 
 
 

B.10.31

Nevtralni dobički/izgube iz lastnine

208

 
 
 

B.10.32

Realni dobički/izgube iz lastnine

80

IV.3:   Končna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

10 404

AF

Obveznosti

6 975

AN.1

Proizvedena sredstva

6 336

AF.2

Gotovina in vloge

1 603

AN.11

Osnovna sredstva

5 783

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1 476

AN.12

Zaloge

265

AF.4

Posojila

1 650

AN.13

Vrednostni predmeti

288

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

1 483

AN.2

Neproizvedena sredstva

4 068

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

409

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

4 000

AF.7

Druge terjatve

354

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

68

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

7 522

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

788

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

1 601

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1 441

 
 
 

AF.4

Posojila

1 624

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

1 371

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

408

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

288

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

10 951

Tabela A.IV.3 — Zaporedje vseh računov za nefinančne družbe

I:   Račun proizvodnje



Porabe

Viri

P.2

Vmesna potrošnja

881

P.1

Proizvodnja

1 753

 
 
 

P.11

Tržna proizvodnja

1 722

 
 
 

P.12

Proizvodnja za lastno končno porabo

31

B.1g

Bruto dodana vrednost

872

 
 
 

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

137

 
 
 

B.1n

Neto dodana vrednost

735

 
 
 

II:   Računi razdelitve in porabe dohodka

II.1:   Račun primarne razdelitve dohodka

II.1.1:   Račun ustvarjanja dohodka



Porabe

Viri

D.1

Sredstva za zaposlene

545

B.1n

Neto dodana vrednost

735

D.11

Plače

421

 
 
 

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

124

 
 
 

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

112

 
 
 

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

12

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

86

 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

- 35

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.2

Poslovni presežek

139

 
 
 

II.1.2:   Račun alokacije primarnega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

145

B.2

Poslovni presežek

139

D.41

Obresti

66

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

48

D.4

Dohodek od lastnine

78

D.421

Dividende

24

D.41

Obresti

25

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

24

D.42

Razdeljeni dohodek družb

3

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

D.421

Dividende

3

D.45

Najemnine

31

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

4

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

5

 
 
 

D.45

Najemnine

41

B.5

Saldo primarnih dohodkov

72

 
 
 

II.1.2.1:   Račun podjetniškega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

97

B.2

Poslovni presežek

139

D.41

Obresti

66

 
 
 

D.45

Najemnine

31

D.4

Dohodek od lastnine

78

 
 
 

D.41

Obresti

25

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

3

 
 
 

D.421

Dividende

3

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

4

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

5

 
 
 

D.45

Najemnine

41

B.4

Podjetniški dohodek

120

 
 
 

II.1.2.2:   Račun alokacije drugega primarnega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

48

B.4

Podjetniški dohodek

120

D.42

Razdeljeni dohodek družb

48

 
 
 

D.421

Dividende

24

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

24

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

 
 
 

B.5

Saldo primarnih dohodkov

72

 
 
 

II.2:   Račun sekundarne razdelitve dohodka



Porabe

Viri

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

24

B.5

Saldo primarnih dohodkov

72

D.51

Davki na dohodek

20

 
 
 

D.59

Drugi tekoči davki

4

D.61

Socialni prispevki

14

 
 
 

D.611

Dejanski socialni prispevki

2

D.62

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

13

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

1

D.622

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi

1

D.61111

Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev

1

D.623

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov

12

D.61112

Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev

1

 
 
 

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

1

D.7

Drugi tekoči transferji

11

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

1

D.71

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

8

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

0

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

3

D.612

Pripisani socialni prispevki

12

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.7

Drugi tekoči transferji

10

 
 
 

D.72

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

6

 
 
 

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

4

B.6

Razpoložljivi dohodek

48

 
 
 

II.4:   Račun porabe dohodka

II.4.1:   Račun porabe razpoložljivega dohodka



Porabe

Viri

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

0

B.6

Razpoložljivi dohodek

48

 
 
 
 
 
 

B.8

Varčevanje

48

 
 
 

III:   Računi akumulacije

III.1:   Račun kapitala

III.1.1:   Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

65

B.8n

Neto varčevanje

48

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, prihodki

33

 
 
 

D.92

Investicijske podpore

23

 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

10

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, odhodki

- 16

 
 
 

D.91

Davki na kapital

0

 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

- 16

III.1.2:   Račun pridobitev nefinančnih sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

P.51

Bruto investicije v osnovna sredstva

250

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

65

P.511

Pridobitve manj odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

209

 
 
 

P.5111

Pridobitve novih opredmetenih osnovnih sredstev

211

 
 
 

P.5112

Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

4

 
 
 

P.5113

Odtujitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

- 6

 
 
 

P.512

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih osnovnih sredstev

21

 
 
 

P.5121

Pridobitve novih neopredmetenih osnovnih sredstev

21

 
 
 

P.5122

Pridobitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

1

 
 
 

P.5123

Odtujitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

- 1

 
 
 

P.513

Povečanje vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev

20

 
 
 

P.5131

Velike izboljšave neproizvedenih nefinančnih sredstev

3

 
 
 

P.5132

Stroški prenosa lastništva neproizvedenih nefinančnih sredstev

17

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

- 137

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.52

Spremembe zalog

26

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.53

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

2

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.2

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

- 7

 
 
 

K.21

Pridobitve manj odtujitve zemljišč in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev

- 6

 
 
 

K.22

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev

- 1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

- 69

 
 
 

III.2:   Finančni račun



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

F

Neto pridobitve finančnih sredstev

71

F

Neto prevzemi obveznosti

140

 
 
 
 
 
 

F.2

Gotovina in vloge

17

F.2

Gotovina in vloge

0

F.21

Gotovina

5

F.22

Prenosljive vloge

0

F.22

Prenosljive vloge

10

F.29

Druge vloge

0

F.29

Druge vloge

2

 
 
 
 
 
 

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

6

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

18

 
 
 
 
 
 

F.4

Posojila

71

F.4

Posojila

27

F.41

Kratkoročna

16

F.41

Kratkoročna

16

F.42

Dolgoročna

55

F.42

Dolgoročna

11

 
 
 

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

26

 
 
 

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

2

 
 
 

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

F.61

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

0

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

0

F.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

0

 
 
 
 
 
 

F.7

Druge terjatve

7

F.7

Druge terjatve

37

F.71

Komercialni krediti in predujmi

6

F.71

Komercialni krediti in predujmi

8

F.79

Druge terjatve razen komercialnih kreditov in predujmov

1

F.79

Druge obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov

29

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

-69

III.3:   Računi drugih sprememb sredstev

III.3.1:   Račun drugih sprememb obsega sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

AN

Nefinančna sredstva

12

AF

Obveznosti

- 3

AN.1

Proizvedena sredstva

- 2

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

K.4

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev

0

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

K.7

Izgube zaradi katastrof

- 5

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n.

- 4

K.8

Zasegi brez nadomestila

- 1

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

1

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d. n.

1

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

1

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

3

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

3

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

od tega: AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

od tega: AN.11

Osnovna sredstva

- 1

AF.4

Posojila

- 3

AN.12

Zaloge

- 1

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.13

Vrednostni predmeti

0

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

14

AF.7

Druge terjatve

0

K.3

Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev

24

 
 
 

K.5

Naravna rast negojenih bioloških virov

0

 
 
 

K.6

Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

- 7

 
 
 

K.61

Izčrpanje naravnih sredstev

- 6

 
 
 

K.62

Drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

- 1

 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

 
 
 

K.8

Zasegi brez nadomestila

- 4

 
 
 

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d. n.

0

 
 
 

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

1

 
 
 

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

1

 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

14

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

2

 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

 
 
 

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

 
 
 

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n.

0

 
 
 

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

2

 
 
 

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

2

 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

2

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.2

Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

17

III.3.2:   Račun revalorizacije



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11

Nominalni dobički(+) / izgube(-) iz lastnine:

 

K.11

Nominalni dobički(-) / izgube(+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

144

AF

Obveznosti

18

AN.1

Proizvedena sredstva

63

AF.2

Gotovina in vloge

0

AN.11

Osnovna sredstva

58

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1

AN.12

Zaloge

4

AF.4

Posojila

0

AN.13

Vrednostni predmeti

1

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

16

AN.2

Neproizvedena sredstva

81

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

80

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

8

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

3

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

5

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.3

Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

134

III.3.2.1:   Račun nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.1

Nevtralni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.1

Nevtralni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

101

AF

Obveznosti

36

AN.1

Proizvedena sredstva

60

AF.2

Gotovina in vloge

1

AN.11

Osnovna sredstva

58

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1

AN.12

Zaloge

2

AF.4

Posojila

18

AN.13

Vrednostni predmeti

1

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

14

AN.2

Neproizvedena sredstva

41

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

40

AF.7

Druge obveznosti

3

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

18

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

8

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

2

 
 
 

AF.4

Posojila

1

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

4

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

1

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

3

 
 
 
 
 
 

B.10.31

Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine

82

III.3.2.2:   Račun realnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.2

Realni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.2

Realni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

43

AF

Obveznosti

-18

AN.1

Proizvedena sredstva

3

AF.2

Gotovina in vloge

- 1

AN.11

Osnovna sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1

AN.12

Zaloge

3

AF.4

Posojila

- 18

AN.13

Vrednostni predmeti

0

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

3

AN.2

Neproizvedena sredstva

40

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

40

AF.7

Druge obveznosti

- 3

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

- 10

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

- 8

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1

 
 
 

AF.4

Posojila

- 1

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

1

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

- 1

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

- 3

 
 
 
 
 
 

B.10.32

Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine

51

IV:   Bilance stanja

IV.1:   Začetna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

5 041

AF

Obveznosti

1 817

AN.1

Proizvedena sredstva

3 001

AF.2

Gotovina in vloge

40

AN.11

Osnovna sredstva

2 878

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

44

AN.12

Zaloge

85

AF.4

Posojila

897

AN.13

Vrednostni predmeti

38

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

687

AN.2

Neproizvedena sredstva

2 040

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

12

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

1 989

AF.7

Druge obveznosti

137

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

51

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

897

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

382

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

90

 
 
 

AF.4

Posojila

50

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

200

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

25

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

150

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

4 121

IV.2:   Spremembe bilance stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

 

Skupaj spremembe sredstev

 
 

Skupaj spremembe obveznosti

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

290

AF

Obveznosti

155

AN.1

Proizvedena sredstva

182

AF.2

Gotovina in vloge

0

AN.11

Osnovna sredstva

150

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

7

AN.12

Zaloge

29

AF.4

Posojila

68

AN.13

Vrednostni predmeti

3

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

42

AN.2

Neproizvedena sredstva

108

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

108

AF.7

Druge obveznosti

37

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

81

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

17

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

21

 
 
 

AF.4

Posojila

27

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

9

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

7

 
 
 
 
 
 

B.10

Skupaj spremembe neto vrednosti zaradi:

216

 
 
 

B.10.1

Varčevanja in kapitalskih transferjev

65

 
 
 

B.10.2

Drugih sprememb obsega sredstev

17

 
 
 

B.10.3

Nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

134

 
 
 

B.10.31

Nevtralni dobički/izgube iz lastnine

82

 
 
 

B.10.32

Realni dobički/izgube iz lastnine

51

IV.3:   Končna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

5 331

AF

Obveznosti

1 972

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

40

AN.1

Proizvedena sredstva

3 183

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

51

AN.11

Osnovna sredstva

3 028

AF.4

Posojila

965

AN.12

Zaloge

114

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

729

AN.13

Vrednostni predmeti

41

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

12

AN.2

Neproizvedena sredstva

2 148

AF.7

Druge obveznosti

174

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

2 097

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

51

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

978

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

389

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

111

 
 
 

AF.4

Posojila

77

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

209

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

25

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

157

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

4 337

Tabela A.IV.4 — Zaporedje vseh računov za finančne družbe

I:   Račun proizvodnje



Porabe

Viri

P.2

Vmesna potrošnja

29

P.1

Proizvodnja

102

 
 
 

P.11

Tržna proizvodnja

102

 
 
 

P.12

Proizvodnja za lastno končno porabo

0

B.1g

Bruto dodana vrednost

73

 
 
 

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

10

 
 
 

B.1n

Neto dodana vrednost

63

 
 
 

II:   Računi razdelitve in porabe dohodka

II.1:   Račun primarne razdelitve dohodka

II.1.1:   Račun ustvarjanja dohodka



Porabe

Viri

D.1

Sredstva za zaposlene

15

B.1n

Neto dodana vrednost

63

D.11

Plače

10

 
 
 

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

5

 
 
 

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

4

 
 
 

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

3

 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.2

Poslovni presežek

45

 
 
 

II.1.2:   Račun alokacije primarnega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

138

B.2

Poslovni presežek

45

D.41

Obresti

77

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

36

D.4

Dohodek od lastnine

160

D.421

Dividende

36

D.41

Obresti

125

 
 
 

P.119

Prilagoditev za PMSFP

- 48

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

D.42

Razdeljeni dohodek družb

25

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

D.421

Dividende

25

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

25

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

D.45

Najemnine

0

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

7

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

0

 
 
 

D.45

Najemnine

3

B.5

Saldo primarnih dohodkov

19

 
 
 

II.1.2.1:   Račun podjetniškega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

102

B.2

Poslovni presežek

45

D.41

Obresti

77

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

25

D.4

Dohodek od lastnine

160

D.45

Najemnine

0

D.41

Obresti

125

 
 
 

P.119

Prilagoditev za PMSFP

- 48

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

25

 
 
 

D.421

Dividende

25

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

7

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

0

 
 
 

D.45

Najemnine

3

B.4

Podjetniški dohodek

55

 
 
 

II.1.2.2:   Račun alokacije drugega primarnega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

36

B.4

Podjetniški dohodek

55

D.42

Razdeljeni dohodek družb

36

 
 
 

D.421

Dividende

36

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.5

Saldo primarnih dohodkov

19

 
 
 

II.2:   Račun sekundarne razdelitve dohodka



Porabe

Viri

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

10

B.5

Saldo primarnih dohodkov

19

D.51

Davki na dohodek

7

 
 
 

D.59

Drugi tekoči davki

3

D.61

Socialni prispevki

39

 
 
 

D.611

Dejanski socialni prispevki

38

D.62

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

29

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

18

D.622

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi

28

D.61111

Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev

15

D.623

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov

1

D.61112

Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev

3

 
 
 

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

20

D.7

Drugi tekoči transferji

46

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

15

D.71

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

0

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

5

D.72

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

45

D.612

Pripisani socialni prispevki

1

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

1

 
 
 
 
 
 

D.7

Drugi tekoči transferji

49

 
 
 

D.71

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

45

 
 
 

D.72

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

0

 
 
 

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

4

B.6

Razpoložljivi dohodek

22

 
 
 

II.4:   Račun porabe dohodka

II.4.1:   Račun porabe razpoložljivega dohodka



Porabe

Viri

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

11

B.6

Razpoložljivi dohodek

22

 
 
 
 
 
 

B.8

Varčevanje

11

 
 
 

III:   Računi akumulacije

III.1:   Račun kapitala

III.1.1:   Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

4

B.8n

Neto varčevanje

11

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, prihodki

0

 
 
 

D.92

Investicijske podpore

0

 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, odhodki

-7

 
 
 

D.91

Davki na kapital

0

 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

-7

III.1.2:   Račun pridobitev nefinančnih sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

P.51

Bruto investicije v osnovna sredstva

9

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

4

P.511

Pridobitve manj odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

8

 
 
 

P.5111

Pridobitve novih opredmetenih osnovnih sredstev

7

 
 
 

P.5112

Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

1

 
 
 

P.5113

Odtujitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

0

 
 
 

P.512

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih osnovnih sredstev

1

 
 
 

P.5121

Pridobitve novih neopredmetenih osnovnih sredstev

1

 
 
 

P.5122

Pridobitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

0

 
 
 

P.5123

Odtujitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

0

 
 
 

P.513

Povečanje vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

 
 
 

P.5131

Velike izboljšave neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

 
 
 

P.5132

Stroški prenosa lastništva neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

-10

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.52

Spremembe zalog

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.53

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.2

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

 
 
 

K.21

Pridobitve manj odtujitve zemljišč in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.22

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

5

 
 
 

III.2:   Finančni račun



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

F

Neto pridobitve finančnih sredstev

237

F

Neto prevzemi obveznosti

232

 
 
 
 
 
 

F.1

Denarno zlato in PPČ

- 1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

F.2

Gotovina in vloge

15

F.2

Gotovina in vloge

130

F.21

Gotovina

15

F.21

Gotovina

35

F.22

Prenosljive vloge

0

F.22

Prenosljive vloge

63

F.29

Druge vloge

0

F.29

Druge vloge

32

 
 
 
 
 
 

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

53

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

53

 
 
 
 
 
 

F.4

Posojila

167

F.4

Posojila

0

F.41

Kratkoročna

63

F.41

Kratkoročna

0

F.42

Dolgoročna

104

F.42

Dolgoročna

0

 
 
 
 
 
 

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

3

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

13

 
 
 
 
 
 

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

36

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

0

F.61

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

33

 
 
 

F.611

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

22

F.7

Druge terjatve

0

F.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

11

F.71

Komercialni krediti in predujmi

0

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

3

F.79

Druge terjatve razen komercialnih kreditov in predujmov

0

 
 
 
 
 
 

F.7

Druge terjatve

0

 
 
 

F.71

Komercialni krediti in predujmi

0

 
 
 

F.79

Druge terjatve razen komercialnih kreditov in predujmov

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

5

III.3:   Računi drugih sprememb sredstev

III.3.1:   Račun drugih sprememb obsega sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

AN

Nefinančna sredstva

-2

AF

Obveznosti

2

AN.1

Proizvedena sredstva

-2

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

K.4

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev

0

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n.

2

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d. n.

0

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

-2

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

- 2

 
 
 

K.12.21

Monetizacija/demonetizacija zlata

- 2

od tega: AF.2

Gotovina in vloge

0

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

0

od tega: AN.11

Osnovna sredstva

0

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.12

Zaloge

0

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

2

AN.13

Vrednostni predmeti

- 2

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

0

 
 
 

K.3

Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.5

Naravna rast negojenih bioloških virov

0

 
 
 

K.6

Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.61

Izčrpanje naravnih sredstev

0

 
 
 

K.62

Drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

 
 
 

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

 
 
 

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d. n.

0

 
 
 

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

 
 
 

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

0

 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

 
 
 

K.8

Zasegi brez nadomestila

- 3

 
 
 

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n.

1

 
 
 

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

2

 
 
 

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

2

 
 
 

K.12.21

Monetizacija/demonetizacija zlata

2

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AF.1

Denarno zlato in PPČ

7

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

- 3

 
 
 

AF.4

Posojila

- 4

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.2

Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

-4

III.3.2:   Račun revalorizacije



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11

Nominalni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11

Nominalni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

4

AF

Obveznosti

51

AN.1

Proizvedena sredstva

2

AF.2

Gotovina in vloge

0

AN.11

Osnovna sredstva

2

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

34

AN.12

Zaloge

0

AF.4

Posojila

0

AN.13

Vrednostni predmeti

0

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

17

AN.2

Neproizvedena sredstva

2

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

1

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

57

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

11

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

30

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

16

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.3

Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

10

III.3.2.1:   Račun nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.1

Nevtralni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.1

Nevtralni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

3

AF

Obveznosti

68

AN.1

Proizvedena sredstva

2

AF.2

Gotovina in vloge

26

AN.11

Osnovna sredstva

2

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

21

AN.12

Zaloge

0

AF.4

Posojila

0

AN.13

Vrednostni predmeti

0

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

14

AN.2

Neproizvedena sredstva

1

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

7

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

1

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

70

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

14

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

19

 
 
 

AF.4

Posojila

24

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

13

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

1

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.31

Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

5

III.3.2.2:   Račun realnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.2

Realni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.2

Realni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

1

AF

Obveznosti

- 17

AN.1

Proizvedena sredstva

0

AF.2

Gotovina in vloge

- 26

AN.11

Osnovna sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

13

AN.12

Zaloge

0

AF.4

Posojila

0

AN.13

Vrednostni predmeti

0

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

3

AN.2

Neproizvedena sredstva

1

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

- 7

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

1

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

- 13

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

- 3

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

11

 
 
 

AF.4

Posojila

- 24

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

3

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

- 1

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.32

Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine

5

IV:   Bilance stanja

IV.1:   Začetna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

144

AF

Obveznosti

3 384

AN.1

Proizvedena sredstva

104

AF.2

Gotovina in vloge

1 281

AN.11

Osnovna sredstva

99

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1 053

AN.12

Zaloge

0

AF.4

Posojila

0

AN.13

Vrednostni predmeti

5

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

715

AN.2

Neproizvedena sredstva

40

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

335

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

37

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

3

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

3 508

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

690

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

950

 
 
 

AF.4

Posojila

1 187

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

651

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

30

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

268

IV.2:   Spremembe bilance stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

 

Skupaj spremembe sredstev

 
 

Skupaj spremembe obveznosti

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

1

AF

Obveznosti

285

AN.1

Proizvedena sredstva

- 1

AF.2

Gotovina in vloge

130

AN.11

Osnovna sredstva

1

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

87

AN.12

Zaloge

0

AF.4

Posojila

0

AN.13

Vrednostni predmeti

- 2

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

30

AN.2

Neproizvedena sredstva

2

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

38

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

1

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

294

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

17

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

15

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

80

 
 
 

AF.4

Posojila

163

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

19

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10

Skupaj spremembe neto vrednosti zaradi:

10

 
 
 

B.10.1

Varčevanja in kapitalskih transferjev

4

 
 
 

B.10.2

Drugih sprememb obsega sredstev

-4

 
 
 

B.10.3

Nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

10

 
 
 

B.10.31

Nevtralni dobički/izgube iz lastnine

5

 
 
 

B.10.32

Realni dobički/izgube iz lastnine

5

IV.3:   Končna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

145

AF

Obveznosti

3 669

AN.1

Proizvedena sredstva

103

AF.2

Gotovina in vloge

1 411

AN.11

Osnovna sredstva

100

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1 140

AN.12

Zaloge

0

AF.4

Posojila

0

AN.13

Vrednostni predmeti

3

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

745

AN.2

Neproizvedena sredstva

42

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

373

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

38

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

3

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

3 802

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

707

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

15

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1 030

 
 
 

AF.4

Posojila

1 350

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

670

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

30

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

278

Tabela A.IV.5 Pełna kolejność rachunków dla instytucji rządowych i samorządowych

I:   Rachunek produkcji



Porabe

Viri

P.2

Vmesna potrošnja

246

P.1

Proizvodnja

434

 
 
 

P.11

Tržna proizvodnja

74

 
 
 

P.12

Proizvodnja za lastno končno porabo

0

 
 
 

P.13

Pozostała produkcja globalna nierynkowa

360

B.1g

Bruto dodana vrednost

188

 
 
 

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

30

 
 
 

B.1n

Neto dodana vrednost

158

 
 
 

II:   Računi razdelitve in porabe dohodka

II.1:   Račun primarne razdelitve dohodka

II.1.1:   Račun ustvarjanja dohodka



Porabe

Viri

D.1

Sredstva za zaposlene

140

B.1n

Neto dodana vrednost

158

D.11

Plače

87

 
 
 

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

53

 
 
 

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

48

 
 
 

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

5

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

2

 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.2

Poslovni presežek

16

 
 
 

II.1.2:   Račun alokacije primarnega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

46

B.2

Poslovni presežek

16

D.41

Obresti

39

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

0

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

235

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

24

D.21

Davki na proizvode

141

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

D.211

Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

121

D.45

Najemnine

7

D.212

Davki in dajatve na uvoz razen DDV

17

 
 
 

D.2121

Uvozne dajatve

17

 
 
 

D.2122

Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev

0

 
 
 

D.214

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov)

3

 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

94

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.3

Subvencije

-44

 
 
 

D.31

Subvencije na proizvode

-8

 
 
 

D.311

Uvozne subvencije

0

 
 
 

D.319

Druge subvencije na proizvode

-8

 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

-36

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.4

Dohodek od lastnine

30

 
 
 

D.41

Obresti

12

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

18

 
 
 

D.421

Dividende

5

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

13

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

0

 
 
 

D.45

Najemnine

0

B.5

Saldo primarnih dohodkov

191

 
 
 

II.1.2.1:   Račun podjetniškega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

9

B.2

Poslovni presežek

16

D.41

Obresti

2

 
 
 

D.45

Najemnine

7

D.4

Dohodek od lastnine

4

 
 
 

D.41

Obresti

0

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

4

 
 
 

D.421

Dividende

4

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

0

 
 
 

D.45

Najemnine

0

B.4

Podjetniški dohodek

11

 
 
 

II.1.2.2:   Račun alokacije drugega primarnega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

37

B.4

Podjetniški dohodek

11

D.41

Obresti

37

 
 
 
 
 
 

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

235

 
 
 

D.21

Davki na proizvode

141

 
 
 

D.211

Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

121

 
 
 

D.212

Davki in dajatve na uvoz razen DDV

17

 
 
 

D.2121

Uvozne dajatve

17

 
 
 

D.2122

Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev

0

 
 
 

D.214

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov)

3

 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

94

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.3

Subvencije

- 44

 
 
 

D.31

Subvencije na proizvode

- 8

 
 
 

D.311

Subwencje związane z przywozem

0

 
 
 

D.319

Pozostałe subsydia do produktów

- 8

 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

- 36

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.4

Dohodek od lastnine

26

 
 
 

D.41

Obresti

12

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

14

 
 
 

D.421

Dividende

1

 
 
 

D.422

Dochód podzielony jednostek typu

13

B.5

Saldo primarnih dohodkov

191

 
 
 

II.2:   Račun sekundarne razdelitve dohodka



Porabe

Viri

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

0

B.5

Saldo primarnih dohodkov

191

D.59

Davki na dohodek

0

 
 
 
 
 
 

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

213

D.62

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

289

D.51

Davki na dohodek

204

D.621

Prejemki socialne varnosti v denarju

232

D.59

Drugi tekoči davki

9

D.622

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi

0

 
 
 

D.623

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov

5

D.61

Socialni prispevki

268

D.624

Prejemki socialnega varstva v denarju

52

D.611

Dejanski socialni prispevki

263

 
 
 

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

155

D.7

Drugi tekoči transferji

139

D.61111

Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev

144

D.71

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

4

D.61112

Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev

11

D.73

Tekoči transferji v okviru države

96

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

76

D.74

Tekoče mednarodno sodelovanje

31

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

69

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

8

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

7

 
 
 

D.6113

Socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

32

 
 
 

D.61131

Obvezni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

22

 
 
 

D.61132

Prostovoljni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

10

 
 
 

D.612

Pripisani socialni prispevki

5

 
 
 

D.7

Drugi tekoči transferji

108

 
 
 

D.72

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

1

 
 
 

D.73

Tekoči transferji v okviru države

96

 
 
 

D.74

Tekoče mednarodno sodelovanje

1

 
 
 

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

10

B.6

Razpoložljivi dohodek

352

 
 
 

II.3:   Račun prerazdelitve dohodka v naravi



Porabe

Viri

D.63

Socialni transferji v naravi

206

B.6

Razpoložljivi dohodek

352

D.631

Socialni prejemki v naravi

162

 
 
 

D.6311

Prejemki socialne varnosti, povračila

78

 
 
 

D.6312

Drugi prejemki socialne varnosti v naravi

65

 
 
 

D.6313

Prejemki socialnega varstva v naravi

19

 
 
 

D.632

Transferji individualnega netržnega blaga in storitev

44

 
 
 

B.7

Prilagojeni razpoložljivi dohodek

146

 
 
 

II.4:   Račun porabe dohodka

II.4.1:   Račun porabe razpoložljivega dohodka



Porabe

Viri

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

362

B.6

Razpoložljivi dohodek

352

P.31

Izdatki za individualno potrošnjo

206

 
 
 

P.32

Izdatki za kolektivno potrošnjo

156

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.8

Varčevanje

- 10

 
 
 

II.4.2:   Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka



Porabe

Viri

P.4

Dejanska končna potrošnja

156

B.7

Prilagojeni razpoložljivi dohodek

1 468

P.42

Dejanska kolektivna potrošnja

156

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.8

Varčevanje

- 10

 
 
 

III:   Računi akumulacije

III.1:   Račun kapitala

III.1.1:   Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

- 38

B.8n

Neto varčevanje

- 10

 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, prihodki

6

 
 
 

D.91

Davki na kapital

2

 
 
 

D.92

Investicijske podpore

0

 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

4

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, odhodki

- 34

 
 
 

D.91

Davki na kapital

0

 
 
 

D.92

Investicijske podpore

- 27

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

- 7

III.1.2:   Račun pridobitev nefinančnih sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

P.51

Bruto investicije v osnovna sredstva

37

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

- 38

P.511

Pridobitve manj odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

23

 
 
 

P.5111

Pridobitve novih opredmetenih osnovnih sredstev

24

 
 
 

P.5112

Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

1

 
 
 

P.5113

Odtujitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

- 2

 
 
 

P.512

Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

12

 
 
 

P.5121

Pridobitve novih neopredmetenih osnovnih sredstev

12

 
 
 

P.5122

Pridobitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

2

 
 
 

P.5123

Odtujitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

-2

 
 
 

P.513

Povečanje vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev

2

 
 
 

P.5131

Velike izboljšave neproizvedenih nefinančnih sredstev

 
 
 
 

P.5132

Stroški prenosa lastništva neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

-30

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.52

Spremembe zalog

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.53

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

3

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.2

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

2

 
 
 

K.21

Pridobitve manj odtujitve zemljišč in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev

2

 
 
 

K.22

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

- 50

 
 
 

III.2:   Finančni račun



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

F

Neto pridobitve finančnih sredstev

120

F

Neto prevzemi obveznosti

170

 
 
 
 
 
 

F.1

Denarno zlato in PPČ

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

F.2

Gotovina in vloge

7

 
 
 

F.2

Gotovina in vloge

2

 
 
 

F.21

Gotovina

2

F.21

Gotovina

0

F.22

Prenosljive vloge

4

F.22

Prenosljive vloge

2

F.29

Druge vloge

1

F.29

Druge vloge

0

 
 
 
 
 
 

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

26

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

64

 
 
 
 
 
 

F.4

Posojila

45

F.4

Posojila

94

F.41

Kratkoročna

1

F.41

Kratkoročna

32

F.42

Dolgoročna

44

F.42

Dolgoročna

62

 
 
 
 
 
 

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

36

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

 
 
 
 
 
 

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

0

F.61

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah

0

 
 
 

F.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

0

F.7

Druge terjatve

6

 
 
 

F.71

Komercialni krediti in predujmi

1

F.7

Druge obveznosti

10

F.79

Druge terjatve razen komercialnih kreditov in predujmov

5

F.71

Komercialni krediti in predujmi

6

 
 
 

F.79

Druge obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov

4

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

- 50

III.3:   Računi drugih sprememb sredstev

III.3.1:   Račun drugih sprememb obsega sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

AN

Nefinančna sredstva

0

AF

Obveznosti

- 1

AN.1

Proizvedena sredstva

- 3

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

K.4

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev

3

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

K.7

Izgube zaradi katastrof

- 4

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n.

0

K.8

Zasegi brez nadomestila

1

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

- 1

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d. n.

0

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

- 1

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

- 3

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

- 3

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.21

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

od tega: AF.2

Gotovina in vloge

0

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

- 1

od tega: AN.11

Osnovna sredstva

- 3

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.12

Zaloge

0

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.13

Vrednostni predmeti

0

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

3

 
 
 

K.3

Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.5

Naravna rast negojenih bioloških virov

4

 
 
 

K.6

Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

- 2

 
 
 

K.61

Izčrpanje naravnih sredstev

- 2

 
 
 

K.62

Drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

- 2

 
 
 

K.8

Zasegi brez nadomestila

4

 
 
 

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d. n.

0

 
 
 

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

- 1

 
 
 

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

- 1

 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

3

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

1

 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

 
 
 

K.8

Zasegi brez nadomestila

3

 
 
 

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n.

0

 
 
 

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

- 2

 
 
 

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

- 2

 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.21

Monetizacija/demonetizacija zlata

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AF.1

Denarno zlato in PPČ

0

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

3

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

- 2

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.2

Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

2

III.3.2:   Račun revalorizacije



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11

Nominalni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11

Nominalni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

44

AF

Obveznosti

7

AN.1

Proizvedena sredstva

20

AF.2

Gotovina in vloge

0

AN.11

Osnovna sredstva

18

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

7

AN.12

Zaloge

1

AF.4

Posojila

0

AN.13

Vrednostni predmeti

1

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

23

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

23

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

2

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

1

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.3

Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

38

III.3.2.1:   Račun nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.1

Nevtralni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.1

Nevtralni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

32

AF

Obveznosti

14

AN.1

Proizvedena sredstva

20

AF.2

Gotovina in vloge

2

AN.11

Osnovna sredstva

18

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

4

AN.12

Zaloge

1

AF.4

Posojila

7

AN.13

Vrednostni predmeti

1

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

12

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

12

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

8

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

2

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

3

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

2

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.31

Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine

26

III.3.2.2:   Račun realnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.2

Realni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.2

Realni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

12

AF

Obveznosti

- 7

AN.1

Proizvedena sredstva

0

AF.2

Gotovina in vloge

- 2

AN.11

Osnovna sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

3

AN.12

Zaloge

0

AF.4

Posojila

-7

AN.13

Vrednostni predmeti

0

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

12

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

12

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

-6

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

0

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

-3

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

-2

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.32

Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine

12

IV:   Bilance stanja

IV.1:   Začetna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

1 591

AF

Obveznosti

687

AN.1

Proizvedena sredstva

1 001

AF.2

Gotovina in vloge

102

AN.11

Osnovna sredstva

913

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

212

AN.12

Zaloge

47

AF.4

Posojila

328

AN.13

Vrednostni predmeti

41

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

4

AN.2

Neproizvedena sredstva

590

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

19

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

578

AF.7

Druge obveznosti

22

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

12

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

396

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

80

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

150

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

115

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

12

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

20

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

19

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

1 300

IV.2:   Spremembe bilance stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

 

Skupaj spremembe sredstev

 
 

Skupaj spremembe obveznosti

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

56

AF

Obveznosti

176

AN.1

Proizvedena sredstva

25

AF.2

Gotovina in vloge

2

AN.11

Osnovna sredstva

20

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

71

AN.12

Zaloge

1

AF.4

Posojila

93

AN.13

Vrednostni predmeti

4

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

30

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

30

AF.7

Druge terjatve

10

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

123

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

1

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

7

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

29

 
 
 

AF.4

Posojila

45

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

34

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

6

 
 
 
 
 
 

B.10

Skupaj spremembe neto vrednosti zaradi:

2

 
 
 

B.10.1

Varčevanja in kapitalskih transferjev

-38

 
 
 

B.10.2

Drugih sprememb obsega sredstev

2

 
 
 

B.10.3

Nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

38

 
 
 

B.10.31

Nevtralni dobički/izgube iz lastnine

26

 
 
 

B.10.32

Realni dobički/izgube iz lastnine

12

IV.3:   Končna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

1 647

AF

Obveznosti

863

AN.1

Proizvedena sredstva

1 026

AF.2

Gotovina in vloge

104

AN.11

Osnovna sredstva

933

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

283

AN.12

Zaloge

48

AF.4

Posojila

421

AN.13

Vrednostni predmeti

45

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

4

AN.2

Neproizvedena sredstva

620

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

19

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

608

AF.7

Druge obveznosti

32

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

12

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

519

 
 
 

AF.1

Denarno zlato in PPČ

81

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

157

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

29

 
 
 

AF.4

Posojila

160

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

46

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

20

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

25

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

1 302

Tabela A.IV.6 — Zaporedje vseh računov za gospodinjstva

I:   Račun proizvodnje



Porabe

Viri

P.2

Vmesna potrošnja

694

P.1

Proizvodnja

1 269

 
 
 

P.11

Tržna proizvodnja

1 129

 
 
 

P.12

Proizvodnja za lastno končno porabo

140

B.1g

Bruto dodana vrednost

575

 
 
 

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

42

 
 
 

B.1n

Neto dodana vrednost

533

 
 
 

II:   Računi razdelitve in porabe dohodka

II.1:   Račun primarne razdelitve dohodka

II.1.1:   Račun ustvarjanja dohodka



Porabe

Viri

D.1

Sredstva za zaposlene

39

B.1n

Neto dodana vrednost

533

D.11

Plače

39

 
 
 

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

0

 
 
 

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

 
 
 

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

3

 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

- 1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.2

Poslovni presežek

60

 
 
 

B.3

Raznovrstni dohodek

432

 
 
 

II.1.2:   Račun alokacije primarnega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

44

B.2

Poslovni presežek

60

D.41

Obresti

17

B.3

Raznovrstni dohodek

432

D.45

Najemnine

27

 
 
 
 
 
 

D.1

Sredstva za zaposlene

766

 
 
 

D.11

Plače

573

 
 
 

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

193

 
 
 

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

174

 
 
 

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

19

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.4

Dohodek od lastnine

134

 
 
 

D.41

Obresti

33

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

57

 
 
 

D.421

Dividende

13

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

44

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

3

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

20

 
 
 

D.45

Najemnine

21

B.5

Saldo primarnih dohodkov

1 348

 
 
 

II.1.2.1:   Račun podjetniškega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

7

B.2

Poslovni presežek

60

D.41

Obresti

0

B.3

Raznovrstni dohodek

432

D.45

Najemnine

7

 
 
 
 
 
 

D.4

Dohodek od lastnine

5

 
 
 

D.41

Obresti

0

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

5

 
 
 

D.421

Dividende

5

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

0

B.4

Podjetniški dohodek

490

 
 
 

II.1.2.2:   Račun alokacije drugega primarnega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

37

B.4

Podjetniški dohodek

490

D.41

Obresti

17

 
 
 

D.45

Najemnine

20

D.1

Sredstva za zaposlene

766

 
 
 

D.11

Plače

573

 
 
 

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

193

 
 
 

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

174

 
 
 

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

19

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.4

Dohodek od lastnine

129

 
 
 

D.41

Obresti

33

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

52

 
 
 

D.421

Dividende

8

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

44

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

3

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

20

 
 
 

D.45

Najemnine

21

B.5

Saldo primarnih dohodkov

1 348

 
 
 

II.2:   Račun sekundarne razdelitve dohodka



Porabe

Viri

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

178

B.5

Saldo primarnih dohodkov

1348

D.51

Davki na dohodek

176

 
 
 

D.59

Drugi tekoči davki

2

D.61

Socialni prispevki

0

 
 
 

D.611

Dejanski socialni prispevki

0

D.61

Socialni prispevki

322

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

D.611

Dejanski socialni prispevki

303

D.61111

Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

174

D.61112

Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

D.61111

Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev

160

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

0

D.61112

Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev

14

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

0

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

97

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

0

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

85

 
 
 

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

12

D.62

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

332

D.6113

Socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

32

D.621

Prejemki socialne varnosti v denarju

232

D.61131

Obvezni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

22

D.622

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi

29

D.61132

Prostovoljni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

10

D.623

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov

19

D.612

Pripisani socialni prispevki

19

D.624

Prejemki socialnega varstva v denarju

52

 
 
 
 
 
 

D.62

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

0

D.7

Drugi tekoči transferji

36

D.622

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi

0

D.72

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

35

 
 
 

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

1

D.7

Drugi tekoči transferji

71

 
 
 

D.71

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

31

 
 
 

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

40

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.6

Razpoložljivi dohodek

1 145

 
 
 

II.3:   Račun prerazdelitve dohodka v naravi



Porabe

Viri

 
 
 

B.6

Razpoložljivi dohodek

1145

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.63

Socialni transferji v naravi

219

 
 
 

D.631

Socialni prejemki v naravi

162

 
 
 

D.6311

Prejemki socialne varnosti, povračila

78

 
 
 

D.6312

Drugi prejemki socialne varnosti v naravi

65

 
 
 

D.6313

Prejemki socialnega varstva v naravi

19

 
 
 

D.632

Transferji individualnega netržnega blaga in storitev

57

B.7

Prilagojeni razpoložljivi dohodek

1 364

 
 
 

II.4:   Račun porabe dohodka

II.4.1:   Račun porabe razpoložljivega dohodka



Porabe

Viri

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

996

B.6

Razpoložljivi dohodek

1 145

P.31

Izdatki za individualno potrošnjo

996

 
 
 
 
 
 

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

11

B.8

Varčevanje

160

 
 
 

II.4.2:   Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka



Porabe

Viri

P.4

Dejanska končna potrošnja

1215

B.7

Prilagojeni razpoložljivi dohodek

1 364

P.41

Dejanska kolektivna potrošnja

1 215

 
 
 
 
 
 

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

11

B.8

Varčevanje

160

 
 
 

III:   Računi akumulacije

III.1:   Račun kapitala

III.1.1:   Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

178

B.8n

Neto varčevanje

160

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, prihodki

23

 
 
 

D.92

Investicijske podpore

0

 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

23

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, odhodki

- 5

 
 
 

D.91

Davki na kapital

- 2

 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

- 3

III.1.2:   Račun pridobitev nefinančnih sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

P.51

Bruto investicije v osnovna sredstva

61

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

178

P.511

Pridobitve manj odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

49

 
 
 

P.5111

Pridobitve novih opredmetenih osnovnih sredstev

50

 
 
 

P.5112

Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

4

 
 
 

P.5113

Odtujitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

- 5

 
 
 

P.512

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih osnovnih sredstev

12

 
 
 

P.5121

Pridobitve novih neopredmetenih osnovnih sredstev

9

 
 
 

P.5122

Pridobitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

3

 
 
 

P.5123

Odtujitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

0

 
 
 

P.513

Povečanje vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

 
 
 

P.5131

Velike izboljšave neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

 
 
 

P.5132

Stroški prenosa lastništva neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

- 42

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.52

Spremembe zalog

2

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.53

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

5

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.2

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev niewytworzonych

4

 
 
 

K.21

Pridobitve manj odtujitve zemljišč in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev

3

 
 
 

K.22

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

148

 
 
 

III.2:   Finančni račun



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

F

Neto pridobitve finančnih sredstev

181

F

Neto prevzemi obveznosti

33

 
 
 
 
 
 

F.2

Gotovina in vloge

68

F.2

Gotovina in vloge

0

F.21

Gotovina

10

F.22

Prenosljive vloge

0

F.22

Prenosljive vloge

41

F.29

Druge vloge

0

F.29

Druge vloge

17

 
 
 
 
 
 

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

29

 
 
 
 
 
 

F.4

Posojila

28

F.4

Posojila

5

F.41

Kratkoročna

11

F.41

Kratkoročna

3

F.42

Dolgoročna

17

F.42

Dolgoročna

2

 
 
 
 
 
 

F.7

Druge obveznosti

5

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

3

F.71

Komercialni krediti in predujmi

4

 
 
 

F.79

Druge obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov

1

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

36

 
 
 

F.61

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

33

 
 
 

F.611

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

22

 
 
 

F.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

11

 
 
 

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

3

 
 
 
 
 
 
 
 
 

F.7

Druge terjatve

40

 
 
 

F.71

Komercialni krediti in predujmi

11

 
 
 

F.79

Druge terjatve razen komercialnih kreditov in predujmov

29

 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

148

III.3:   Računi drugih sprememb sredstev

III.3.1:   Račun drugih sprememb obsega sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

AN

Nefinančna sredstva

0

AF

Obveznosti

0

AN.1

Proizvedena sredstva

0

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

K.4

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev

0

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n.e

0

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d. n.

0

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.21

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

od tega: AF.2

Gotovina in vloge

0

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

0

od tega: AN.11

Osnovna sredstva

0

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.12

Zaloge

0

 
 
 

AN.13

Vrednostni predmeti

0

 
 
 

AN.2

Neproizvedena sredstva

0

 
 
 

K.3

Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.5

Naravna rast negojenih bioloških virov

0

 
 
 

K.6

Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.61

Izčrpanje naravnih sredstev

0

 
 
 

K.62

Drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

 
 
 

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

 
 
 

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d. n.

0

 
 
 

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

 
 
 

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

2

 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

 
 
 

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

 
 
 

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n.

2

 
 
 

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

 
 
 

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

2

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.2

Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

2

III.3.2:   Račun revalorizacije



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11

Nominalni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11

Nominalni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

80

AF

Obveznosti

0

AN.1

Proizvedena sredstva

35

AF.2

Gotovina in vloge

0

AN.11

Osnovna sredstva

28

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

AN.12

Zaloge

2

AF.4

Posojila

0

AN.13

Vrednostni predmeti

5

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

45

 
 
 

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

45

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

16

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

6

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

10

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.3

Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

96

III.3.2.1:   Račun nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.1

Nevtralni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.1

Nevtralni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

56

AF

Obveznosti

6

AN.1

Proizvedena sredstva

34

AF.2

Gotovina in vloge

0

AN.11

Osnovna sredstva

28

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

AN.12

Zaloge

2

AF.4

Posojila

3

AN.13

Vrednostni predmeti

4

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

22

AF.7

Druge obveznosti

2

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

22

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

36

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

17

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

4

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

8

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

6

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

1

 
 
 
 
 
 

B.10.31

Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine

87

III.3.2.2:   Račun realnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.2

Realni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine::

 

K.11.2

Realni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine::

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

24

AF

Obveznosti

- 6

AN.1

Proizvedena sredstva

1

AF.2

Gotovina in vloge

0

AN.11

Osnovna sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

AN.12

Zaloge

0

AF.4

Posojila

- 3

AN.13

Vrednostni predmeti

1

AF.7

Druge obveznosti

- 2

AN.2

Neproizvedena sredstva

22

 
 
 

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

22

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

- 20

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

- 17

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

2

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

2

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

-6

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

-1

 
 
 
 
 
 

B.10.32

Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine

9

IV:   Bilance stanja

IV.1:   Začetna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

2 822

AF

Obveznosti

289

AN.1

Proizvedena sredstva

1 698

AF.2

Gotovina in vloge

10

AN.11

Osnovna sredstva

1 423

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

2

AN.12

Zaloge

97

AF.4

Posojila

169

AN.13

Vrednostni predmeti

178

AF.7

Druge obveznosti

108

AN.2

Neproizvedena sredstva

1 124

 
 
 

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

1 124

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

1 819

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

840

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

198

 
 
 

AF.4

Posojila

24

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

411

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

291

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

55

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

4 352

IV.2:   Spremembe bilance stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

 

Skupaj spremembe sredstev

 
 

Skupaj spremembe obveznosti

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

110

AF

Obveznosti

33

AN.1

Proizvedena sredstva

61

AF.2

Gotovina in vloge

0

AN.11

Osnovna sredstva

47

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

AN.12

Zaloge

4

AF.4

Posojila

28

AN.13

Vrednostni predmeti

10

AF.7

Druge obveznosti

5

AN.2

Neproizvedena sredstva

49

 
 
 

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

48

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

199

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

68

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

35

 
 
 

AF.4

Posojila

5

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

13

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

38

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

40

 
 
 
 
 
 

B.10

Skupaj spremembe neto vrednosti zaradi:

276

 
 
 

B.10.1

Varčevanja in kapitalskih transferjev

178

 
 
 

B.10.2

Drugih sprememb obsega sredstev

2

 
 
 

B.10.3

Nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

96

 
 
 

B.10.31

Nevtralni dobički/izgube iz lastnine

87

 
 
 

B.10.32

Realni dobički/izgube iz lastnine

9

IV.3:   Končna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

2 932

AF

Obveznosti

322

AN.1

Proizvedena sredstva

1 759

AF.2

Gotovina in vloge

10

AN.11

Osnovna sredstva

1 470

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

2

AN.12

Zaloge

101

AF.4

Posojila

197

AN.13

Vrednostni predmeti

188

AF.7

Druge obveznosti

113

AN.2

Neproizvedena sredstva

1 173

 
 
 

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

1 172

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

2 018

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

908

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

233

 
 
 

AF.4

Posojila

29

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

424

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

329

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

95

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

4 628

Tabela A.IV.7 — Zaporedje vseh računov za nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

I:   Račun proizvodnje



Porabe

Viri

P.2

Vmesna potrošnja

6

P.1

Proizvodnja

37

 
 
 

P.11

Tržna proizvodnja

21

 
 
 

P.12

Proizvodnja za lastno končno porabo

0

 
 
 

P.13

Pozostała produkcja globalna nierynkowa

16

B.1g

Bruto dodana vrednost

31

 
 
 

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

3

 
 
 

B.1n

Neto dodana vrednost

28

 
 
 

II:   Računi razdelitve in porabe dohodka

II.1:   Račun primarne razdelitve dohodka

II.1.1:   Račun ustvarjanja dohodka



Porabe

Viri

D.1

Sredstva za zaposlene

23

B.1n

Neto dodana vrednost

28

D.11

Plače

12

 
 
 

D.12

Socialni prispevki delodajalcev

11

 
 
 

D.121

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

10

 
 
 

D.122

Pripisani socialni prispevki delodajalcev

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

0

 
 
 

D.39

Druge subvencije na proizvodnjo

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.2

Poslovni presežek

5

 
 
 

II.1.2:   Račun alokacije primarnega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

7

B.2

Poslovni presežek

5

D.41

Obresti

7

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

0

D.4

Dohodek od lastnine

5

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

D.41

Obresti

5

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

D.42

Razdeljeni dohodek družb

0

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

0

D.421

Dividende

0

D.45

Najemnine

0

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

0

 
 
 

D.45

Najemnine

0

B.5

Saldo primarnih dohodkov

3

 
 
 

II.1.2.1:   Račun podjetniškega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

2

B.2

Poslovni presežek

5

D.41

Obresti

2

 
 
 

D.45

Najemnine

0

D.4

Dohodek od lastnine

0

 
 
 

D.41

Obresti

0

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

0

 
 
 

D.421

Dividende

0

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

B.4

Podjetniški dohodek

3

 
 
 

II.1.2.2:   Račun alokacije drugega primarnega dohodka



Porabe

Viri

D.4

Dohodek od lastnine

5

B.4

Podjetniški dohodek

3

D.41

Obresti

5

 
 
 

D.45

Najemnine

0

D.4

Dohodek od lastnine

5

 
 
 

D.41

Obresti

5

 
 
 

D.42

Razdeljeni dohodek družb

0

 
 
 

D.421

Dividende

0

 
 
 

D.422

Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb

0

 
 
 

D.43

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

0

 
 
 

D.44

Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

0

 
 
 

D.45

Najemnine

0

B.5

Saldo primarnih dohodkov

3

 
 
 

II.2:   Račun sekundarne razdelitve dohodka



Porabe

Viri

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

0

B.5

Saldo primarnih dohodkov

3

D.59

Drugi tekoči davki

0

 
 
 
 
 
 

D.61

Socialni prispevki

1

D.62

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

1

D.611

Dejanski socialni prispevki

0

D.622

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi

0

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

D.623

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov

1

D.61111

Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev

0

 
 
 

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

0

D.7

Drugi tekoči transferji

2

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

0

D.71

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

0

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

0

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

2

D.612

Pripisani socialni prispevki

1

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.7

Drugi tekoči transferji

36

 
 
 

D.72

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

0

 
 
 

D.75

Raznovrstni tekoči transferji

36

B.6

Razpoložljivi dohodek

37

 
 
 

II.3:   Račun prerazdelitve dohodka v naravi



Porabe

Viri

D.63

Socialni transferji v naravi

13

B.6

Razpoložljivi dohodek

37

D.631

Socialni prejemki v naravi

0

 
 
 

D.6313

Prejemki socialnega varstva v naravi

0

 
 
 

D.632

Transferji individualnega netržnega blaga in storitev

13

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.7

Prilagojeni razpoložljivi dohodek

24

 
 
 

II.4:   Račun porabe dohodka

II.4.1:   Račun porabe razpoložljivega dohodka



Porabe

Viri

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

13

B.6

Razpoložljivi dohodek

37

P.31

Izdatki za individualno potrošnjo

13

 
 
 

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.8

Varčevanje

24

 
 
 

II.4.2:   Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka



Porabe

Viri

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

0

B.7

Prilagojeni razpoložljivi dohodek

24

 
 
 
 
 
 

B.8

Varčevanje

24

 
 
 

III:   Računi akumulacije

III.1:   Račun kapitala

III.1.1:   Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

21

B.8n

Neto varčevanje

24

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, prihodki

0

 
 
 

D.92

Investicijske podpore

0

 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

D.9

Kapitalski transferji, odhodki

- 3

 
 
 

D.91

Investicijske podpore

0

 
 
 

D.99

Drugi kapitalski transferji

- 3

III.1.2:   Račun pridobitev nefinančnih sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

P.51

Bruto investicije v osnovna sredstva

19

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

21

P.511

Pridobitve manj odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

14

 
 
 

P.5111

Pridobitve novih opredmetenih osnovnih sredstev

13

 
 
 

P.5112

Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

1

 
 
 

P.5113

Odtujitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev

0

 
 
 

P.512

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih osnovnih sredstev

5

 
 
 

P.5121

Pridobitve novih neopredmetenih osnovnih sredstev

10

 
 
 

P.5122

Pridobitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

0

 
 
 

P.5123

Odtujitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev

- 5

 
 
 

P.513

Povečanje vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

 
 
 

P.5131

Velike izboljšave neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

 
 
 

P.5132

Stroški prenosa lastništva neproizvedenih nefinančnih sredstev

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

- 3

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.52

Spremembe zalog

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

P.53

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

K.2

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

1

 
 
 

K.21

Pridobitve manj odtujitve zemljišč in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev

1

 
 
 

K.22

Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

4

 
 
 

III.2:   Finančni račun



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

F

Neto pridobitve finančnih sredstev

32

F

Neto prevzemi obveznosti

28

 
 
 
 
 
 

F.2

Gotovina in vloge

12

F.2

Gotovina in vloge

0

F.21

Gotovina

2

F.22

Prenosljive vloge

0

F.22

Prenosljive vloge

7

F.29

Druge vloge

0

F.29

Druge vloge

3

 
 
 
 
 
 

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

F.3

Vrednostni papirji razen delnic

12

 
 
 
 
 
 

F.4

Posojila

24

F.4

Posojila

0

F.41

Kratkoročna

17

F.41

Kratkoročna

0

F.42

Dolgoročna

7

F.42

Dolgoročna

0

 
 
 
 
 
 

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

4

F.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

F.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

F.61

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

0

F.62

Prenosne premije in škodne rezervacije

0

F.612

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

0

F.7

Druge terjatve

8

F.7

Druge obveznosti

0

F.71

Komercialni krediti in predujmi

0

F.71

Komercialni krediti in predujmi

0

F.79

Druge terjatve razen komercialnih kreditov in predujmov

8

F.79

Druge obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

B.9

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-)

4

III.3:   Računi drugih sprememb sredstev

III.3.1:   Račun drugih sprememb obsega sredstev



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

AN

Nefinančna sredstva

0

AF

Obveznosti

0

AN.1

Proizvedena sredstva

0

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

K.4

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev

0

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n.

0

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d. n.

0

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

od tega: AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

od tega: AN.11

Osnovna sredstva

0

AF.4

Posojila

0

AN.12

Zaloge

0

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.13

Vrednostni predmeti

0

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

0

AF.7

Druge obveznosti

0

K.3

Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.5

Naravna rast negojenih bioloških virov

0

 
 
 

K.6

Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.61

Izčrpanje naravnih sredstev

0

 
 
 

K.62

Drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev

0

 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

 
 
 

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

 
 
 

K.9

Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d. n.

0

 
 
 

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

 
 
 

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

0

 
 
 

K.7

Izgube zaradi katastrof

0

 
 
 

K.8

Zasegi brez nadomestila

0

 
 
 

K.10

Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d. n.

0

 
 
 

K.12

Spremembe v klasifikacijah in strukturi

0

 
 
 

K.12.1

Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi

0

 
 
 

K.12.2

Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

K.12.22

Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti

0

 
 
 

od tega: AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.2

Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev

0

III.3.2:   Račun revalorizacije



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11

Nominalni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11

Nominalni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

8

AF

Obveznosti

0

AN.1

Proizvedena sredstva

5

AF.2

Gotovina in vloge

0

AN.11

Osnovna sredstva

5

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

AN.12

Zaloge

0

AF.4

Posojila

0

AN.13

Vrednostni predmeti

0

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

3

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

3

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

2

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

0

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

1

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.3

Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

10

III.3.2.1:   Račun nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.1

Nevtralni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.1

Nevtralni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

7

AF

Obveznosti

2

AN.1

Proizvedena sredstva

5

AF.2

Gotovina in vloge

1

AN.11

Osnovna sredstva

5

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

AN.12

Zaloge

0

AF.4

Posojila

1

AN.13

Vrednostni predmeti

0

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

2

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

2

AF.7

Druge obveznosti

1

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

3

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

2

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

1

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.31

Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine

8

III.3.2.2:   Račun realnih dobičkov/izgub iz lastnine



Spremembe sredstev

Spremembe obveznosti in neto vrednosti

K.11.2

Realni dobički (+) / izgube (-) iz lastnine:

 

K.11.2

Realni dobički (-) / izgube (+) iz lastnine:

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

2

AF

Obveznosti

- 2

AN.1

Proizvedena sredstva

0

AF.2

Gotovina in vloge

- 1

AN.11

Osnovna sredstva

0

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

AN.12

Zaloge

0

AF.4

Posojila

- 1

AN.13

Vrednostni predmeti

0

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

2

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

2

AF.7

Druge obveznosti

- 1

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

- 2

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

- 2

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

0

 
 
 
 
 
 

B.10.32

Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine

2

IV:   Bilance stanja

IV.1:   Začetna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

324

AF

Obveznosti

121

AN.1

Proizvedena sredstva

243

AF.2

Gotovina in vloge

38

AN.11

Osnovna sredstva

231

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

AN.12

Zaloge

2

AF.4

Posojila

43

AN.13

Vrednostni predmeti

10

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

0

AN.2

Neproizvedena sredstva

81

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

5

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

81

AF.7

Druge obveznosti

35

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

172

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

110

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

25

 
 
 

AF.4

Posojila

8

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

22

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

4

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

3

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

375

IV.2:   Spremembe bilance stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

 

Skupaj spremembe sredstev

 
 

Skupaj spremembe obveznosti

 
 
 
 
 
 
 

AN

Nefinančna sredstva

25

AF

Obveznosti

28

AN.1

Proizvedena sredstva

21

AF.2

Gotovina in vloge

0

AN.11

Osnovna sredstva

21

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

AN.12

Zaloge

0

AF.4

Posojila

24

AN.13

Vrednostni predmeti

0

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

4

AN.2

Neproizvedena sredstva

4

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

4

AF.7

Druge obveznosti

0

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

33

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

12

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

13

 
 
 

AF.4

Posojila

0

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

1

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

0

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

8

 
 
 
 
 
 

B.10

Skupaj spremembe neto vrednosti zaradi:

31

 
 
 

B.10.1

Varčevanja in kapitalskih transferjev

21

 
 
 

B.10.2

Drugih sprememb obsega sredstev

0

 
 
 

B.10.3

Nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine

10

 
 
 

B.10.31

Nevtralni dobički/izgube iz lastnine

8

 
 
 

B.10.32

Realni dobički/izgube iz lastnine

2

IV.3:   Končna bilanca stanja



Sredstva

Obveznosti in neto vrednost

AN

Nefinančna sredstva

349

AF

Obveznosti

149

AN.1

Proizvedena sredstva

264

AF.2

Gotovina in vloge

38

AN.11

Osnovna sredstva

252

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

0

AN.12

Zaloge

2

AF.4

Posojila

67

AN.13

Vrednostni predmeti

10

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

4

AN.2

Neproizvedena sredstva

85

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

5

AN.21

Opredmetena neproizvedena sredstva

85

AF.7

Druge obveznosti

35

AN.22

Neopredmetena neproizvedena sredstva

0

 
 
 
 
 
 
 
 
 

AF

Finančna sredstva

205

 
 
 

AF.2

Gotovina in vloge

122

 
 
 

AF.3

Vrednostni papirji razen delnic

38

 
 
 

AF.4

Posojila

8

 
 
 

AF.5

Delnice in drug lastniški kapital

23

 
 
 

AF.6

Zavarovalne tehnične rezervacije

4

 
 
 

AF.7

Druge terjatve

11

 
 
 
 
 
 

B.90

Neto vrednost

406

▼M5




PRILOGA V

OPREDELITEV JAVNO-FINANČNEGA PRIMANJKLJAJA ZA NAMENE POSTOPKA V ZVEZI S ČEZMERNIM PRIMANJKLJAJEM

Za namene poročanja držav članic Komisiji v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93 ( 114 ) je „javno-finančni primanjkljaj“ bilančna postavka „neto izposojanje/neto posojanje“ države v širšem smislu, vključno s tokovi plačil obresti iz poslov zamenjave (swap) in nestandardiziranih terminskih pogodb. Ta izravnalna postavka ima šifro EDPB9. Za ta namen obresti vključujejo omenjene tokove in imajo šifro EDPD41.

▼M9




PRILOGA B

PROGRAM POSREDOVANJA PODATKOV NACIONALNIH RAČUNOV



Pregled tabel

Tabela št.

Vsebina tabel

Rok t + mesecev (dni, kjer je določeno)

Prvo posredovanje

Zajeto obdobje (1)

1

Temeljni agregati, letni

70 dni

2007

od leta 1990 naprej

2008

1980–1989

1

Temeljni agregati, četrtletni

70 dni

2007

od 1. četrtletja leta 1990 naprej

 
 

2

Temeljni agregati sektorja država, letni

3/9

2007

od leta 1995 naprej

3

Tabele po dejavnostih

9/21

2007

od leta 1990 naprej

2008

1980–1989

5

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu

9

2007

od leta 1990 naprej

2008

1980–1989

6

Finančni računi po sektorjih (transakcije)

9

2007

od leta 1995 naprej

7

Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti

9

2007

od leta 1995 naprej

8

Nefinančni računi po sektorjih, letni

9

2007

od leta 1995 naprej

9

Podrobni prejemki od davkov in socialnih prispevkov po sektorjih

9

2007

od leta 1995 naprej

10

Tabele po dejavnostih in po regijah, NUTS II

24

2007

od leta 1995 naprej

11

Izdatki države po funkcijah

12

2007

od leta 1995 naprej

12

Tabele po dejavnostih in po regijah, NUTS III

24

2007

od leta 1995 naprej

13

Računi gospodinjstev po regijah, NUTS II

24

2007

od leta 1995 naprej

▼M11

15

Tabela ponudbe v osnovnih cenah, s prehodom v kupčeve cene

36

2007

Od leta 2000 naprej

16

Tabela porabe v kupčevih cenah

36

2007

Od leta 2000 naprej

17

Simetrična input-output tabela v osnovnih cenah, petletna

36

2008

Od leta 2000 naprej

18

Simetrična input-output tabela za domačo proizvodnjo v osnovnih cenah, petletna

36

2008

Od leta 2000 naprej

19

Simetrična input-output tabela uvoza v osnovnih cenah, petletna

36

2008

Od leta 2000 naprej

▼M9

20

Navzkrižna razvrstitev osnovnih sredstev po dejavnostih in po proizvodih, ►M11  A*21 ◄ × AN_F6, letna

24

2007

od leta 2000 naprej

22

Navzkrižna razvrstitev bruto investicij v osnovna sredstva po dejavnostih in po proizvodih, ►M11  A*21 ◄ × AN_F6, letna

24

2007

od leta 1995 naprej

26

Bilance stanja za nefinančna sredstva

24

2007

od leta 1995 naprej

(1)   Uporablja se za celotno tabelo z izjemo izbranih postavk (glej podrobnosti v tabeli).

t = referenčno obdobje (leto ali četrtletje).



Tabela 1 –  Temeljni agregati – četrtletna (1) in letna izvedba

Oznaka

Seznam spremenljivk

Razdelitev (2)

Tekoče cene

Cene predhodnega leta in verižni obsegi

Dodana vrednost in bruto domači proizvod

B.1g

1.

Bruto dodana vrednost v osnovnih cenah

►M11  A*10 ◄

x

x

D.21

2.

(a)  Davki na proizvode (3)

 

x

x

D.31

 

(b)  Subvencije na proizvode (3)

 

x

x

B.1*g

3.

Bruto domači proizvod v tržnih cenah

 

x

x

Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda

P.3

4.

Celotni izdatki za končno potrošnjo

 

x

x

P.3

5.

(a)  Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo (domači koncept)

Trajnost (4)

x

x

P.3

 

(b)  Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo (nacionalni koncept)

 

x

x

P.3

6.

Izdatki NPISG za končno potrošnjo

 

x

x

P.3

7.

Izdatki države za končno potrošnjo

 

x

x

P.31

 

(a)  Izdatki za individualno potrošnjo

 

x

x

P.32

 

(b)  Izdatki za kolektivno potrošnjo

 

x

x

P.4

8.

Dejanska končna potrošnja gospodinjstev

 

x

x

P41

 

(a)  Dejanska individualna potrošnja

 

x

x

P.5

9.

Bruto investicije

 

x

x

P.51

 

(a)  Bruto investicije v osnovna sredstva

AN_F6 (5)

x

x

P.52

 

(b)  Spremembe zalog

 

x

(6)

P.53

 

(c)  Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

 

x

(6)

P.6

10

Izvoz blaga (fob) in storitev

 

x

x

P.61

 

(a)  Blago

 

x

x

P.62

 

(b)  Storitve

 

x

x

 
 

Države članice EU in institucije EU (7)

 

x

x

 
 

Države članice EU (7)

 

x

x

 
 

Članice EMU (7)

 

x

x

 
 

Institucije EU (7) (8)

 

x

x

 
 

Tretje države in mednarodne organizacije (7)

 

x

x

P.7

11.v

Uvoz blaga (fob) in storite

 

x

x

P.71

 

(a)  Blago

 

x

x

P.72

 

(b)  Storitve

 

x

x

 
 

Države članice EU in institucije EU (7)

 

x

x

 
 

Države članice EU (7)

 

x

x

 
 

Članice EMU (7)

 

x

x

 
 

Institucije EU (7) (8)

 

x

x

 
 

Tretje države in mednarodne organizacije (7)

 

x

x

B.11

12.

Saldo menjave blaga in storitev s tujino

 

x

x

Dohodek, varčevanje in neto posojanje

B.2g + B.3g

13.

Bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek

 

x

 

D.2

14.

Davki na proizvodnjo in uvoz

 

x

 

D.3

15.

Subvencije na proizvodnjo in uvoz

 

x

 

D.1_D.4

16.

(a)  Primarni dohodek, prejet iz tujine

 

x

(x)

D.1_D.4

 

(b)  Primarni dohodek, plačan tujini

 

x

(x)

B.5*g

17.

Bruto nacionalni dohodek v tržnih cenah

 

x

(x)

K.1

18.

Potrošnja stalnega kapitala

 

x

x

B.5*n

19.

Neto nacionalni dohodek v tržnih cenah

 

x

(x)

D.5, D.6, D.7

20.

(a)  Tekoči transferji, prejeti iz tujine

 

x

(x)

D.5, D.6, D.7

 

(b)  Tekoči transferji, plačani tujini

 

x

(x)

B.6n

21.

(a)  Neto razpoložljivi dohodek

 

x

(x)

B.6g

 

(b)  Bruto razpoložljivi dohodek

 

x

(x)

D.8

22.

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

 

x

(x)

B.8n

23.

Neto nacionalno varčevanje

 

x

 

D.9

24.

(a)  Kapitalski transferji, prejeti iz tujine

 

x

 

D.9

 

(b)  Kapitalski transferji, plačani tujini

 

x

 

K.2

25.

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

 

x

 

B.9

26.

Neto posojanje ali neto izposojanje

 

x

 

Prebivalstvo, zaposlenost, sredstva za zaposlene

 

27.

Podatki o prebivalstvu in zaposlenosti

 
 
 
 
 

(a)  Celotno prebivalstvo (tisoč oseb)

 
 
 
 
 

(b)  Brezposelni (tisoč oseb) (8)

 
 
 
 
 

(c)  Zaposlenost v rezidenčnih proizvodnih enotah (v tisočih zaposlenih, tisočih opravljenih urah in tisočih delovnih mestih (8)) ter zaposlenost rezidentov (tisoč oseb)

►M11  A*10 ◄  (9)

 
 
 
 

(d)  samozaposleni

►M11  A*10 ◄  (9)

 
 
 
 

(e)  zaposleni

►M11  A*10 ◄  (9)

 
 

D.1

28.

Sredstva za zaposlene v rezidenčnih proizvodnih enotah in sredstva za rezidenčne zaposlene

►M11  A*10 ◄  (9)

x

 

D.11

 

(a)  Plače

►M11  A*10 ◄  (9)

x

 

(1)   Četrtletne podatke se posreduje v nedesezoniranem, kakor tudi za sezono in za število delovnih dni prilagojenem formatu. Bruto domači proizvod (B.1*g) in bruto dodana vrednost (B.1g) se morata posredovati tudi v formatu, prilagojenem za število delovnih dni. Posredovanje drugih agregatov v formatu, prilagojenem za število delovnih dni, je prostovoljno.

(2)   Če razdelitev ni označena, je zajeto celotno gospodarstvo.

(3)   Delitev na davke in subvencije za četrtletne račune je prostovoljna.

(4)   Razdelitev po trajnosti za letne račune: trajno blago, poltrajno blago, netrajno blago, storitve.

(5)   AN_F6: Razdelitev osnovnih sredstev:


AN1111

stanovanja

AN1112

druge stavbe in objekti

AN11131

transportna oprema

AN11132

drugi stroji in oprema

AN1114

gojena naravna sredstva

AN112

neopredmetena osnovna sredstva.

(6)   Samo v cenah predhodnega leta.

(7)   Podatki (tekoče in stalne cene), ki se posredujejo za referenčna obdobja po letu 2006, morajo odražati sestavo EU in Ekonomske in monetarne unije, kot sledi iz izteka obdobja, navedenega v tabeli. Samo članice EMU morajo med referenčnim obdobjem posredovati delitev EMU – za nečlanice je delitev prostovoljna.

(a)  Posredujejo jih vse države članice, ki so bile leta 2006 članice EU, ampak ne EMU:

2002–2006: skupaj/EU25/Institucije EU (prostovoljno)/tretje države in mednarodne organizacije.

(b)  Posredujejo jih vse države članice, ki so bile leta 2006 članice EMU:

1999–2001: skupaj/EMU12

2002–2006: skupaj/EMU12/EU25/Institucije EU (prostovoljno)/tretje države in mednarodne organizacije

EMU12 = ekonomska in monetarna unija z 12 državami članicami dne 1.1.2001.

— Vsaka država, ki se pridruži EU v letu t po letu 2006, mora posredovati podatke za nazaj (v tekočih cenah) od t-2 naprej transakcije z EU (v sestavi pred širitvijo EU).

— Vsaka država, ki se pridruži EMU v letu t po letu 2006, mora posredovati podatke za nazaj (v tekočih cenah) od t-2 naprej transakcije z EMU (v sestavi pred širitvijo EMU).

(8)   Na prostovoljni osnovi.

(9)    ►M11  A*10 ◄ samo za skupno zaposlenost, samozaposlene in zaposlene v rezidenčnih proizvodnih enotah.

(x) V realnem izrazu.

►M11  A*10 ◄ ►M11  A*10 ◄ NACE, vključno z „od česar predelovalne dejavnosti“. Podatki za nazaj za „predelovalne dejavnosti“, z začetkom leta 1990.



Tabela 2 –  Temeljni agregati sektorja država

Oznaka

Transakcija

Sektorji in podsektorji (1) (2)

P.1

Proizvodnja

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.11 + P.12

— Tržna proizvodnja in proizvodnja za lastno končno porabo

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.13

— Druga netržna proizvodnja

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.131

Plačila za drugo netržno proizvodnjo

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.132

Preostala druga netržna proizvodnja

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.11 + P.12 + P.131

Tržna proizvodnja, proizvodnja za lastno končno porabo in plačila za drugo netržno proizvodnjo

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.2

Vmesna potrošnja

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

B.1g

Bruto dodana vrednost

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

B.1n

Neto dodana vrednost

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.1

Sredstva za zaposlene, plačana

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.29

Plačani drugi davki na proizvodnjo

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.39

Prejete druge subvencije na proizvodnjo

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

B.2n

Neto poslovni presežek

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.2

Prejeti davki na proizvodnjo in uvoz

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.4

Prejeti dohodek od lastnine (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.3

Plačane subvencije

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.4

Plačan dohodek od lastnine (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.4_S.1311

od česar plačan podsektorju centralna država (S.1311)

S.1312, S.1313, S.1314

D.4_S.1312

od česar plačan podsektorju regionalna država (S.1312)

S.1311, S.1313, S.1314

D.4_S.1313

od česar plačan podsektorju lokalna država (S.1313)

S.1311, S.1312, S.1314

D.4_S.13.14

od česar plačan podsektorju skladi socialne varnosti (S.1314)

S.1311, S.1312, S.1313

D. 41

— Plačane obresti

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.42 + D.43 + D.44 + D.45

— Plačani drugi dohodki od lastnine

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

B.5n

Neto saldo primarnih dohodkov

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.5

Prejeti tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.61

Prejeti socialni prispevki

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.611

— Dejanski socialni prispevki

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.612

— Pripisani socialni prispevki

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.7

Prejeti drugi tekoči transferji (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.5

Plačani tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.62

Plačani socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.6311 + D.63121 + D.63131

Plačani socialni transferji v naravi povezani z izdatki za proizvode, ki jih gospodinjstvom dobavljajo tržni proizvajalci

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.62 + D.6311 + D.63121 + D.63131

Plačani socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi, in socialni transferji v naravi povezani z izdatki za proizvode, ki jih gospodinjstvom dobavljajo tržni proizvajalci

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.7

Plačani drugi tekoči transferji (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.7_S.1311

od česar plačani podsektorju centralna država (S.1311)

S.1312, S.1313, S.1314

D.7_S.1312

od česar plačani podsektorju regionalna država (S.1312)

S.1311, S.1313, S.1314

D.7_S.1313

od česar plačani podsektorju lokalna država (S.1313)

S.1311, S.1312, S.1314

D.7_S.13.14

od česar plačani podsektorju skladi socialne varnosti (S.1314)

S.1311, S.1312, S.1313

B.6n

Neto razpoložljivi dohodek

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.31

— Izdatki za individualno potrošnjo

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.32

— Izdatki za kolektivno potrošnjo

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

B.8g

Bruto varčevanje

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

B.8n

Neto varčevanje

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.9

Prejeti kapitalski transferji (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.91

— Davki na kapital

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.92 + D.99

— Prejeti drugi kapitalski transferji in investicijske podpore

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.9

Plačani kapitalski transferji (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.9_S.1311

od česar plačani podsektorju centralna država (S.1311)

S.1312, S.1313, S.1314

D.9_S.1312

od česar plačani podsektorju regionalna država (S.1312)

S.1311, S.1313, S.1314

D.9_S.1313

od česar plačani podsektorju lokalna država (S.1313)

S.1311, S.1312, S.1314

D.9_S.1314

od česar plačani podsektorju skladi socialne varnosti (S.1314)

S.1311, S.1312, S.1313

P.5

Bruto investicije

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.51

— Bruto investicije v osnovna sredstva

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.52 + P.53

— Spremembe zalog in pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

K2

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.5 + K.2

Bruto investicije in pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

B.9

Neto posojanje (+)/neto izposojanje(–)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

TE

Skupaj izdatki

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

TR

Skupaj prihodki

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.995

Kapitalski transferji države ustreznim sektorjem na osnovi odmerjenih davkov in socialnih prispevkov, ki verjetno ne bodo pobrani (3)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

EDP_D41

Obresti, vključno s tokovi obrestnih plačil, ki izhajajo iz poslov zamenjav in navadnih terminskih poslov

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

EDP_B9

Neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem (EDP)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

(1)   Razdelitev podsektorjev države:


S 13

Država

S 1311

Centralna država

S 1312

Regionalna država

S 1313

Lokalna država

S 1314

Skladi socialne varnosti.

(2)   Podatki sektorja S.13 so enaki vsoti podatkov podsektorjev, razen postavk D.4, D.7 in D.9 (in njihovih podpodstavk), za katere je treba opraviti konsolidacijo med podsektorji (s podatki o protipostavkah).

(3)   Razdelitev med podsektorji prejemniki na prostovoljni osnovi.



Tabela 3 –  Tabele po dejavnostih

Oznaka

Seznam spremenljivk

Razdelitev (1) (2)

Tekoče cene

Cene predhodnega leta in verižni obsegi

Proizvodnja

P.1

1.

Proizvodnja v osnovnih cenah po dejavnostih

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

x

 

P.2

2.

Vmesna potrošnja v kupčevih cenah po dejavnostih

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

x

 

B.1g

3.

Bruto dodana vrednost v osnovnih cenah po dejavnostih

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

x

x

K.1

4.

Potrošnja stalnega kapitala po dejavnostih

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

x

x

B.2n + B.3n

5.

Neto poslovni presežek in neto raznovrstni dohodek

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

x

 

D.29 – D.39

6.

Drugi davki minus druge subvencije na proizvodnjo

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

x

 

Investicije

P.5

5.

Bruto investicije po dejavnostih (3)

►M11  A*10 ◄

x

x

P.51

 

(a)  Bruto investicije v osnovna sredstva po dejavnostih

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

x

x

 
 

Razdelitev po vrstah osnovnih sredstev AN_F6

 

x

x

 
 

od česar stanovanja ter druge stavbe in objekti

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

x

x

P.52 + P.53

 

(b)  Spremembe zalog in pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov po dejavnostih (3)

►M11  A*10 ◄

x

(4)

P.52

 

od česar spremembe zalog (5)

 

x

(4)

P.53

 

od česar pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (5)

 

x

(4)

Zaposlenost in sredstva za zaposlene

 

6.

Zaposlenost po dejavnostih

(v tisočih osebah, tisočih opravljenih urah (6) in tisočih delovnih mestih (5))

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

 
 
 
 

(a)  samozaposleni po dejavnostih

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

 
 
 
 

(b)  zaposleni po dejavnostih

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

 
 
 
 

od česar v sektorju država (S.13) (7)

 
 
 
 
 

od česar v drugih sektorjih (S.11 + S.12 + S.14 + S.15) (7)

 
 
 

D.1

7.

Sredstva za zaposlene po dejavnostih

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

x

 

D.11

 

(a)  Plače po dejavnostih

►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

x

 

(1)   Če razdelitev ni označena, je zajeto celotno gospodarstvo.

(2)   


►M11  A*10 ◄ / ►M11  A*38 ◄ :

rok za pošiljanje t + 9 mesecev. Podatki za nazaj, z začetkom leta 1980.

►M11  A*64 ◄ :

rok za pošiljanje t + 21 mesecev. Podatki za nazaj, z začetkom leta 1990.

(3)    ►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄ na prostovoljni osnovi.

(4)   Samo v cenah predhodnega leta.

(5)   Na prostovoljni osnovi.

(6)   Podatki za nazaj za opravljene ure:

— od leta 1990 ►M11  A*38 ◄ obvezni, ►M11  A*64 ◄ prostovoljni;

— pred letom 1990: ►M11  A*10 ◄ obvezni, ►M11  A*38 ◄ prostovoljni.

(7)   Samo število oseb; podatki za nazaj, z začetkom leta 1995.

AN_F6: Razdelitev osnovnih sredstev:



AN1111

stanovanja

AN1112

druge stavbe in objekti

AN11131

transportna oprema

AN11132

drugi stroji in oprema

od česar:

AN111321 pisarniški stroji in oprema

AN111322

radijska, televizijska in komunikacijska oprema

AN1114

gojena naravna sredstva

AN112

neopredmetena osnovna sredstva

od česar:

AN1122 računalniška programska oprema



Tabela 5 –  Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo

Oznaka

Seznam spremenljivk

Razdelitev

Tekoče cene

Cene predhodnega leta in verižni obsegi

P.3

1.

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu

Skupine COICOP

x

x

P.3

2.

Izdatki za končno potrošnjo rezidenčnih in nerezidenčnih gospodinjstev na ekonomskem ozemlju

 

x

x

P.33

3.

Izdatki za končno potrošnjo rezidenčnih gospodinjstev v tujini

 

x

x

P.34

4.

Izdatki za končno potrošnjo nerezidenčnih gospodinjstev na ekonomskem ozemlju

 

x

x

P.3

5.

Izdatki za končno potrošnjo rezidenčnih gospodinjstev na ekonomskem ozemlju in v tujini

 

x

x



Tabela 6 –  Finančni računi po sektorjih

(Transakcije, druge spremembe obsega in računi revalorizacije – konsolidirani in nekonsolidirani – in podatki o protipostavkah (1)

 

Celotno gospodarstvo

Nefinančne družbe

Finančne družbe, vključno z vsemi podsektorji (3)

Država, vključno z vsemi podsektorji (4)

Gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (5)

Tujina, vključno z vsemi podsektorji (6)

Transakcije/spremembe obsega (2)/revalorizacija finančnih instrumentov (2)

ESR

S.1

S.11

S.12

S.13

S.14 + S.15

S.2

Finančna sredstva

F.A

x

x

x

x

x

x

Denarno zlato in posebne pravice črpanja (SDR)

F.1

x

x

x

x

x

x

Denarno zlato

F.11

x

x

x

x

x

x

SDR

F.12

x

x

x

x

x

x

Gotovina in vloge

F.2

x

x

x

x

x

x

Gotovina

F.21

x

x

x

x

x

x

Prenosljive vloge

F.22

x

x

x

x

x

x

Druge vloge

F.29

x

x

x

x

x

x

Vrednostni papirji razen delnic

F.3

x

x

x

x

x

x

Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

F.33

x

x

x

x

x

x

Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

F.331

x

x

x

x

x

x

Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

F.332

x

x

x

x

x

x

Izvedeni finančni instrumenti

F.34

x

x

x

x

x

x

Posojila

F.4

x

x

x

x

x

x

Kratkoročna

F.41

x

x

x

x

x

x

Dolgoročna

F.42

x

x

x

x

x

x

Delnice in drug lastniški kapital

F.5

x

x

x

x

x

x

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov

F.51

x

x

x

x

x

x

Delnice, ki kotirajo na borzi

F.511

x

x

x

x

x

x

Delnice, ki ne kotirajo na borzi

F.512

x

x

x

x

x

x

Drug lastniški kapital

F.513

x

x

x

x

x

x

Delnice vzajemnih skladov

F.52

x

x

x

x

x

x

Zavarovalne tehnične rezervacije

F.6

x

x

x

x

x

x

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

F.61

x

x

x

x

x

x

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

F.611

x

x

x

x

x

x

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

F.612

x

x

x

x

x

x

Prenosne premije in škodne rezervacije

F.62

x

x

x

x

x

x

Druge terjatve

F.7

x

x

x

x

x

x

Komercialni krediti in predujmi

F.71

x

x

x

x

x

x

Drugo

F.79

x

x

x

x

x

x

Obveznosti

F.L

x

x

x

x

x

x

Gotovina in vloge

F.2

x

x

x

x

x

x

Gotovina

F.21

x

x

x

x

x

x

Prenosljive vloge

F.22

x

x

x

x

x

x

Druge vloge

F.29

x

x

x

x

x

x

Vrednostni papirji razen delnic

F.3

x

x

x

x

x

x

Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

F.33

x

x

x

x

x

x

Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

F.331

x

x

x

x

x

x

Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

F.332

x

x

x

x

x

x

Izvedeni finančni instrumenti

F.34

x

x

x

x

x

x

Posojila

F.4

x

x

x

x

x

x

Kratkoročna

F.41

x

x

x

x

x

x

Dolgoročna

F.42

x

x

x

x

x

x

Delnice in drug lastniški kapital

F.5

x

x

x

x

x

x

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov

F.51

x

x

x

x

x

x

Delnice, ki kotirajo na borzi

F.511

x

x

x

x

x

x

Delnice, ki ne kotirajo na borzi

F.512

x

x

x

x

x

x

Drug lastniški kapital

F.513

x

x

x

x

x

x

Delnice vzajemnih skladov

F.52

x

x

x

x

x

x

Zavarovalne tehnične rezervacije

F.6

x

x

x

x

x

x

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

F.61

x

x

x

x

x

x

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

F.611

x

x

x

x

x

x

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

F.612

x

x

x

x

x

x

Prenosne premije in škodne rezervacije

F.62

x

x

x

x

x

x

Druge obveznosti

F.7

x

x

x

x

x

x

Komercialni krediti in predujmi

F.71

x

x

x

x

x

x

Drugo

F.79

x

x

x

x

x

x

Neto pridobitve finančnih sredstev (7)

F.A

x

x

x

x

x

x

Neto prevzem obveznosti (7)

F.L

x

x

x

x

x

x

Neto finančne transakcije (7)

 

x

x

x

x

x

x

Statistična razlika (7)

 

x

x

x

x

x

x

Neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (7)

B.9

x

x

x

x

x

x

(1)   Nekonsolidirani podatki o protipostavkah: tabela na prostovoljni osnovi se lahko omeji na naslednje nasprotne sektorje:


S 11

Nefinančne družbe

S 12

Finančne družbe

S 13

Država

S 14 + S 15

Gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

S 2

Tujina

(2)   Spremembe obsega, revalorizacija finančnih instrumentov: tabele na prostovoljni osnovi

(3)   Finančne družbe:


S 12

Finančne družbe – skupaj

S 121 + S 122

Denarne finančne institucije

S 121

Centralna banka Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

S 122

Druge denarne finančne institucije Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

S 123

Drugi finančni posredniki

S 124

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S 125

Zavarovalnice in pokojninski skladi

(4)   Razdelitev podsektorjev države:


S 13

Država – skupaj

S 1311

Centralna država

S 1312

Regionalna država

S 1313

Lokalna država

S 1314

Skladi socialne varnosti

(5)   Gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva


S 14 + S 15

Gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva – skupaj

S 14

Gospodinjstva Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

S 15

Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

(6)   Tujina


S 2

Tujina – skupaj

S 21

Evropska unija Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

S 2111

Države članice EMU Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

S 22

Drugi (ne EU) Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

(7)   Samo za „transakcije s finančnimi instrumenti“, tako da nima pomena za „spremembe obsega“, „revalorizacijo finančnih instrumentov“ in informacije o nasprotnem sektorju.



Tabela 7 –  Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti

(Stanja finančnih instrumentov, konsolidirana in nekonsolidirana –in podatki o protivrednostih (1))

 
 

Celotno gospodarstvo

Nefinančne družbe

Finančne družbe, vključno z vsemi podsektorji (2)

Država, vključno z vsemi podsektorji (3)

Gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (4)

Tujina, vključno z vsemi podsektorji (5)

Stanje finančnih instrumentov

ESR

S.1

S.11

S.12

S.13

S.14 + S.15

S.2

Finančna sredstva

AF.A

x

x

x

x

x

x

Denarno zlato in posebne pravice črpanja (SDR)

AF.1

x

x

x

x

x

x

Denarno zlato

AF.11

x

x

x

x

x

x

SDR

AF.12

x

x

x

x

x

x

Gotovina in vloge

AF.2

x

x

x

x

x

x

Gotovina

AF.21

x

x

x

x

x

x

Prenosljive vloge

AF.22

x

x

x

x

x

x

Druge vloge

AF.29

x

x

x

x

x

x

Vrednostni papirji razen delnic

AF.3

x

x

x

x

x

x

Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

AF.33

x

x

x

x

x

x

Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

AF.331

x

x

x

x

x

x

Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

AF.332

x

x

x

x

x

x

Izvedeni finančni instrumenti

AF.34

x

x

x

x

x

x

Posojila

AF.4

x

x

x

x

x

x

Kratkoročna

AF.41

x

x

x

x

x

x

Dolgoročna

AF.42

x

x

x

x

x

X

Delnice in drug lastniški kapital

AF.5

x

x

x

x

x

x

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov

AF.51

x

x

x

x

x

x

Delnice, ki kotirajo na borzi

AF.511

x

x

x

x

x

x

Delnice, ki ne kotirajo na borzi

AF.512

x

x

x

x

x

x

Drug lastniški kapital

AF.513

x

x

x

x

x

x

Delnice vzajemnih skladov

AF.52

x

x

x

x

x

x

Zavarovalne tehnične rezervacije

AF.6

x

x

x

x

x

x

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

AF.61

x

x

x

x

x

x

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

AF.611

x

x

x

x

x

x

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

AF.612

x

x

x

x

x

x

Prenosne premije in škodne rezervacije

AF.62

x

x

x

x

x

x

Druge terjatve

AF.7

x

x

x

x

x

x

Komercialni krediti in predujmi

AF.71

x

x

x

x

x

x

Drugo

AF.79

x

x

x

x

x

x

Obveznosti

AF.L

x

x

x

x

x

x

Gotovina in vloge

AF.2

x

x

x

x

x

x

Gotovina

AF.21

x

x

x

x

x

x

Prenosljive vloge

AF.22

x

x

x

x

x

x

Druge vloge

AF.29

x

x

x

x

x

x

Vrednostni papirji razen delnic

AF.3

x

x

x

x

x

x

Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

AF.33

x

x

x

x

x

x

Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

AF.331

x

x

x

x

x

x

Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

AF.332

x

x

x

x

x

x

Izvedeni finančni instrumenti

AF.34

x

x

x

x

x

x

Posojila

AF.4

x

x

x

x

x

x

Kratkoročna

AF.41

x

x

x

x

x

x

Dolgoročna

AF.42

x

x

x

x

x

x

Delnice in drug lastniški kapital

AF.5

x

x

x

x

x

x

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov

AF.51

x

x

x

x

x

x

Delnice, ki kotirajo na borzi

AF.511

x

x

x

x

x

x

Delnice, ki ne kotirajo na borzi

AF.512

x

x

x

x

x

x

Drug lastniški kapital

AF.513

x

x

x

x

x

x

Delnice vzajemnih skladov

AF.52

x

x

x

x

x

x

Zavarovalne tehnične rezervacije

AF.6

x

x

x

x

x

x

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov

AF.61

x

x

x

x

x

x

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

AF.611

x

x

x

x

x

x

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

AF.612

x

x

x

x

x

x

Prenosne premije in škodne rezervacije

AF.62

x

x

x

x

x

x

Druge obveznosti

AF.7

x

x

x

x

x

x

Komercialni krediti in predujmi

AF.71

x

x

x

x

x

x

Drugo

AF.79

x

x

x

x

x

x

Finančna sredstva (6)

AF.A

x

x

x

x

x

x

Obveznosti (6)

AF.L

x

x

x

x

x

x

Neto finančna sredstva (6)

BF.90

x

x

x

x

x

x

(1)   Nekonsolidirani podatki o protivrednostih: tabela na prostovoljni osnovi se lahko omeji na naslednje sektorje:


S 11

Nefinančne družbe

S 12

Finančne družbe

S 13

Država

S 14 + S 15

Gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

S 2

Tujina

(2)   Finančne družbe:


S 12

Finančne družbe – skupaj

S 121 + S 122

Denarne finančne institucije

S 121

Centralna banka Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

S 122

Druge denarne finančne institucije Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

S 123

Drugi finančni posredniki

S 124

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S 125

Zavarovalnice in pokojninski skladi

(3)   Država:


S 13

Država – skupaj

S 1311

Centralna država

S 1312

Regionalna država

S 1313

Lokalna država

S 1314

Skladi socialne varnosti

(4)   Gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva


S 14 + S 15

Gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva – skupaj

S 14

Gospodinjstva Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

S 15

Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

(5)   Tujina


S 2

Tujina – skupaj

S 21

Evropska unija Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

S 2111

Države članice EMU Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

S 22

Drugi (ne EU) Institucionalni sektorji in podsektorji se zagotovijo prostovoljno

(6)   Samo za stanja finančnih instrumentov, tako da nima pomena za informacije nasprotnega sektorja.



Tabela 8 –  Nefinančni računi po sektorjih

Oznaka

Transakcije in izravnalne postavke

Sektorji

S.1

S.11

S.12

S.13

S.14/S.15

S.14 (1)

S.15 (1)

S.1N

S.2

S.21

S.211

S.2111

S.2112

S.212

S.22

Celotno gospodarstvo

Nefinančne družbe

Finančne družbe

Država

Gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

Gospodinjstva

Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

Nesektorirano

Tujina

Evropska unija

Države članice EU

Članice EMU

Države, ki niso članice EMU

Institucije EU

Tretje države in mednarodne organizacije

I  Račun proizvodnje/zunanji račun blaga in storitev

Viri

P.1

Proizvodnja

x

x

x

x

x

x

x

 

P.11

—  tržna proizvodnja

x

x

x

x

x

x

x

 

P.12

—  proizvodnja za lastno končno porabo

x

x

x

x

x

x

x

 

P.13

—  druga netržna proizvodnja

x

 

x

x

 

x

 

P.7

Uvoz blaga in storitev

 

x

x

x

x

x

x

x

P.71

—  uvoz blaga

 

x

x

x

x

x

x

x

P.72

—  uvoz storitev

 

x

x

x

x

x

x

x

P.72F

—  uvoz PMSFP

 
 
 
 
 
 
 
 

D.21 – D.31

Davki minus subvencije na proizvode

x

 

x

 

R1

Skupaj viri

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

Porabe

P.2

Vmesna potrošnja

x

x

x

x

x

x

x

 

P.6

Izvoz blaga in storitev

 

x

x

x

x

x

x

x

P.61

—  izvoz blaga

 

x

x

x

x

x

x

x

P.62

—  izvoz storitev

 

x

x

x

x

x

x

x

P.62F

—  izvoz PMSFP

 
 
 
 
 
 
 
 

B.1g

Bruto domači proizvod/bruto dodana vrednost

x

x

x

x

x

x

x

x

 

B.11

Saldo menjave blaga in storitev s tujino

 

x

x

x

x

x

x

x

U1

Skupaj porabe

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

x

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

x

x

x

x

x

x

x

 

B.1n

Neto domači proizvod/neto dodana vrednost

x

x

x

x

x

x

x

x

 

II.1.1  Račun ustvarjanja dohodka

Viri

B.1g

Bruto domači proizvod/bruto dodana vrednost

x

x

x

x

x

x

x

x

 

D.3

Prejete subvencije

x

x

x

x

x

x

x

x

 

D.31

—  subvencije na proizvode

x

 

x

 

D.39

—  druge subvencije na proizvodnjo

x

x

x

x

x

x

x

 

R211

Skupaj viri

x

x

x

x

x

x

x

x

 

Porabe

D.1

Sredstva za zaposlene

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.2

Plačani davki na proizvodnjo in uvoz

x

x

x

x

x

x

x

x

 

D.21

—  davki na proizvode

x

 

x

 

D.29

—  drugi davki na proizvodnjo

x

x

x

x

x

x

x

 

B.2g_B.3g

Bruto poslovni presežek in bruto raznovrstni dohodek

x

x

x

x

x

x

x

x

 

B.3g

—  bruto raznovrstni dohodek

x

 

x

x

 

U211

Skupaj porabe

x

x

x

x

x

x

x

x

 

II.1.2  Račun alokacije primarnega dohodka

Viri

B.2g_B.3g

Bruto poslovni presežek in bruto raznovrstni dohodek

x

x

x

x

x

x

x

x

 

B.3g

—  bruto raznovrstni dohodek

x

 

x

x

 

D.1

Sredstva za zaposlene

x

 

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.11

—  plače

x

 

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.12

—  socialni prispevki delodajalcev

x

 

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.2

Prejeti davki na proizvodnjo in uvoz

x

 

x

 

x

x

 

x

 

D.21

—  davki na proizvode

x

 

x

 

x

x

 

x

 

D.211

—  davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

x

 

x

 

x

x

 

x

 

D.212

—  davki in dajatve na uvoz, razen DDV

x

 

x

 

x

x

 

x

 

D.214

—  davki na proizvode, razen DDV in uvoznih davkov

x

 

x

 

x

x

 

x

 

D.29

—  drugi davki na proizvodnjo

x

 

x

 

x

x

 

x

 

D.4

Dohodek od lastnine

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.41

—  obresti (2) (3)

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.42

—  razdeljeni dohodek družb

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.43

—  reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.44

—  dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.45

—  najemnine

x

x

x

x

x

x

x

 

R212

Skupaj viri

x

x

x

x

x

x

x

 

TINT

Skupaj obresti (vključno s PMSFP)

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

Porabe

D.3

Plačane subvencije

x

 

x

 

x

x

 

x

 

D.31

—  subvencije na proizvode

x

 

x

 

x

x

 

x

 

D.39

—  druge subvencije na proizvodnjo

x

 

x

 

x

x

 

x

 

D.4

Dohodek od lastnine

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.41

—  obresti (2) (3)

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.42

—  razdeljeni dohodek družb

x

x

x

x

x

 

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.43

—  reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.44

—  dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.45

—  najemnine

x

x

x

x

x

x

x

 

B.5g

Bruto nacionalni dohodek/bruto saldo primarnih dohodkov

x

x

x

x

x

x

x

 

U212

Skupaj porabe

x

x

x

x

x

x

x

 

TINT

Skupaj obresti (vključno s PMSFP)

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

II.2  Račun sekundarne razdelitve dohodka

Viri

B.5g

Bruto nacionalni dohodek/bruto saldo primarnih dohodkov

x

x

x

x

x

x

x

 

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

x

 

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.51

—  davki na dohodek

x

 

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.59

—  drugi tekoči davki

x

 

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.6

Socialni prispevki in prejemki

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.61

—  socialni prispevki

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.611

—  dejanski socialni prispevki

x

x

x

x

x

x

x

 

D.612

—  pripisani socialni prispevki

x

x

x

x

x

x

x

 

D.62

—  socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

x

 

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.63

—  socialni transferji v naravi

x

 

x

x

 

D.7

Drugi tekoči transferji

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.71

—  neto premije neživljenjskega zavarovanja s

x

 

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.72

—  odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.74

—  tekoče mednarodno sodelovanje

x

 

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.75

—  raznovrstni tekoči transferji (3)

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.751

—  Na BND temelječi četrti lastni vir

 

x

 

x

 

R22

Skupaj viri

x

x

x

x

x

x

x

 

Porabe

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.51

—  davki na dohodek

x

x

x

 

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.59

—  drugi tekoči davki

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.6

Socialni prispevki in prejemki

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.61

—  socialni prispevki

x

 

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.611

—  dejanski socialni prispevki

x

 

x

x

 

D.612

—  pripisani socialni prispevki

x

 

x

x

 

D.62

—  socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.63

—  socialni transferji v naravi

x

 

x

x

 

x

 

D.7

Drugi tekoči transferji

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.71

—  neto premije neživljenjskega zavarovanja s

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.72

—  odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

x

 

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.74

—  tekoče mednarodno sodelovanje

x

 

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.75

—  raznovrstni tekoči transferji (3)

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.751

—  Na BND temelječi četrti lastni vir

x

 

x

 

B.7g

Prilagojeni razpoložljivi dohodek

x

x

x

x

x

x

x

 

U22

Skupaj porabe

x

x

x

x

x

x

x

 

D.63

—  (minus) socialni transferji v naravi

x

 

x

x

 

x

 

B.6g

Bruto razpoložljivi dohodek

x

x

x

x

x

x

x

 

II.4.1  Račun porabe razpoložljivega dohodka

Viri

B.6g

Bruto razpoložljivi dohodek

x

x

x

x

x

x

x

 

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

x

 

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

R241

Skupaj viri

x

x

x

x

x

x

x

 

Porabe

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

x

 

x

x

x

x

 

P.31

—  izdatki za individualno potrošnjo

x

 

x

x

x

x

 

P.32

—  izdatki za kolektivno potrošnjo

x

 

x

 

D.8

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

B.8g

Bruto varčevanje

x

x

x

x

x

x

x

 

B.12

Saldo tekočih transakcij s tujino

 

x

x

x

x

x

x

x

U241

Skupaj porabe

x

x

x

x

x

x

x

 

III.1.1  Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

Spremembe neto vrednosti

B.8g

Bruto varčevanje

x

x

x

x

x

x

x

 

B.12

Saldo tekočih transakcij s tujino

 

x

x

x

x

x

x

x

D.9

Kapitalski transferji

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.91

—  davki na kapital

x

 

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.92

—  investicijske podpore (3)

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.92 od S212 do S13

—  investicijske podpore od institucij EU sektorju država

x

 

x

 

D.99

—  drugi kapitalski transferji (3)

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

R311

Skupaj spremembe neto vrednosti

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

Spremembe sredstev

D.9

Kapitalski transferji

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.91

—  davki na kapital

x

x

x

 

x

x

x

 

x

x

x

x

x

 

x

D.92

—  investicijske podpore (3)

x

 

x

 

x

x

x

x

x

x

x

D.92 od S212 do S13

—  investicijske podpore od institucij EU sektorju država

 

x

x

 

x

 

D.99

—  drugi kapitalski transferji (3)

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

x

x

x

x

x

x

x

 

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

U311

Skupaj spremembe sredstev

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

III.1.2  Račun pridobitev nefinančnih sredstev

Spremembe neto vrednosti

B.10.1

Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

K.1

Potrošnja stalnega kapitala

x

x

x

x

x

x

x

 

R312

Skupaj spremembe neto vrednosti

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

Spremembe sredstev

P.5

Bruto investicije

x

x

x

x

x

x

x

 

P.51

—  bruto investicije v osnovna sredstva

x

x

x

x

x

x

x

 

P.52

—  spremembe zalog

x

x

x

x

x

x

x

 

P.53

—  pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

x

x

x

x

x

x

x

 

K.2

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

B.9

Neto posojanje (+)/neto izposojanje(–)

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

U312

Skupaj spremembe sredstev

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

DB.9

Razlika do neto posojanja/neto izposojanja po finančnih računih

x

x

x

x

x

x

x

 

x

x

x

x

x

x

x

(1)   Delitev med sektor S.14 in S.15 je prostovoljna.

(2)   Obresti se prikažejo po prilagoditvi PMSFP.

(3)   Za transakcijo sektorja S13 bi bilo treba opraviti konsolidacijo znotraj vsakega podsektorja in med vsemi podsektorji države; i.e. centralna država, regionalna država, lokalna država in skladi socialne varnosti.

(a)  Posredujejo jih vse države članice, ki leta 2006 niso bile članice EMU:

— 2002–2006: skupaj/EU25 Institucije EU (prostovoljno)/tretje države in mednarodne organizacije

(b)  Posredujejo jih vse države članice, ki so bile leta 2006 članice EMU:

— 1999–2001: skupaj/EMU12

— 2002–2006: skupaj/EMU12/EU25/Institucije EU (prostovoljno)/tretje države in mednarodne organizacije

— Vsaka država, ki se pridruži EU v letu t po letu 2006, mora posredovati podatke za nazaj od t-2 naprej transakcije z EU (v sestavi pred širitvijo).

— Vsaka država, ki se pridruži EMU v letu t po letu 2006, mora posredovati podatke za nazaj od t-2 naprej transakcije z EMU (v sestavi pred širitvijo).



 

= polja, ki ne pridejo v poštev

x

= obvezno

 

= prostovoljno



Tabela 9 –  Podrobni prejemki od davkov in socialnih prispevkov po vrstah davkov in socialnih prispevkov ter po podsektorju prejemniku (1)

Oznaka

Transakcija

D.2

Davki na proizvodnjo in uvoz

D.21

Davki na proizvode

D.211

Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV)

D.212

Davki in dajatve na uvoz razen DDV

D.2121

Uvozne dajatve

D.2122

Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev

D.2122a

Dajatve na uvožene kmetijske proizvode

D.2122b

Zneski denarnih nadomestil za uvoz

D.2122c

Trošarine

D.2122d

Splošni prodajni davki

D.2122e

Davki na posebne storitve

D.2122f

Dobički uvoznih monopolov

D.214

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov

D214a

Trošarine in davki na potrošnjo

D.214b

Kolkovine

D.214c

Davki na finančne in kapitalske transakcije

D.214d

Davki na registracijo vozil

D.214e

Davki na zabavo

D.214f

Davki na loterijo, igre na srečo in stave

D.214g

Davki na zavarovalne premije

D.214h

Drugi davki na določene storitve

D.214i

Splošni prodajni ali prometni davki

D.214j

Dobički fiskalnih monopolov

D.214k

Izvozne dajatve in zneski denarnih nadomestil ob izvozu

D.214l

Drugi davki na proizvode

D.29

Drugi davki na proizvodnjo

D.29a

Davki na lastništvo ali uporabo zemljišč, zgradb ali drugih objektov

D.29b

Davki na uporabo osnovnih sredstev

D.29c

Davki na izplačane plače in na plačilno listo

D.29d

Davki na mednarodne transakcije

D.29e

Poslovne in profesionalne licence

D.29f

Davki na onesnaževanje okolja

D.29g

Premajhno nadomestilo DDV (sistem pavšalne stopnje)

D.29h

Preostali drugi davki na proizvodnjo

D.5

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

D.51

Davki na dohodek

D.51a + D.51c1

Davki na dohodek posameznika ali gospodinjstva vključno z dobički iz lastnine

D.51a

Davki na dohodek posameznika ali gospodinjstva brez dobičkov iz lastnine (2)

D.51c1

Davki na dobičke iz lastnine posameznika ali gospodinjstva (2)

D.51b + D.51c2

Davki na dohodek ali dobičke družb vključno z dobički iz lastnine

D.51b

Davki na dohodek ali dobičke družb brez dobičkov iz lastnine (2)

D.51c2

Davki na dobičke iz lastnine družb (2)

D.51c3

Drugi davki na dobičke iz lastnine (2)

D.51C

Davki na dobičke iz lastnine

D.51D

Davki na dobitke na loteriji ali pri igrah na srečo

D.51E

Preostali drugi davki na dohodek

D.59

Drugi tekoči davki

D.59a

Tekoči davki na kapital

D.59b

Glavarine

D.59c

Davki na izdatke

D.59d

Plačila gospodinjstev za pridobitev dovoljenj

D.59e

Davki na mednarodne transakcije

D.59f

Preostali drugi tekoči davki

D.91

Davki na kapital

D.91a

Davki na kapitalske transferje

D.91b

Dajatve na kapital

D.91c

Drugi davki na kapital

D.2 + D.5 + D.91

Skupaj prejeti davki

D.611

Dejanski socialni prispevki

D.6111

Dejanski socialni prispevki delodajalcev

D.61111

Obvezni socialni prispevki delodajalcev

D.61112

Prostovoljni socialni prispevki delodajalcev

D.6112

Socialni prispevki zaposlenih

D.61121

Obvezni socialni prispevki zaposlenih

D.61122

Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih

D.6113

Socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

D.61131

Obvezni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

D.61132

Prostovoljni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb

D.612

Pripisani socialni prispevki

D.995

Kapitalski transferji države ustreznim sektorjem na osnovi odmerjenih davkov in socialnih prispevkov, ki verjetno ne bodo pobrani (3)

D.99521

Odmerjeni davki na proizvode, ki verjetno ne bodo pobrani (3)

D.99529

Odmerjeni drugi davki na proizvodnjo, ki verjetno ne bodo pobrani (3)

D.99551

Odmerjeni davki na dohodek, ki verjetno ne bodo pobrani (3)

D.99559

Odmerjeni drugi tekoči davki, ki verjetno ne bodo pobrani (3)

D.9956111

Odmerjeni dejanski socialni prispevki delodajalcev, ki verjetno ne bodo pobrani (3)

D.9956112

Odmerjeni socialni prispevki zaposlenih, ki verjetno ne bodo pobrani (3)

D.9956113

Odmerjeni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb, ki verjetno ne bodo pobrani (3)

D.99591

Odmerjeni davki na kapital, ki verjetno ne bodo pobrani (3)

D.2 + D.5 + D.91 + D.611 – D.995

Skupaj prejemki od davkov in socialnih prispevkov po odštetju odmerjenih zneskov, ki verjetno ne bodo pobrani

D.2 + D.5 + D.91 + D.611 + D.612 – D.995

Skupaj prejemki od davkov in socialnih prispevkov (vključno s pripisanimi socialnimi prispevki) po odštetju odmerjenih zneskov, ki verjetno ne bodo pobrani

(1)   Sektor in podsektorji:


S 13

Država skupaj:

 

S 13

Država

 

S 1311

Centralna država

 

S 1312

Regionalna država

 

S 1313

Lokalna država

 

S 1314

Skladi socialne varnosti

S 212

Institucije EU

(2)   Na prostovoljni osnovi.

(3)   Razdelitev po podsektorjih prejemnikih na prostovoljni osnovi.

Dodatno se bo posredovala celotna in podrobna nacionalna klasifikacija davkov in socialnih prispevkov, z ustreznimi zneski in oznakami ESR95.

▼M11



Tabela 10 –  Tabele po dejavnostih in po regijah (NUTS II)

Šifra

Seznam spremenljivk

Razčlenitev

B1.g

1.  Bruto dodana vrednost v osnovnih cenah (tekoče cene)

A*10

D.1

2.  Sredstva za zaposlene (tekoče cene)

A*10

P.51

3.  Bruto investicije v osnovna sredstva (tekoče cene)

A*10

4.  Zaposlenost v tisočih osebah in tisočih opravljenih urah

ETO

—  Skupaj

A*10

EEM

—  Zaposleni

A*10

▼M9



Tabela 11 –  Izdatki države po funkcijah

Oznaka

Seznam spremenljivk

Funkcija

Razdelitev podsektorjev (1)

P.5 + K.2

Bruto investicije + pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.5

Bruto investicije

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.51

od česar bruto investicije v osnovna sredstva (2)

oddelki COFOG

skupine COFOG

S.13

K.2

Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.1

Sredstva za zaposlene

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.3

Subvencije

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.4

Dohodek od lastnine (3)

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.4_S.1311

od česar plačan podsektorju centralna država (S.1311) (2) (3)

oddelki COFOG

S.1312, S.1313, S.1314

D.4_S.1312

od česar plačan podsektorju regionalna država (S.1312) (2) (3)

oddelki COFOG

S.1311, S.1313, S.1314

D.4_S.1313

od česar plačan podsektorju lokalna država (S.1311) (2) (3)

oddelki COFOG

S.1311, S.1312, S.1314

D.4_S.13.14

od česar plačan podsektorju skladi socialne varnosti (S.1314) (2) (3)

oddelki COFOG

S.1311, S.1312, S.1313

D.62 + D.6311 + D.63121 + D.63131

Plačani socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi in socialni transferji v naravi, povezani z izdatki za proizvode, dobavljene gospodinjstvom prek tržnih proizvajalcev

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.2 + D.29 + D.5 + D.8

Vmesna potrošnja + drugi davki na proizvodnjo + tekoči davki na dohodek, premoženje itd. + popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.2

Vmesna potrošnja

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.29 + D.5 + D.8

Drugi davki na proizvodnjo + tekoči davki na dohodek, premoženje itd. + popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.7

Drugi tekoči transferji (3)

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.7_S.1311

od česar plačani podsektorju centralna država (S.1311) (2) (3)

oddelki COFOG

S.1312, S.1313, S.1314

D.7_S.1312

od česar plačani podsektorju regionalna država (S.1312) (2) (3)

oddelki COFOG

S.1311, S.1313, S.1314

D.7_S.1313

od česar plačani podsektorju lokalna država (S.1313) (2) (3)

oddelki COFOG

S.1311, S.1312, S.1314

D.7_S.13.14

od česar plačani podsektorju skladi socialne varnosti (S.1314) (2) (3)

oddelki COFOG

S.1311, S.1312, S.1313

D.9

Kapitalski transferji (3)

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

D.92

od česar investicijske podpore (2)

oddelki COFOG

skupine COFOG

S.13

D.9_S.1311

od česar plačani podsektorju centralna država (S.1311) (2) (3)

oddelki COFOG

S.1312, S.1313, S.1314

D.9_S.1312

od česar plačani podsektorju regionalna država (S.1312) (2) (3)

oddelki COFOG

S.1311, S.1313, S.1314

D.9_S.1313

od česar plačani podsektorju lokalna država (S.1313) (2) (3)

oddelki COFOG

S.1311, S.1312, S.1314

D.9_S.1314

od česar plačani podsektorju skladi socialne varnosti (S.1314) (2) (3)

oddelki COFOG

S.1311, S.1312, S.1313

TE

Skupaj izdatki

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

P.3

Izdatki za končno potrošnjo

oddelki COFOG

skupine COFOG (2)

S.13, S.1311, S.1312, S.1313, S.1314

(1)   Razdelitev podsektorjev:


S 13

Država

S 1311

Centralna država

S 1312

Regionalna država

S 1313

Lokalna država

S 1314

Skladi socialne varnosti

(2)   Za podatke o podsektorjih je treba opraviti konsolidacijo znotraj vsakega podsektorja, ne pa tudi med podsektorji. Podatki sektorja S.13 so enaki vsoti podatkov podsektorjev, razen postavk D.4, D.7 in D.9 (in njihovih podpodstavk), za katere je treba opraviti konsolidacijo med podsektorji.

(3)   Na prostovoljni osnovi.

▼M11



Tabela 12 –  Tabele po dejavnostih in po regijah (NUTS III)

Šifra

Seznam spremenljivk

Razčlenitev

B1.g

1.  Bruto dodana vrednost v osnovnih cenah (tekoče cene)

A*10

2.  Zaposlenost (v tisočih osebah)

ETO

—  Skupaj

A*10

EEM

—  Zaposleni

A*10

▼M9

Računi gospodinjstev po regijah (NUTS II)



Račun alokacije primarnega dohodka gospodinjstev (S.14)

Oznaka

Porabe

Oznaka

Viri

D.4

1.

Dohodek od lastnine

B.2/B.3

3.

Poslovni presežek/raznovrstni dohodek

B.5n

2.

Neto saldo primarnih dohodkov

D.1

4.

Sredstva za zaposlene

 
 
 

D.4

5.

Dohodek od lastnine



Račun sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev (S.14)

Oznaka

Porabe

Oznaka

Viri

D.5

6.

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

B.5

10.

Neto saldo primarnih dohodkov

D.61

7.

Socialni prispevki

D.62

11.

Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi

D.7

8.

Drugi tekoči transferji

D.7

12.

Drugi tekoči transferji

B.6n

9.

Neto razpoložljivi dohodek

 
 
 



Tabela 15 –  Tabela ponudbe v osnovnih cenah s prehodom v kupčeve cene (tekoče cene in stalne cene predhodnega leta)

►M11  n = 64 ◄ , ►M11  m = 64 ◄

 

►M11  Dejavnosti (A*64) ◄

1 2 3 4 … n

Σ (1)

Uvoz cif

Skupaj ponudba v osnovnih cenah

Trgovske in transportne marže

Davki minus subvencije na proizvode

Skupaj ponudba v kupčevih cenah

 

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

1

2

3

4

►M11  Proizvodi (P*64) ◄

m

(1)

Proizvodnja po proizvodih in po dejavnostih v osnovnih cenah

 

(a)  države EU cif (1) (2)

(b)  iz držav članic EMU cif (1)

(c)  iz držav, ki niso članice EMU cif (1)

(d)  zunaj EU cif (1) (2)

(e)  skupaj

 
 
 
 

Σ (1)

 

Skupaj proizvodnja po dejavnostih

 
 
 
 
 
 

Prilagoditvene postavke:

(2)

 
 
 
 
 
 
 

— prilagoditev cif/fob pri uvozu

— neposredni nakupi rezidentov v tujini

(1) + (2)

 
 
 
 
 
 
 
 

Skupaj, od česar:

(3)

 
 
 
 
 
 
 

— tržna proizvodnja

— proizvodnja za lastno končno porabo

 
 
 
 

— druga netržna proizvodnja

(1)   Na prostovoljni osnovi.

(2)   Razdelitev uvoza: – EU/EMU/nečlanice EMU/tretje države. Sestava EU in EMU, ki sledi iz izteka obdobja, navedenega v tej tabeli.



Tabela 16 –  Tabela porabe v kupčevih cenah (tekoče cene in stalne cene predhodnega leta)

►M11  n = 64 ◄ , ►M11  m = 64 ◄

 

►M11  Dejavnosti (A*64) ◄

1 2 3 … n

Σ (1)

Končne porabe

a) b) c) d) e) f) g) h) i) j)

Σ (3)

Σ (1) + Σ (3)

 

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

1

2

3

►M11  Proizvodi

(P*64) ◄

m

(1)

Vmesna potrošnja v kupčevih cenah po proizvodih in po dejavnostih

 

Končne porabe v kupčevih cenah:

Izdatki za končno potrošnjo:

(a)  gospodinjstev

(b)  NPISG

(c)  države

(d)  skupaj

Bruto investicije:

(e)  bruto investicije v osnovna sredstva

(f)  spremembe zalog

(g)  pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (1)

Izvoz fob (2):

(h)  države EU (1)

— v države članice EMU (1)

— v države, ki niso članice EMU (1)

(i)  zunaj EU (1)

(j)  skupaj

 
 

Σ (1)

(2)

Skupaj vmesna potrošnja po dejavnostih

 

Skupaj končne porabe po vrstah

 

Skupaj poraba

Prilagoditvene postavke:

(3)

 
 
 
 
 

— prilagoditev cif/fob pri izvozu

 

samo izvoz

samo izvoz

— neposredni nakupi rezidentov v tujini

 

samo izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev

samo izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev

— nakupi nerezidentov na domačem ozemlju

 

samo izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev in izvoz

samo izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev in izvoz

Σ (2) +Σ (3)

(4)

 
 
 
 
 

— Sredstva za zaposlene (3)

— Plače (3)

— Drugi neto davki na proizvodnjo (3)

— Potrošnja stalnega kapitala (3)

— Neto poslovni presežek (3)

— Bruto poslovni presežek (3)

— Bruto raznovrstni dohodek (1) (3)

(5)

 
 
 
 
 

Dodana vrednost v osnovnih cenah

(6)

 
 
 
 
 

Skupaj proizvodnja v osnovnih cenah

(7)

 
 
 
 
 

Dodatne informacije

— Investicije v osnovna sredstva (3) (1)

— Stanje osnovnih sredstev (3) (1)

— Inputi dela (v tisočih osebah) (1)

(8)

 
 
 
 
 

(1)   Na prostovoljni osnovi.

(2)   Razdelitev izvoza: – EU/EMU/nečlanice EMU/tretje države. Sestava EU in EMU kot ob izteku obdobja, navedenega v tabeli.

(3)   Samo v tekočih cenah.



Tabela 17 –  Simetrična input-output tabela v osnovnih cenah (proizvod po proizvodu (1))

(tekoče cene)

►M11  n = 64 ◄

 

►M11  Proizvodi (P*64) ◄

1 2 3 … n

Σ (1)

Končne porabe

(a) (b) (c) (d) (e) (f) (g) (h) (i) (j)

Σ (3)

Σ (1) + Σ (3)

 

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

1

2

3

►M11  Proizvodi (P*64) ◄

n

(1)

Vmesna potrošnja v osnovnih cenah (proizvod po proizvodu)

 

Končne porabe v osnovnih cenah:

Izdatki za končno potrošnjo:

(a)  gospodinjstev

(b)  NPISG

(c)  države

(d)  skupaj

Bruto investicije:

(e)  bruto investicije v osnovna sredstva

(f)  spremembe zalog

(g)  spremembe vrednostnih predmetov (2)

Izvoz fob (3):

(h)  države EU (2)

— v države članice EMU (2)

— v države, ki niso članice EMU (2)

(i)  zunaj EU (2)

(j)  skupaj

 
 

Σ (1)

(2)

Skupaj vmesna potrošnja v kupčevih cenah po proizvodih

 

Končne porabe po vrstah v osnovnih cenah

 

Skupaj poraba v osnovnih cenah

Davki minus subvencije na proizvode

(3)

Neto davki na proizvode po proizvodih

 

Neto davki na proizvode po vrstah končne porabe

 

Neto davki na proizvodnjo skupaj

(1) + (3)

(4)

Skupaj vmesna potrošnja v kupčevih cenah po proizvodih

 

Skupaj končne porabe po vrstah v kupčevih cenah

 

Skupaj ponudba vkupčevih cenah

Sredstva za zaposlene

Plače

— Drugi neto davki na proizvodnjo

— Potrošnja stalnega kapitala

— Neto poslovni presežek

— Bruto poslovni presežek

— Bruto raznovrstni dohodek (2)

(5)

 
 
 
 
 

Dodana vrednost v osnovnih cenah

(6)

 
 
 
 
 

Skupaj proizvodnja v osnovnih cenah

(7)

 
 
 
 
 

Uvoz znotraj EU (2) (3)

— uvoz iz držav članic EMU (2)

— uvoz iz držav, ki niso članice EMU (2)

Uvoz zunaj EU (2) (3)

(8)

 
 
 
 
 

Σ (8)

(9)

Uvoz cif po proizvodih

 
 
 
 

Skupaj ponudba v osnovnih cenah

(10)

Ponudba v osnovnih cenah po proizvodih

 
 
 
 

(1)   „Dejavnost po dejavnosti“ pod pogojem, da je „dejavnost po dejavnosti“ dober približek za „proizvod po proizvodu“.

(2)   Na prostovoljni osnovi.

(3)   Razdelitev izvoza/uvoza: – EU/EMU/nečlanice EMU/tretje države. Sestava EU in EMU kot ob izteku obdobja, navedenega v tabeli.



Tabela 18 –  Simetrična input-output tabela za domačo proizvodnjo v osnovnih cenah (proizvod po proizvodu (1))

(tekoče cene)

►M11  n = 64 ◄

 

►M11  Proizvodi (P*64) ◄

1 2 3 … n

Σ (1)

Končne porabe

a) b) c) d) e) f) g) h) i) j)

Σ (3)

Σ (1) + Σ (3)

 

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

1

2

3

►M11  Products (P*64) ◄

n

(1)

Za domačo proizvodnjo: vmesna potrošnja v osnovnih cenah (proizvod po proizvodu)

 

Končne porabe v osnovnih cenah:

Izdatki za končno potrošnjo:

(a)  gospodinjstev

(b)  NPISG

(c)  države

(d)  skupaj

Bruto investicije:

(e)  bruto investicije v osnovna sredstva

(f)  spremembe zalog

(g)  spremembe vrednostnih predmetov (2)

Izvoz fob (3):

(h)  države EU (2)

— v države članice EMU (2)

— v države, ki niso članice EMU (2)

(i)  zunaj EU (2)

(j)  skupaj

 
 

Σ (1)

(2)

Skupaj vmesna potrošnja domače proizvodnje v osnovnih cenah po proizvodih

 

Končna poraba domače proizvodnje v osnovnih cenah

 

Skupaj domača proizvodnja v osnovnih cenah

Poraba uvoženih proizvodov

(3)

Skupaj vmesna potrošnja uvoženih proizvodov po proizvodih, cif

 

Končna poraba uvoženih proizvodov, cif

 

Skupaj uvoz

Davki minus subvencije na proizvode

(4)

Neto davki na proizvode za vmesno potrošnjo po proizvodih

 

Neto davki na proizvode za končno porabo po vrstah

 

Skupaj neto davki na proizvode

Σ (1) + (3) + (4)

(5)

Skupaj vmesna potrošnja v kupčevih cenah po proizvodih

 

Skupaj končne porabe po vrstah v kupčevih cenah

 

Skupaj poraba v kupčevih cenah

Sredstva za zaposlene

Plače

— Drugi neto davki na proizvodnjo

— Potrošnja stalnega kapitala

— Neto poslovni presežek

— Bruto raznovrstni dohodek (2)

— Bruto poslovni presežek

— Dodana vrednost po osnovnih cenah

(6)

 
 
 
 
 

Dodana vrednost v osnovnih cenah

(7)

 
 
 
 
 

Skupaj proizvodnja v osnovnih cenah

(8)

 
 
 
 
 

(1)   „Dejavnost po dejavnosti“ pod pogojem, da je „dejavnost po dejavnosti“ dober približek za „proizvod po proizvodu“.

(2)   Na prostovoljni osnovi.

(3)   Razdelitev izvoza/uvoza: – EU/EMU/nečlanice EMU/tretje države. Sestava EU in EMU kot ob izteku obdobja, navedenega v tej tabeli.



Tabela 19 –  Simetrična input-output tabela za uvoz v osnovnih cenah (proizvod po proizvodu (1)), cif

(tekoče cene)

►M11  n = 64 ◄

 

►M11  Proizvodi (P*64) ◄

1 2 3 …n

Σ (1)

Končne porabe

a) b) c) d) e) f) g) h) i) j)

Σ (3)

Σ (1) + Σ (3)

 

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

1

2

3

.

.

.

►M11  Products (P*64) ◄

.

.

n

(1)

Za uvoz: vmesna potrošnja v osnovnih cenah (proizvod po proizvodu)

 

Končne porabe v osnovnih cenah cif:

Izdatki za končno potrošnjo:

(a)  gospodinjstev

(b)  NPISG

(c)  države

(d)  skupaj

Bruto investicije:

(e)  bruto investicije v osnovna sredstva

(f)  spremembe zalog

(g)  spremembe vrednostnih predmetov (2)

Izvoz fob (3):

(h)  države EU (2)

— v države članice EMU (2)

— v države, ki niso članice EMU (2)

(i)  zunaj EU (2)

(j)  skupaj

 
 

Σ (1)

(2)

Skupaj vmesna potrošnja v kupčevih cenah po proizvodih

 

Končna poraba uvoza v osnovnih cenah

 

Skupaj uvoz

(1)   „Dejavnost po dejavnosti“ pod pogojem, da je „dejavnost po dejavnosti“ dober približek –za „proizvod po proizvodu“.

(2)   Na prostovoljni osnovi.

(3)   Razdelitev izvoza: – EU/EMU/nečlanice EMU/tretje države. Sestava EU in EMU kot ob izteku obdobja, navedenega v tej tabeli.



Tabela 20 –  Navzkrižna razvrstitev osnovnih sredstev po dejavnostih in po proizvodih

Oznaka

Seznam spremenljivk

Razdelitev Dejavnosti (1)

Razdelitev Proizvodi

Enota

AN.11g

1. Osnovna sredstva, bruto

►M11  A*21 ◄ / ►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

AN_F6

— Tekoči nadomestitveni stroški

— Stalni nadomestitveni stroški

AN.11n

2. Osnovna sredstva, neto

►M11  A*21 ◄ / ►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

AN_F6

— Tekoči nadomestitveni stroški

— Stalni nadomestitveni stroški

(1)    ►M11  A*21 ◄ obvezno



Tabela 22 –  Navzkrižna razvrstitev bruto investicij v osnovna sredstva po dejavnostih in po proizvodih

Oznaka

Seznam spremenljivk

Razdelitev Dejavnosti (1)

Razdelitev Proizvodi

Enota

P.51

1.  Bruto investicije v osnovna sredstva

►M11  A*21 ◄ / ►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

AN_F6

— Tekoče cene

— Cene predhodnega leta in verižni obsegi

(1)    ►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄ : na prostovoljni osnovi.



Preglednica 26 –  Bilance stanja za nefinančna sredstva

Oznaka

Seznam spremenljivk (1)

Razdelitev

Sektorji

AN.1

1.

Proizvedena sredstva

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.11

2.

Osnovna sredstva

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.111

3.

Opredmetena osnovna sredstva

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.1111

4.

Stanovanja

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.1112

5.

Druge stavbe in objekti

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.11121

6.

Nestanovanjske stavbe

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.11122

7.

Drugi objekti

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.1113

8.

Stroji in oprema

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.1114

9.

Gojena naravna sredstva

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.112

10.

Neopredmetena osnovna sredstva

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.1121

11.

Raziskovanja rudišč

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.1122

12.

Računalniška programska oprema

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.1123

13.

Razvedrilni, literarni in umetniški izvirniki

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.1129

14.

Druga neopredmetena osnovna sredstva

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.12

15.

Zaloge

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.13

16.

Vrednostni predmeti

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.2

17.

Neproizvedena sredstva

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.21

18.

Opredmetena neproizvedena sredstva

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.211

19.

Zemljišča

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.212

20.

Podzemna sredstva

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.213 + AN.214

21.

Negojeni biološki viri in vodni viri

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

AN.22

22.

Neopredmetena neproizvedena sredstva

S.1, S.11, S.12, S.13, S.14 + S.15

(1)   Prostovoljno: vse postavke razen AN.1111, stanovanja

▼M11

POSREDOVANJE PODATKOV

1. Razčlenitve A*3, A*10, A*21, A*38, A*64, ki izhajajo iz NACE Rev. 2, ter P*3, P*10, P*21, P*38 in P*64, ki izhajajo iz CPA 2008, se uporabljajo za vse posredovane podatke, ki se zahtevajo po 31. avgustu 2011, z izjemami, navedenimi v drugem pododstavku.

Države članice, katerim je odstopanje za posredovanje podatkov za tabele od 15 do 19 Uredbe (ES) št. 2223/96 odobreno do leta 2011 ali dlje, uporabljajo razčlenitve A3, A6, A17, A31, A60, P3, P6, P17, P31 in P60 za referenčna obdobja do leta 2007 ter razčlenitve A*3, A*10, A*21, A*38, A*64, P*3, P*10, P*21, P*38 in P*64 za referenčna obdobja od leta 2008 naprej, ne glede na čas posredovanja podatkov.

2. Do 31. decembra 2014 se za posredovanje podatkov v zvezi s tabelo 10 uporablja NACE Rev. 2 razčlenitev A*10 ali naslednje agregatne postavke NACE Rev. 2 razčlenitve A*10:

 (G, H, I in J) namesto (G, H in I) in (J),

 (K, L, M in N) namesto (K), (L) in (M in N),

 (O, P, Q, R, S, T in U) namesto (O, P in Q) in (R, S, T in U).

Od 1. januarja 2015 se za posredovanje podatkov v zvezi s tabelo 10 uporablja NACE Rev. 2 razčlenitve A*10.

3. Za posredovanje podatkov v zvezi s tabelo 12 se uporablja NACE Rev. 2 razčlenitev A*10 ali agregatne postavke NACE Rev. 2 razčlenitve A*10:

 (G, H, I in J) namesto (G, H in I) in (J),

 (K, L, M in N) namesto (K), (L) in (M in N),

 (O, P, Q, R, S, T in U) namesto (O, P in Q) in (R, S, T in U).

4. Posredovanje podatkov v skladu z razčlenitvama A*38 in A*64 postavk 26a in 44a „od tega: pripisane najemnine za stanovanja, v katerih bivajo lastniki“, opredeljene v področju „PRERAZVRSTITVE IN ŠIFRIRANJE DEJAVNOSTI (A*), PROIZVODOV (P*) IN OSNOVNIH SREDSTEV (INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA (AN)“ Priloge IV, je obvezno le za spremenljivke P.1, P.2, B.1g, opredeljene v tabeli 3 Priloge B k Uredbi št. 2223/96.

5. V okviru prvega posredovanja, zahtevanega po 31. avgustu 2011, skladno s programom za posredovanje ESR 95 podatkov nacionalnih računov, ki temelji na NACE Rev. 2 ali CPA 2008, se posredujejo podatki, razčlenjeni po dejavnosti ali proizvodu, ki zajemajo naslednja obdobja opazovanja:

Tabela 1

:

od leta 2000 (2000Č1 za četrtletne podatke) naprej;

Tabela 3

:

od leta 2000 naprej;

Tabela 10

:

leto 2009;

Tabela 12

:

leto 2009;

Tabela 20

:

od leta 2000 naprej;

Tabela 22

:

od leta 2000 naprej.

Države članice posredujejo letne podatke za tabelo 1 skupaj s prvim posredovanjem podatkov za tabelo 1 četrtletno za 2011Č2 in najpozneje do 30. septembra 2011.

6. V okviru prvega posredovanja podatkov za tabele, zahtevanega po 31. avgustu 2012, skladno s programom za posredovanje ESR 95 podatkov nacionalnih računov, ki temelji na NACE Rev. 2 ali CPA 2008, se posredujejo podatki, razčlenjeni po dejavnosti ali proizvodu, ki zajemajo vsaj naslednja obdobja opazovanja:

(a)

Tabela 1 (razen spremenljivk, navedenih pod „Prebivalstvo, zaposlenost, sredstva za zaposlene“) :

 od leta 1990 (1990Č1 za četrtletne podatke) naprej za Belgijo, Dansko, Nemčijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Avstrijo, Portugalsko, Finsko, Švedsko in Združeno kraljestvo,

 od leta 1995 (1995Č1 za četrtletne podatke) naprej za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško,

▼M12

 od leta 2000 (2000Č1 za četrtletne podatke) naprej za Hrvaško;

▼M11

(b)

Tabela 3 (razen spremenljivk, navedenih pod „Zaposlenost in sredstva za zaposlene“) : od leta 1995 naprej za A*10 in A*38;

(c)

Tabela 10 : od leta 2000 naprej;

(d)

Tabela 12 : od leta 2000 naprej.

7. Za tabele 15, 16, 17, 18 in 19 niso zahtevani podatki za nazaj, ki temeljijo na NACE Rev. 2 ali CPA 2008.

▼M9

ODSTOPANJA PO DRŽAVAH ČLANICAH

1.   BELGIJA

1.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Vse spremenljivke/postavke: cene predhodnega leta in verižni obsegi – četrtletno

Leta 1990–1994: prvo posredovanje leta 2008

1990–1994

2008

1

Vse spremenljivke/postavke: cene predhodnega leta in verižni obsegi – letno

Leta 1980–1994: prvo posredovanje leta 2008

1980–1994

2008

3

Vse spremenljivke/postavke: cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 1980–1994: prvo posredovanje leta 2008

1980–1994

2008

3

Razdelitev dejavnosti ►M11  A*64 ◄

Leta 1990–1994: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

5

Vse spremenljivke/postavke: cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 1980–1994: prvo posredovanje leta 2008

1980–1994

2008

5

COICOP skupine in oddelki

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

1.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Bruto investicije v osnovna sredstva: razdelitev AN_F6

Prvo posredovanje leta 2015

1990–2014

2015

1

Opravljene ure za samozaposlene – četrtletno

Leta 2000–2006: prvo posredovanje leta 2008

2000–2006

2008

Leta 1990–1999: se ne posredujejo

1990–1999

Se ne posredujejo

1

Končna potrošnja gospodinjstev: razdelitev po trajnosti – četrtletno

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

Leta 1990–1994: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

3

P.1, P.2, K.1, B.2n + B.3n, D.29 – D.39, D.11: razdelitev ►M11  A*38 ◄

Leta 1980–1994: prvo posredovanje leta 2008

1980–1994

2008

3

Investicije: razdelitev ►M11  A*38 ◄

Leta 1980–1994: prvo posredovanje leta 2008

1980–1994

2008

3

Zaposleni in samozaposleni: razdelitev ►M11  A*38 ◄ – opravljene ure

Leta 1990–1994: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

6, 7

Tokovi in stanja izvedenih finančnih instrumentov (F.34, A.F34)

Prvo posredovanje leta 2015

1995–2014

2015

10

Bruto investicije v osnovna sredstva: regionalna razdelitev P.51 za dejavnosti L–P

Prvo posredovanje leta 2008

1995–2006

2008

10

Zaposlenost skupaj: opravljene ure

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2010

2000–2008

2010

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

20

Osnovna sredstva: razdelitev AN_F6

Prvo posredovanje leta 2015

2000–2013

2015

2.   BOLGARIJA

2.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995 se ne posredujejo.

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

1

Vse spremenljivke/postavke prilagojene za vpliv sezone in za število delovnih dni

Leta 1995–1997: se ne posredujejo

1995–1997

Se ne posredujejo

Leta 1998–2007: prvo posredovanje leta 2008

1998–2007

2008

2

Vse spremenljivke/postavke

Leta 1999–2001: prvo posredovanje leta 2008

1999–2001

2008

Leto 1998: prvo posredovanje leta 2009

1998

2009

Leta 1995–1997: prvo posredovanje leta 2010

1995–1997

2010

3

Vse spremenljivke/postavke

Leta 1995–1997: se ne posredujejo

1995–1997

Se ne posredujejo

5

Vse spremenljivke/postavke –cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 1995–1997: prvo posredovanje leta 2010

1995–1997

2010

6

Vse spremenljivke/postavke

Leta 1995–2000 se ne posredujejo

1995–2000

Se ne posredujejo

Leto 2005: posredovanje T + 21 mesecev

2005

 

Leta 2006–2009: posredovanje T + 13 mesecev

2006–2009

 

Prvo posredovanje T + 9 mesecev leta 2011

 

2011

7

Vse spremenljivke/postavke

Leta 1995–1999 se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

Leto 2005: posredovanje T + 21 mesecev

2005

 

Leta 2006–2009: posredovanje T + 13 mesecev

2006–2009

 

Prvo posredovanje T + 9 mesecev leta 2011

 

2011

8

Vse spremenljivke/postavke

Leta 2002–2005: prvo posredovanje leta 2007

2002–2005

2007

Leta 1999–2001: prvo posredovanje leta 2008

1999–2001

2008

Leto 1998: prvo posredovanje leta 2009

1998

2009

Leta 1995–1997: prvo posredovanje leta 2010

1995–1997

2010

Leto 2006, 2007: posredovanje T + 20 mesecev

 
 

Leto 2008, 2009: posredovanje T + 12 mesecev

 
 

Prvo posredovanje T + 9 mesecev leta 2011

 

2011

9

Vse spremenljivke/postavke

Leto 1999: prvo posredovanje leta 2008

1999

2008

Leto 1998: prvo posredovanje leta 2009

1998

2009

Leta 1995–1997: prvo posredovanje leta 2010

1995–1997

2010

10

Vse spremenljivke

Leto 1995: prvo posredovanje leta 2009

1995

2009

11

Vse spremenljivke

Leto 2003: prvo posredovanje leta 2007

2003

2007

Leta 2000–2002: prvo posredovanje leta 2008

2000–2002

2008

Leta 1998–1999: prvo posredovanje leta 2010

1998–1999

2010

Leta 1995–1997: se ne posredujejo

1995–1997

Se ne posredujejo

12

Vse spremenljivke

Leto 1995: prvo posredovanje leta 2009

1995

2009

13

Vse spremenljivke

Leto 1995–1999: Se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

Leto 2000–2005: prvo posredovanje leta 2008

2000–2005

2008

Leto 2005–2006: posredovanje T + 36 mesecev

2005–2006

 

Prvo posredovanje T + 24 mesecev leta 2009

 

2009

15, 16

Vse spremenljivke: tekoče cene

Leta 2000–2004: prvo posredovanje leta 2008

2000–2004

2008

Leta 2005–2006: prvo posredovanje leta 2009

2005–2006

2009

15, 16

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta

Leto 2000: se ne posredujejo

2000

Se ne posredujejo

Leta 2001–2007: prvo posredovanje leta 2010

2001–2007

2010

17, 18

Vse spremenljivke

Leto 2005: prvo posredovanje leta 2009

2005

2009

19

Vse spremenljivke

Leto 2005: prvo posredovanje leta 2009

2005

2009

20

Vse spremenljivke

Leta 2000–2002: se ne posredujejo

2000–2002

Se ne posredujejo

Leta 2003–2009: prvo posredovanje leta 2012

2003–2009

2012

▼M11

22

Vse spremenljivke

Leto 2005: prvo posredovanje leta 2008

2005

2008

Leta 2000–2004: prvo posredovanje leta 2010

2000–2004

2010

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

▼M9

26

Vse spremenljivke

Leta 1995–2002: se ne posredujejo

1995–2002

Se ne posredujejo

Leta 2003–2009: prvo posredovanje leta 2012

2003–2009

2012

2.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Bruto investicije v osnovna sredstva: razdelitev AN_F6

Leta 2000–2009: prvo posredovanje leta 2010

2000–2009

2010

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2012

1995–1999

2012

1

Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev (P.3): razdelitev po trajnosti – četrtletno

Leta 2001–2007: prvo posredovanje leta 2008

2001–2007

2008

Leta 1995–2000: prvo posredovanje leta 2010

1995–2000

2010

1

Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev (P.3): razdelitev po trajnosti – letno

Leta 2001–2007: prvo posredovanje leta 2008

2001–2007

2008

Leta 1995–2000: prvo posredovanje leta 2010

1995–2000

2010

1

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (P.53)

Leta 1995–2008: se ne posredujejo

1995–2008

Se ne posredujejo

Prvo posredovanje leta 2010

2009

2010

1

Izvoz (P.6) in uvoz (P.7): geografska razdelitev za storitve

Leta 2005–2006: prvo posredovanje leta 2008

2005–2006

2008

1

Potrošnja stalnega kapitala (K.1) – cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2009

1995–2008

2009

1

Podatki o prebivalstvu in zaposlenosti

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

1

Sredstva za zaposlene v rezidenčnih proizvodnih enotah in sredstva za rezidenčne zaposlene (D.1)

Bruto plače (D.11)

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

1

Popravki za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladih (D.8) – četrtletno

Leta 1995–2010: se ne posredujejo

1995–2010

Se ne posredujejo

Prvo posredovanje leta 2012

2011

2012

1

Razporejanje PMSFP za vse račune – četrtletno

Leta 1995–2001: prvo posredovanje leta 2011

1995–2001

2011

1

Razporejanje PMSFP za vse račune – letno

Leta 1995–2001: prvo posredovanje leta 2011

1995–2001

2011

2

Plačila za drugo netržno proizvodnjo (P.131)

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2009

2000–2008

2009

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2011

1995–1999

2011

3

Neto poslovni presežek in neto raznovrstni dohodek: razdelitev po dejavnosti

Leta 1998–1999: prvo posredovanje leta 2009

1998–1999

2009

3

Drugi davki minus druge subvencije na proizvodnjo (D.29 – D.39): razdelitev po dejavnosti

Leta 2000–2001: prvo posredovanje leta 2008

2000–2001

2008

Leta 1998–1999: prvo posredovanje leta 2009

1998–1999

2009

3

Potrošnja stalnega kapitala (K.1): razdelitev po dejavnosti – cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 1998–2008: prvo posredovanje leta 2009

1998–2008

2009

3

Bruto investicije: razdelitev po dejavnosti (P.5)

Leta 2005–2009: prvo posredovanje leta 2010

2005–2009

2010

Leta 2000–2004: prvo posredovanje leta 2012

2000–2004

2012

Bruto investicije v osnovna sredstva: razdelitev po dejavnosti (P.51)

Leta 1998–1999: prvo posredovanje leta 2013

1998–1999

2013

3

Spremembe zalog in pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (P.52 + P.53): razdelitev po dejavnosti

Leta 2005–2009: prvo posredovanje leta 2010

2005–2009

2010

Leta 2000–2004: prvo posredovanje leta 2012

2000–2004

2012

Leta 1998–1999: prvo posredovanje leta 2013

1998–1999

2013

3

Zaposlenost po dejavnosti – razdelitev ►M11  A*21 ◄

Leta 1998–1999: prvo posredovanje leta 2008

1998–1999

2008

Zaposlenost po dejavnosti – razdelitev ►M11  A*64 ◄

Leta 2000–2006: prvo posredovanje leta 2009

2000–2006

2009

3

Sredstva za zaposlene: razdelitev po dejavnosti (D.1)

Leta 1998–1999: prvo posredovanje leta 2009

1998–1999

2009

Plače: razdelitev po dejavnosti (D.11)

 
 
 

5

Mamila (CP023)

Prvo posredovanje leta 2016

2015

2016

Prostitucija (CP122)

Leta 1995–2014 se ne posredujejo

1995–2014

Se ne posredujejo

6

Spremenljivke:

 
 
 

F.34 Izvedeni finančni instrumenti: sektorji S.11, S.123, S.124, S.125, S.13, S.15, S.2

Leta 2001–2007: se ne posredujejo

2001–2007

Se ne posredujejo

F.34 Izvedeni finančni instrumenti: sektorja S.121 in S.122

Leta 2001–2003: se ne posredujejo

2001–2003

Se ne posredujejo

F.52 Delnice vzajemnih skladov

Leta 2001–2007: se ne posredujejo

2001–2007

Se ne posredujejo

7

Spremenljivke:

 
 
 

AF.34 Izvedeni finančni instrumenti: sektorji S.11, S.123, S.124, S.125, S.13, S.15, S.2

Leta 2000–2006: se ne posredujejo

2000–2006

Se ne posredujejo

AF.34 Izvedeni finančni instrumenti: sektorja S.121 in S.122

Leta 2000–2002: se ne posredujejo

2000–2002

Se ne posredujejo

AF.52 Delnice vzajemnih skladov

Leta 2000–2006: se ne posredujejo

2000–2006

Se ne posredujejo

8

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (P.53)

Leto 1995–2008: se ne posredujejo

1995–2008

Se ne posredujejo

Prvo posredovanje leta 2010

2009

2010

8

Investicijske podpore

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

9

Spremenljivke:

 
 
 

D.29F Davki na onesnaževanje okolja

Podatki za nazaj za obdobje 1995–1999 se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

D.214F Davki na loterijo, igre na srečo in stave

Podatki za nazaj za obdobje 1995–1998 se ne posredujejo

1995–1998

Se ne posredujejo

▼M11

10

Bruto investicije v osnovna sredstva (P.51)

Leta 2005–2006: prvo posredovanje leta 2009

2005–2006

2009

Leta 2000–2004: prvo posredovanje leta 2011

2000–2004

2011

Leto 1999: prvo posredovanje leta 2012

1999

2012

Leta 1995–1998: se ne posredujejo

1995–1998

Se ne posredujejo

▼M9

3.   ČEŠKA REPUBLIKA

3.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995 se ne posredujejo

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

6, 7

Vse spremenljivke – konsolidirano

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

6, 7

Vse spremenljivke – ne konsolidirano

Leto 2006: prvo posredovanje leta 2008

2006

2008

11

Vse spremenljivke

Leta 1995–2001: prvo posredovanje leta 2008

1995–2001

2008

3.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

8

Sektor S.2: geografska razdelitev

Leta 2002–2003: prvo posredovanje leta 2008

2002–2003

2008

3

Spremembe zalog (P.52): cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

4.   DANSKA

4.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

8

Vse spremenljivke

Leta 2006–2007: posredovanje t + 12

2006–2007

 

13

Sektor gospodinjstev

Posreduje se S.14 + S.15

od leta 1995 naprej

 

4.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Delitev med davke (D.21) in subvencije (D.31) na proizvode: cene predhodnega leta in verižni obsegi – letno

Leta 1990–2009: prvo posredovanje leta 2010

1990–2009

2010

Leta 1980–1989: se ne posredujejo

1980–1989

Se ne posredujejo

2

Spremenljivke:

Prvo posredovanje leta 2015

2014

2015

Tržna proizvodnja in proizvodnja za lastno končno porabo (P.11 + P.12)

Druga netržna proizvodnja (P.13)

Plačilo za drugo netržno proizvodnjo (P.131)

Leta 1995–2013: se ne posredujejo

1995–2013

Se ne posredujejo

5

Mamila (023) in prostitucija (122)

Leta 1980–2013: prvo posredovanje leta 2014

1980–2013

2014

5

Delitev izobraževanja (100) na predprimarno in primarno izobraževanje (101), sekundarno izobraževanje (102), post-sekundarno neterciarno izobraževanje (103), terciarno izobraževanje (104)

Prvo posredovanje leta 2015

2014

2015

Leta 1980–2013: se ne posredujejo

1980–2013

Se ne posredujejo

6, 7

Spremenljivke:

F.11 Denarno zlato

F.12 Posebne pravice črpanja

F.21 Gotovina

F.22 Prenosljive vloge

F.29 Druge vloge

F.33 Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

F.331 Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

F332 Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov

F.34 Izvedeni finančni instrumenti

F.41 Kratkoročna

F.42 Dolgoročna

F.51 Delnice in drug lastniški kapital, razen delnic vzajemnih skladov

F.511 Delnice, ki kotirajo na borzi

F.512 Delnice, ki ne kotirajo na borzi

F.513 Drug lastniški kapital

F.52 Delnice vzajemnih skladov

F.611 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

F.612 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

F.71 Komercialni krediti in predujmi

F.79 Drugo

Leta 2004–2007: prvo posredovanje leta 2008

od leta 2004 naprej

2008

Leta 1995–2003: se ne posredujejo

1995–2003

Se ne posredujejo

8

Delitev na Davke in dajatve na uvoz, razen DDV (D.212) in Davke na proizvode razen DDV in uvozne davke (D.214)

Prvo posredovanje leta 2015

2014

2015

Delitev proizvodnje (P.1) za sektorja S.13 država in S.1 celotno gospodarstvo

Leta 1995–2013 se ne posredujejo

1995–2013

Se ne posredujejo

9

Delitev na Davke in dajatve na uvoz razen DDV (D.212) in Davke na proizvode razen DDV in uvozne davke (D.214)

Prvo posredovanje leta 2015

2014

2015

Davki na uvoz razen DDV in uvozni davki (D2122) za državo (S13) in podsektorje.

Trošarine (D.2122C)

Leta 1995–2013: se ne posredujejo

1995–2014

Se ne posredujejo

15

Tržna proizvodnja

Prvo posredovanje leta 2015

2014

2015

Druga netržna proizvodnja

Leta 1995–2013: se ne posredujejo

1995–2013

Se ne posredujejo

5.   NEMČIJA

5.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1991: Nekdanje ozemlje Zvezne republike Nemčije pred združitvijo se ne posredujejo

Pred letom 1991

 

3

Razdelitev ►M11  A*21 ◄

Posredovanje T + 9 mesecev

od leta 1980 naprej

 

Razdelitev ►M11  A*38 ◄

Posredovanje T + 21 mesecev

5.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

AN_F6 razdelitev Bruto investicije v osnovna sredstva (P.51) in AN11131 transportna oprema in AN11132 drugi stroji in oprema

Posredovanje v avgustu leta t + 1

od leta 1991 naprej

Se ne posredujejo

Leto 1990: se ne posredujejo

1990

2

Razdelitev Druga netržna proizvodnja (P.13) na P.131 in P.132

Od leta 1995 naprej: se ne posredujejo

od leta 1995 naprej

Se ne posredujejo

3

Bruto investicije (P.5), spremembe zalog in vrednostni predmeti (seštevek P.52 + P.53): razdelitve

Se ne posredujejo

od leta 1980 naprej

Se ne posredujejo

3

Bruto investicije v osnovna sredstva (P.51): razdelitev

Razdelitev po gospodarski panogi samo za „nova osnovna sredstva“

od leta 1980 naprej

 

3

Zaposlenost: razdelitev ►M11  A*38 ◄ – opravljene ure

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 2002 se ne posredujejo

1980–2001

Se ne posredujejo

3

Zaposlenost za sektor „Država“, v osebah

Posredovanje T + 12 mesecev

od leta 1980 naprej

 

6

F.511 Delnice, ki kotirajo na borzi

F.512 Delnice, ki ne kotirajo na borzi

F.71 Komercialni krediti in predujmi

F.79 Drugo

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

7

AF.511 Delnice, ki kotirajo na borzi

AF.512 Delnice, ki ne kotirajo na borzi

AF.71 Komercialni krediti in predujmi

AF.79 Drugo

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

9

Vse spremenljivke: razdelitev po črki

Se ne posredujejo

 

Se ne posredujejo

10

Zaposlenost v opravljenih urah NUTS II

Leta 1995–2003: se ne posredujejo

1995–2003

Se ne posredujejo

10

Sredstva za zaposlene (D.1)

Leto 1995: se ne posredujejo

1995

Se ne posredujejo

10

Bruto investicije v osnovna sredstva

Leta 1995–2001: se ne posredujejo

Razdelitev po gospodarski panogi samo za „nova osnovna sredstva“

1995–2001

Se ne posredujejo

12

Dodana vrednost (B.1g): Razdelitev po dejavnosti, Zaposlenost: razdelitev ►M11  A*10 ◄

Leto 1995: samo razdelitev ►M11  A*3 ◄

1995

 

13

Sektor gospodinjstev

S.14 + S.15 se posredujejo

 
 

20, 22

Razdelitev AN_F6

Se ne posredujejo; namesto tega se posreduje razdelitev AN_F6

 

Se ne posredujejo

6.   ESTONIJA

6.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995 se ne posredujejo

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

3

Vse spremenljivke razen zaposlenosti (osebe)

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

5

Vse spremenljivke: razdelitev po namenu

Leta 1995–1996: se ne posredujejo

1995–1996

Se ne posredujejo

12

Vse spremenljivke

Leto 1995: se ne posredujejo

1995

Se ne posredujejo

15, 16

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta

Leto 2000: se ne posredujejo

2000

Se ne posredujejo

Leta 2001–2006: prvo posredovanje leta 2009

2001–2006

2009

22

Vse spremenljivke

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

26

Vse spremenljivke

Prvo posredovanje leta 2008

2000–2006

2008

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

6.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Zaposlenost: opravljene ure

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev (P.3): razdelitev po trajnosti – četrtletno

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev (P.3): razdelitev po trajnosti – letno

Leta 1995–1997: se ne posredujejo

1995–1997

Se ne posredujejo

1

Izvoz (P.6) in uvoz (P.7): geografska razdelitev

Leta 1995–2002: se ne posredujejo

1995–2002

Se ne posredujejo

8

Sektor S.2: geografska razdelitev

Leto 2002: se ne posredujejo

2002

Se ne posredujejo

10

Zaposlenost: opravljene ure

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

7.   GRČIJA

7.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Vse spremenljivke – četrtletno

Leta 1990–1994: prvo posredovanje leta 2008

1990–1994

2008

1

Vse spremenljivke – letno

Leta 1988–1994: prvo posredovanje leta 2008

1988–1994

2008

1

Vse spremenljivke (brez postavk 2, 3, 4, 9, 10, 11, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 27 skupaj) – letno

Leta 1980–1987: se ne posredujejo

1980–1987

Se ne posredujejo

3

Vse spremenljivke

Leta 1988–1994: prvo posredovanje leta 2008

1988–1994

2008

Leta 1980–1987: se ne posredujejo

1980–1987

Se ne posredujejo

5

Vse spremenljivke

Leta 1988–1994: prvo posredovanje leta 2008

1988–1994

2008

Leta 1980–1987: se ne posredujejo

1980–1987

Se ne posredujejo

15, 16

Vse spremenljivke

Leta 2000–2005: prvo posredovanje leta 2008

2000–2005

2008

17, 18, 19

Vse spremenljivke

Leti 2000 in 2005: prvo posredovanje leta 2008

2000 in 2005

2008

7.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 26 – četrtletno

Prvo posredovanje T + 70 dni leta 2008

od leta 1995 naprej

2008

Leta 1990–1994: prvo posredovanje leta 2011

1990–1994

2011

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 25 – letno

Leta 1988–1994: prvo posredovanje leta 2010

1988–1994

2010

1

Prebivalstvo, zaposlenost rezidentov – četrtletno

Leta 1990–1994: prvo posredovanje leta 2008

1990–1994

2008

1

Prebivalstvo, zaposlenost rezidentov – letno

Leta 1988–1994: prvo posredovanje leta 2008

1988–1994

2008

▼M11

1

Zaposlenost – četrtletno – vsota

Leta 1990–1994: prvo posredovanje leta 2011

1990–1994

2011

Zaposlenost – četrtletno – razčlenitev po dejavnosti

Leta 1990–1994: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

▼M9

1

Zaposlenost – letno

Leta 1988–1994: prvo posredovanje leta 2010

1988–1994

2010

1

Izdatki za potrošnjo gospodinjstev: razdelitev po trajnosti – četrtletno

Leta 1990–1999: se ne posredujejo

1990–1999

Se ne posredujejo

1

Izdatki za potrošnjo gospodinjstev: razdelitev po trajnosti – letno

Leta 1980–1989: se ne posredujejo

1980–1989

Se ne posredujejo

1

Izvoz (P.6) in uvoz (P.7): geografska razdelitev: četrtletno

Leta 1990–1994: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

1

Izdatki NPISG za končno potrošnjo – četrtletno

Leta 1990–1993: se ne posredujejo

1990–1993

Se ne posredujejo

1

Izdatki NPISG za končno potrošnjo – letno

Leta 1988–1993: se ne posredujejo

1988–1993

Se ne posredujejo

1

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

Leto 2014: prvo posredovanje leta 2015

2014

2015

Leta 1990–2013: se ne posredujejo

1990–2013

Se ne posredujejo

1

Popravki za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov – četrtletno

Prvo posredovanje leta 2015

2014

2015

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev – četrtletno

Leta 1990–2013 se ne posredujejo

1990

Se ne posredujejo

1

Popravki za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov – letno

Prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

Podatki za nazaj za obdobje 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

1

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev – letno

Prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

Podatki za nazaj za obdobje 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

3

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov

Prvo posredovanje leta 2015

2014

2015

Leta 1980–2013: se ne posredujejo

1980–2013

Se ne posredujejo

8

Sektor S.2 geografska razdelitev

Leta 1999–2007: prvo posredovanje leta 2008

1999–2007

2008

26

Stanovanja (AN.1111)

Leta 1995–2006: prvo posredovanje leta 2008

1995–2006

2008

8.   ŠPANIJA

8.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

3

Vse spremenljivke razen potrošnja stalnega kapitala (K.1), neto poslovni presežek in neto raznovrstni dohodek (B.2n + B.3n)

Leta 1990–1994: prvo posredovanje leta 2008

1990–1994

2008

Leta 1980–1989: prvo posredovanje leta 2009

1980–1989

2009

5

Vse spremenljivke

Leta 1980–1994: prvo posredovanje leta 2008

1980–1994

2008

8

Vse spremenljivke

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2007

1995–1999

2007

15, 16

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta

Leta 2002–2004: prvo posredovanje leta 2008

2002–2004

2008

17, 18, 19

Vse spremenljivke

Leto 2005: posredovanje leta 2009

2005

2009

20

Vse spremenljivke

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2010

2000–2008

2010

22

Vse spremenljivke

Leta 2000–2006: prvo posredovanje leta 2008

2000–2006

2008

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2009

1995–1999

2009

26

Vse spremenljivke

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2010

2000–2008

2010

Leta 1995–1999 se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

8.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 26 – četrtletno

Leta 1990–1994: prvo posredovanje leta 2008

1990–1994

2008

1

Zaposlenost: razdelitev ►M11  A*10 ◄ – letno

Leta 1990–1994: prvo posredovanje leta 2008

1990–1994

2008

1

Zaposlenost: razdelitev ►M11  A*10 ◄ -četrtletno

Leta 1990–1994: prvo posredovanje leta 2008

1990–1994

2008

1

Uvoz in izvoz: geografska razdelitev – letno

Posredovanje t + 160

 
 

1

Delitev med davke in subvencije na proizvode: cene predhodnega leta in verižni obsegi – letno

Leta 1990–1999: prvo posredovanje leta 2008

1990–1999

2008

Leta 1980–1989: prvo posredovanje leta 2009

1980–1989

2009

1

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (P.53) – četrtletno

Leta 1990–1999: prvo posredovanje leta 2008

1990–1999

2008

1

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (P.53) – letno

Leta 1990–1999: prvo posredovanje leta 2008

1990–1999

2008

Leta 1980–1989: prvo posredovanje leta 2009

1980–1989

2009

3

Potrošnja stalnega kapitala (K.1), neto poslovni presežek in neto raznovrstni dohodek (B.2n + B.3n)

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2008

2000–2007

2008

Leta 1980–1999: se ne posredujejo

1980–1999

Se ne posredujejo

16

Potrošnja stalnega kapitala (K.1)

Prvo posredovanje leta 2008

2000–2005

2008

17, 18

Potrošnja stalnega kapitala (K.1)

Leto 2000: prvo posredovanje leta 2008

2000

2008

Leto 2005: prvo posredovanje leta 2009

2005

2009

9.   FRANCIJA

9.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

▼M11

3

Vse spremenljivke razen prebivalstvo, zaposlenost, sredstva za zaposlene: razčlenitev po dejavnosti A*38, A*64

Leta 1995–1998: prvo posredovanje leta 2012

1995–1998

2012

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

▼M9

20

Vse spremenljivke: razdelitev AN_F6 po dejavnosti ►M11  A*21 ◄

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2011

2000–2008

2011

9.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Zaposlenost: razdelitev po dejavnosti, ►M11  A*10 ◄ – letno

Leta 1980–1989: prvo posredovanje leta 2011

1980–1989

2011

1

Bruto dodana vrednost (B.1g): razdelitev ►M11  A*10 ◄ – letno

Leta 1980–1998: prvo posredovanje leta 2011

1980–1998

2011

1

Bruto investicije v osnovna sredstva (P.51): razdelitev po AN_F6: letno

Leta 1980–2007: prvo posredovanje leta 2008

1980–2007

2008

1

Bruto investicije v osnovna sredstva (P.51): razdelitev po AN_F6: četrtletno

Leta 1990–2011: prvo posredovanje leta 2011

1990–2011

2011

1

Sredstva za zaposlene (D.1), plače (D.11): razdelitev ►M11  A*10 ◄ – letno

Leta 1980–1998: prvo posredovanje leta 2011

1980–1998

2011

3

Bruto investicije v osnovna sredstva, od katerih stanovanja ter druge zgradbe in objekte

Prvo posredovanje leta 2015

2014

2015

Leta 1990–2013 se ne posredujejo

1990–2013

Se ne posredujejo

5

Razdelitev izobraževanja (CP101, CP102, CP103, CP104, CP105)

Prvo posredovanje leta 2015

2014

2015

Mamila (CP023)

Prostitucija (CP122)

Leta 1990–2013: se ne posredujejo

1980–2013

Se ne posredujejo

6

Za vse sektorje: F.3, F.33, F.3331, F.332, F.5, F.51, F.511, F.512, F.513, F.52, F.612 (konsolidirano)

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

6

Za vse sektorje F.612 (nekonsolidirano)

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

7

Za vse sektorje: AF.3, AF.33, AF.3331, AF.332, AF.5, AF.51, AF.511, AF.512, AF.513, AF.52, AF.612 (konsolidirano)

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

7

Za vse sektorje AF.612 (nekonsolidirano)

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

8

Podsektorji S.2: S.211, S.2112, S.212 za spremenljivke: D.1, D.4, D.5, D.6, D.7, D.8.

Leta 1995–2009: prbo posredovanje za podsektorje S.211, S2112, S212 leta 2011

1995–2009

2011

9

Razdelitev D.995

Prvo posredovanje leta 2015

2014

2015

Leta 1995–2013 se ne posredujejo

1980–2013

Se ne posredujejo

▼M12

9a.   HRVAŠKA

9a.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

2

Vse spremenljivke/postavke

Leta 1995–2001

1995–2001

Se ne posredujejo

2

Vse spremenljivke/postavke razen K.2

Leta 2002–2009

2002–2009

2012

3

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1999

1995–1999

Se ne posredujejo

3

Vse spremenljivke razen P.1, P.2, B.1g in D.1

Leta 2000–2012

2000–2012

2014

6

Vse spremenljivke

Leta 1995–2001

1995–2001

Se ne posredujejo

7

Vse spremenljivke

Leta 1995–2000

1995–2000

Se ne posredujejo

8

Vse spremenljivke/postavke – letno

Leta 1995–2001

1995–2001

Se ne posredujejo

8

Vse spremenljivke/postavke (brez razdelitve S.2) razen K.2

Leta 2002–2009

2002–2009

2012

9

Vse spremenljivke/postavke

Leta 1995–2001

1995–2001

Se ne posredujejo

Leta 2002–2009

2002–2009

2012

10

Vse spremenljivke/postavke

Leta 1995–1999

1995–1999

Se ne posredujejo

11

Vse spremenljivke

Leta 1995–2001

1995–2001

Se ne posredujejo

11

Vse spremenljivke razen K.2

Leta 2002–2009

2002–2009

2012

12

Vse spremenljivke

Leta 1995–1999

1995–1999

Se ne posredujejo

13

Vse spremenljivke/postavke

Leta 1995–2009

1995–2009

Se ne posredujejo

Leta 2010–2011

2010–2011

2015

15

Vse spremenljivke/postavke, tekoče cene

Leta 1995–2004

1995–2004

Se ne posredujejo

Leta 2005–2009

2005–2009

2015

15

Vse spremenljivke/postavke, stalne cene

Leta 1995–2004

1995–2004

Se ne posredujejo

Leta 2005–2009

2005–2009

2015

16

Vse spremenljivke/postavke, tekoče cene

Leta 1995–2004

1995–2004

Se ne posredujejo

Leta 2005–2009

2005–2009

2014

16

Vse spremenljivke/postavke, stalne cene

Leta 1995–2004

1995–2004

Se ne posredujejo

Leta 2005–2009

2005–2009

2015

17

Vse spremenljivke/postavke

Leta 1995–2004

1995–2004

Se ne posredujejo

Leta 2005–2009

2005–2009

2016

18

Vse spremenljivke/postavke

Leta 1995–2004

1995–2004

Se ne posredujejo

Leta 2005–2009

2005–2009

2016

19

Vse spremenljivke/postavke

Leta 1995–2004

1995–2004

Se ne posredujejo

Leta 2005–2009

2005–2009

2016

22

Vse spremenljivke/postavke

Leta 1995–2004

1995–2004

Se ne posredujejo

Leta 2005–2009

2005–2009

2016

26

Vse spremenljivke/postavke

Leta 2000–2012

2000–2012

2017

Leta 1995–1999

1995–1999

Se ne posredujejo

9a.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2) – letno

Leta 1995–2010

1995–2010

2012

1

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov – letno

Leta 1995–2009

1995–2009

Se ne posredujejo

Leta 2010–2014

2010–2014

2015

1

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladih (D.8) – letno

Leta 2002–2009

2002–2009

2012

1

Kapitalski transferji, prejeti iz tujine/plačani tujini (D.9) – letno

Leta 2002–2009

2002–2009

2012

1

Geografska razčlenitev uvoza in izvoza – letno

Leta 2010–2011

2010–2011

2012

1

Bruto investicije v osnovna sredstva po sredstvih – letno

Leta 1995–2012

1995–2012

2014

1

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo; razdelitev po trajnosti – letno

Leta 1995–2014

1995–2014

2015

1

Neto posojanja/neto izposojanja (B.9) – letno

Leta 1995–2009

1995–2009

2012

1

Neto varčevanje (B.8n) – letno

Leta 1995–2009

1995–2009

2012

1

Delitev med davke na proizvode (D.21) in subvencije na proizvode (D.31) – letno

Leta 1995–2008

1995–2008

2012

1

Sredstva za zaposlene (D.1) po dejavnostih – letno

Leta 1995–2008

1995–2008

2012

1

Bruto plače (D.11) po dejavnostih – letno

Leta 1995–2008

1995–2008

2012

1

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2) – četrtletno

Leta 2000–2011

2000–2011

Se ne posredujejo

1

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov – četrtletno

Leta 2000–2011

2000–2011

Se ne posredujejo

Leta 2012–2014

2012–2014

2015

1

Dejanska individualna potrošnja – četrtletno

Leta 2000–2011

2000–2011

Se ne posredujejo

Leta 2012–2014

2012–2014

2015

1

Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (D.8) – četrtletno

Leta 2000–2011

2000–2011

Se ne posredujejo

1

Kapitalski transferji, prejeti iz tujine/plačani tujini (D.9) – četrtletno

Leta 2000–2011

2000–2011

Se ne posredujejo

1

Izvoz blaga – četrtletno

Leta 2000–2012

2000–2012

2013

1

Izvoz storitev – četrtletno

Leta 2000–2012

2000–2012

2013

1

Država – individualna in kolektivna potrošnja – četrtletno

Leta 2000–2011

2000–2011

Se ne posredujejo

Leta 2012–2014

2012–2014

2015

1

Bruto investicije v osnovna sredstva po sredstvih – četrtletno

Leta 2000–2011

2000–2011

Se ne posredujejo

Leta 2012–2014

2012–2014

2015

1

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo; razdelitev po trajnosti – četrtletno

Leta 2000–2011

2000–2011

Se ne posredujejo

Leta 2012–2014

2012–2014

2015

1

Uvoz blaga – četrtletno

Leta 2000–2012

2000–2012

2013

1

Uvoz storitev – četrtletno

Leta 2000–2012

2000–2012

2013

1

Neto posojanja/neto izposojanja (B.9) – četrtletno

Leta 2000–2011

2000–2011

Se ne posredujejo

1

Neto varčevanje (B.8n) – četrtletno

Leta 2000–2011

2000–2011

Se ne posredujejo

1

Sredstva za zaposlene (D.1) po dejavnostih – četrtletno

Leta 2000–2008

2000–2008

2012

1

Bruto plače (D.11) po dejavnostih – četrtletno

Leta 2000–2008

2000–2008

2012

2

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2)

Leta 2002–2013

2002–2013

2015

3

P.1, P.2, B.1g in D.1

Leta 2000–2008

2000–2008

2012

3

Bruto investicije v osnovna sredstva; razdelitev po dejavnostih – letno

Leta 1995–1999

1995–1999

Se ne posredujejo

Leta 2000–2012

2000–2012

2014

3

Delitev med pisarniške stroje in opremo (AN.111321) in radijsko, televizijsko in komunikacijsko opremo (AN.111322)

Leta 1995–2012

1995–2012

Se ne posredujejo

6

Druge spremembe obsega, konsolidiranega in nekonsolidiranega, vse postavke

Leta 2002–2009

2002–2009

Se ne posredujejo

Leto 2010

T + 21 mesecev

Leto 2011

T + 18 mesecev

Leto 2012

T + 9 mesecev

6

Revalorizacija finančnih instrumentov, konsolidirana in nekonsolidirana, vse postavke

Leta 2002–2009

2002–2009

Se ne posredujejo

Leto 2010

T + 21 mesecev

Leto 2011

T + 18 mesecev

Leto 2012

T + 9 mesecev

8

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2) – letno

Leta 2002–2013

2002–2013

2015

10

Sredstva za zaposlene

Leta 2000–2008

2000–2008

2014

10

Zaposleni

Leta 2000–2012

2000–2012

2014

10

Zaposlenost v tisočih opravljenih urah

Leta 2000–2012

2000–2012

2014

10

Skupaj

Leta 2000–2012

2000–2012

2014

11

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2)

Leta 1995–2001

1995–2001

Se ne posredujejo

Leta 2002–2013

2002–2013

2015

20

Osnovna sredstva: razdelitev AN_F6+

Leta 1995–1999

1995–1999

Se ne posredujejo

Leta 2000–2012

2000–2012

2015

20

Delitev med pisarniške stroje in opremo (AN.111321) in radijsko, televizijsko in komunikacijsko opremo (AN.111322)

Leta 2001–2012

2001–2012

Se ne posredujejo

▼M9

10.   IRSKA

10.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Vse spremenljivke – četrtletno

Posredovanje T + 90 dni

od 1997–3. četrtletje 2008

 

Prvo posredovanje T + 70 dni leta 2009

od 4. četrtletja leta 2008 naprej

2009

Leta 1990–1996: se ne posredujejo

1990–1996

Se ne posredujejo

1

Vse spremenljivke – letno

Posredovanje T + 90 dni

1995–2007

 

Prvo posredovanje T + 70 dni leta 2009

2008

2009

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

3

Vse spremenljivke: razdelitev ►M11  A*64 ◄

Leta 1990–1999: se ne posredujejo

1990–1999

Se ne posredujejo

Vse spremenljivke: razdelitev ►M11  A*38 ◄

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

5

Vse spremenljivke

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

6, 7

Vse spremenljivke (razen sektor S.13 in podsektorji)

Leta 1995–2001: se ne posredujejo

1995–2001

Se ne posredujejo

6, 7

Vse spremenljivke (sektor S.13 in podsektorji)

Leta 1995–1997: se ne posredujejo

1995–1997

Se ne posredujejo

15, 16

Vse spremenljivke

Leto 2004: prvo posredovanje leta 2008

2004

2008

Leto 2005: prvo posredovanje leta 2009

2005

2009

Leto 2006: prvo posredovanje leta 2010

2006

2010

15, 16

Vse spremenljivke, cene predhodnega leta

Leta 2000–2012: prvo posredovanje leta 2015

2000–2012

2015

17, 18, 19

Vse spremenljivke

Leto 2005: prvo posredovanje leta 2009

2005

2009

20

Vse spremenljivke

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2010

2000–2008

2010

10.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Prebivalstvo, zaposlenost, sredstva za zaposlene, bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek

Leta 1990–1997: se ne posredujejo

1990–1997

Se ne posredujejo

1

Potrošnja stalnega kapitala (K.1): cene predhodnega leta in verižni obsegi – četrtletno

Leta 1990–1996: se ne posredujejo

1990–1996

Se ne posredujejo

1

Potrošnja stalnega kapitala (K.1): cene predhodnega leta in verižni obsegi – letno

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

1

Zaposlenost: zaposleni in samozaposleni, opravljene ure – četrtletno

Leta 1990–1997: se ne posredujejo

1990–1997

Se ne posredujejo

1

Zaposlenost: zaposleni in samozaposleni, opravljene ure – letno

Leta 1980–1997: se ne posredujejo

1980–1997

Se ne posredujejo

3

Proizvodnja v osnovnih cenah (P.1) in vmesna potrošnja (P.2) v kupčevih cenah

Leta 2000–2009: prvo posredovanje leta 2010

2000–2009

2010

Leta 1980–1999: se ne posredujejo

1980–1999

Se ne posredujejo

3

Potrošnja stalnega kapitala (K.1): cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

3

Razdelitev AN_F6 za celotno gospodarstvo

Leto 2008: prvo posredovanje leta 2009

2008

2009

Leta 1980–2007: se ne posredujejo

1980–2007

Se ne posredujejo

3

Stanovanja ter druge stavbe in objekti: razdelitev ►M11  A*38 ◄ in ►M11  A*64 ◄

Leto 2008: prvo posredovanje leta 2009

2008

2009

Leta 1980–2007: se ne posredujejo

1980–2007

Se ne posredujejo

3

Zaposlenost: zaposleni in samozaposleni, opravljene ure

Leta 1980–1997: se ne posredujejo

1980–1997

Se ne posredujejo

8

Vse spremenljivke, razen sektorja S.13 in S2

Leto 2003: prvo posredovanje leta 2008

2003

2008

Leta 1995–2001: se ne posredujejo

1995–2001

Se ne posredujejo

8

Vse spremenljivke: sektor S.2

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

10

Zaposlenost: opravljene ure

Leta 1995–1997: se ne posredujejo

1995–1997

Se ne posredujejo

13

Sektor gospodinjstev

S.14 + S.15 se posredujejo

 
 

13

Socialni prispevki (D.61) in socialni prejemki (D.62)

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2009

2000–2007

2009

22

Razdelitev AN_F6: od česar postavke (AN111321, AN111322, AN1122)

Leto 2008: prvo posredovanje leta 2009

2008

2010

Leta 2000–2007: se ne posredujejo

2000–2007

Se ne posredujejo

11.   ITALIJA

11.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

12

Vse spremenljivke

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

15, 16

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta

Leta 2000–2004: prvo posredovanje leta 2008

2000–2004

2008

26

Vse spremenljivke

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2010

1995–2008

2010

11.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Izvoz (P.6) in uvoz (P.7): geografska razdelitev – četrtletno

Posredovanje T + 160 dni

 
 

1

Prebivalstvo

Posredovanje T + 180 dni

 
 

3

Potrošnja stalnega kapitala (K1): razdelitev ►M11  A*64 ◄

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

Leto 1995–2014 prvo posredovanje leta 2015

1995–2014

2015

5

Razdelitev izobraževanja (CP101, CP102, CP103, CP104, CP105)

Leta 1980–1999: se ne posredujejo

1980–1999

Se ne posredujejo

Mamila (CP023)

Prostitucija (CP122)

Leta 2000–2014: prvo posredovanje leta 2015

1995–2014

2015

6, 7

F.511 Delnice, ki kotirajo na borzi

F.512 Delnice, ki ne kotirajo na borzi

F.513 Drug lastniški kapital

F611 – Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

F612 – Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

10

Zaposlenost: opravljene ure

Leta 1995–2003: se ne posredujejo

1995–2003

Se ne posredujejo

Leta 2004–2008: prvo posredovanje leta 2010

2004–2008

2010

12.   CIPER

12.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995: se ne posredujejo

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

1

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta, verižni obsegi – četrtletno

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

6, 7

Vse spremenljivke

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2009

1995–2008

2009

15, 16

Vse spremenljivke, tekoče cene

Leto 2004: posredovanje leta 2008

2004

2008

15, 16

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta

Leta 2002–2003: posredovanje leta 2008

2002–2003

2008

Leta 2004–2005: posredovanje leta 2009

2004–2005

2009

Leta 2006–2007: posredovanje leta 2010

2006–2007

2010

17, 18, 19

Vse spremenljivke

Leto 2000: posredovanje leta 2009

2000

2009

Leto 2005: posredovanje leta 2011

2005

2011

22

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 1995–2006: prvo posredovanje leta 2008

1995–2006

2008

12.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Izvoz (P.61) in uvoz (P.71) blaga, izvoz (P.62) in uvoz (P.72) storitev – četrtletno

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2009

1995–2008

2009

1

Davki na proizvodnjo in uvoz (D.2), subvencije na proizvodnjo in uvoz (D.3) – četrtletno

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2009

1995–2008

2009

1

Razporeditev PMSFP za vse račune – četrtletno

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2009

1995–2008

2008

1

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2) – četrtletno

Leta 2000–2010: prvo posredovanje leta 2011

2000–2010

2011

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 26, tekoče cene – četrtletno

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2009

2000–2008

2009

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2011

1995–1999

2011

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 26, tekoče cene – letno

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 26, realno – četrtletno

Leta 2000–2010: prvo posredovanje leta 2011

2000–2010

2011

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 26, realno – letno

Leta 2000–2009: prvo posredovanje leta 2010

2000–2009

2010

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2012

1995–1999

2012

1

Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev: razdelitev po trajnosti – cene predhodnega leta, verižni obsegi – letno

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2008

2000–2007

2008

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev: razdelitev po trajnosti – vse spremenljivke– četrtletno

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2009

2000–2008

2009

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Izvoz (P.6) in uvoz (P.7): geografska razdelitev – cene predhodnega leta, verižni obsegi – letno

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

1

Izvoz (P.6) in uvoz (P.7): geografska razdelitev – tekoče cene – letno

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2009

2000–2008

2009

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2011

1995–1999

2011

1

Izvoz (P.6) in uvoz (P.7): geografska razdelitev – cene predhodnega leta, verižni obsegi – četrtletno

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2009

2000–2008

2009

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2011

1995–1999

2011

3

Proizvodnja, vse spremenljivke: razdelitve ►M11  A*38 ◄ in ►M11  A*64 ◄ – cene predhodnega leta, verižni obsegi

Leta 1995–2007 ( ►M11  A*38 ◄ ): prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

Leta 1995–2006 ( ►M11  A*64 ◄ ): prvo posredovanje leta 2008

1995–2006

2008

3

Investicije, vse spremenljivke: razdelitve ►M11  A*38 ◄  in ►M11  A*64 ◄ – cene predhodnega leta, verižni obsegi

Leta 1995–2007 ( ►M11  A*38 ◄ ): prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

3

Zaposlenost in sredstva za zaposlene, vse spremenljivke: razdelitve ►M11  A*38 ◄ in ►M11  A*64 ◄ – osebe

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008 ( ►M11  A*38 ◄ )

1995–1999

2008

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2009 ( ►M11  A*64 ◄ )

1995–1999

2009

3

Zaposlenost in sredstva za zaposlene, vse spremenljivke: razdelitev ►M11  A*10 ◄ – opravljene ure

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

8

II.1.2 Račun alokacije primarnega dohodka

Prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

8

II.2 Račun sekundarne razdelitve dohodka

II.4.1 Račun porabe razpoložljivega dohodka

III.1.1 Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

III.1.2 Račun pridobitve nefinančnih sredstev

Prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

13.   LATVIJA

13.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995 se ne posredujejo

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

1

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta, verižni obsegi

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

2

Razdelitev po podsektorjih

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

3

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta, verižni obsegi

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

5

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta, verižni obsegi

Leta 1998–2007: prvo posredovanje T + 9 leta 2008

1998–2007

2008

Leta 1995–1997: se ne posredujejo

1995–1997

Se ne posredujejo

6, 7

Vse spremenljivke

Leta 1995–2001: prvo posredovanje leta 2008

1995–2001

2008

8

Vse spremenljivke

Leto 2006: prvo posredovanje T + 14 leta 2008

2006

2008

Leta 2007–2008: posredovanje T + 12 leta 2008

2007–2008

2008

11

Vse spremenljivke

Leta 1996–1999: prvo posredovanje leta 2008

1996–1999

2008

Leto 1995: se ne posredujejo

1995

Se ne posredujejo

15, 16

Vse spremenljivke: tekoče cene

Leta 2000–2003: se ne posredujejo

2000–2003

Se ne posredujejo

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta

Leta 2000–2011: se ne posredujejo

2000–2011

Se ne posredujejo

Leto 2012: posredovanje leta 2015

2012

2015

17, 18, 19

Vse spremenljivke

Leto 2000: se ne posredujejo

2000

Se ne posredujejo

20

Vse spremenljivke

Leto 2006: prvo posredovanje leta 2009

2006

2009

Leta 2000–2005: se ne posredujejo

2000–2005

Se ne posredujejo

22

Vse spremenljivke: tekoče cene

Leta 2000–2006: prvo posredovanje leta 2008

2000–2006

2008

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta, verižni obsegi

Leta 2000–2006: prvo posredovanje leta 2008

2000–2006

2008

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

13.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda: vse spremenljivke – tekoče cene

Leta 1995–2006: posredovanje T + 90 dni

1995–2006

 

1

Spremenljivke:

Bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek (B.2g + B.3g)

Davki (D.2) in subvencije (D.3) na proizvodnjo in uvoz

Sredstva za zaposlene (D.1)

Leta 1995–1997: se ne posredujejo

1995–1997

Se ne posredujejo

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 26: realno

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2008

2000–2007

2008

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Zaposlenost rezidentov: osebe – četrtletno

Leta 1995–2001: se ne posredujejo

1995–2001

Se ne posredujejo

1

Zaposlenost v rezidenčnih proizvodnih enotah – zaposleni in opravljene ure – četrtletno

Leta 1995–2001: se ne posredujejo

1995–2001

Se ne posredujejo

1

Zaposlenost v rezidenčnih proizvodnih enotah: opravljene ure– letno

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev: razdelitev po trajnosti – tekoče cene in cene predhodnega leta, verižni obsegi

Leta 1998–2007: posredovanje T + 90 dni

1998–2007

Se ne posredujejo

Leta 1995–1997: se ne posredujejo

1995–1997

1

Izvoz (P.6) in uvoz (P.7): geografska razdelitev – tekoče cene in cene predhodnega leta, verižni obsegi

Leta 2000–2007: posredovanje T + 90 dni

2000–2007

Se ne posredujejo

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 2000: se ne posredujejo

1995–1999

3

Proizvodnja (P.1); vmesna potrošnja (P.2); bruto dodana vrednost (B.1G): tekoče cene

Leta 1995–2007: prvo posredovanje T + 14 leta 2008

1995–2007

2008

3

K.1; B2N + B3N; D29 – D39; D1; D2: tekoče cene

Leta 2001–2007: prvo posredovanje leta 2008

2001–2007

2008

Leta 1995–2000: se ne posredujejo

1995–2000

Se ne posredujejo

3

Potrošnja stalnega kapitala (K.1): cene predhodnega leta, verižni obsegi

Leta 2005–2009: prvo posredovanje leta 2010

2005–2009

2010

Leta 1995–2004: se ne posredujejo

1995–2004

Se ne posredujejo

3

Spremembe zalog in pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (P.52 + P.53)

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2008

2000–2007

2008

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

3

Zaposlenost po dejavnosti: razdelitev ►M11  A*38 ◄

Leta 2002–2007: prvo posredovanje leta 2008

2002–2007

2008

Leta 1995–2001: se ne posredujejo

1995–2001

Se ne posredujejo

3

Zaposlenost po dejavnosti: razdelitev ►M11  A*64 ◄

Leta 2007–2009: prvo posredovanje leta 2010

2007–2009

2010

Leta 1995–2006: se ne posredujejo

1995–2006

Se ne posredujejo

14.   LITVA

14.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995 se ne posredujejo

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

8

Vse spremenljivke

Leta 2006–2008: posredovanje T + 11 mesecev

2006–2008

2010

Prvo posredovanje T + 9: leta 2010

2009

11

Vse spremenljivke

Leta 2000–2001: prvo posredovanje leta 2008

2000–2001

2008

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2012

1995–1999

2012

15, 16

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta

Leta 2005–2007: prvo posredovanje leta 2010

2005–2007

2010

Leta 2000–2004: prvo posredovanje leta 2012

2000–2004

2012

22

Vse spremenljivke

Leta 2000–2006: prvo posredovanje leta 2008

2000–2006

2008

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2010

1995–1999

2010

22

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2010

1995–2008

2010

14.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev: razdelitev po trajnosti – cene predhodnega leta in verižni obsega – četrletno

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

2

Vse spremenljivke: razdelitev po podsektorjih sektorja S.13

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2010

1995–1999

2010

3

Bruto investicije v osnovna sredstva (P.51) – tekoče cene

Leta 1995–2005: prvo posredovanje leta 2010

1995–2005

2010

Bruto investicije v osnovna sredstva (P.51) – cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

3

Spremembe zalog (P.52) in pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov, razdelitev po dejavnostih ►M11  A*10 ◄ – tekoče cene

Leta 1995–2006: prvo posredovanje leta 2010

1995–2006

2010

Spremembe zalog (P.52) in pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov, razdelitev po dejavnostih ►M11  A*10 ◄ – cene predhodnega leta in verižni obsega

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

3

Zaposlenost: razdelitev po dejavnosti ►M11  A*38 ◄ – opravljene ure

Leta 1995–1998: prvo posredovanje leta 2009

1995–1998

2009

3

Zaposleni: razdelitev po dejavnosti

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2009

1995–2007

2009

8

Geografska razdelitev sektorja S.2

Leta 2002–2003: prvo posredovanje leta 2008

2002–2003

2008

15.   LUKSEMBURG

15.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Vse spremenljivke – četrtletno

Posredovanje T + 90 dni

 
 

Leta 1990–1994: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

1

Vse spremenljivke – letno

Posredovanje T + 90 dni

 
 

Leta 1980–1984: prvo posredovanje leta 2010

1980–1984

2010

3

Vse spremenljivke

Leta 1980–1984: prvo posredovanje leta 2010

1980–1984

2010

5

Vse spremenljivke

Leta 1980–1984: se ne posredujejo

1980–1984

Se ne posredujejo

6, 7

Vse spremenljivke

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

15.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (P.53) – četrtletno

Vključeno samo nedenarno zlato

 
 

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

1

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (P.53) – letno

Vključeno samo nedenarno zlato

 
 

Leta 1980–2009: prvo posredovanje leta 2010

1980–2009

2010

3

Razdelitev dejavnosti NACE ►M11  A*38 ◄

Posredovanje T + 21 mesecev

 
 

Leta 1985–2006: prvo posredovanje leta 2008

1985–2006

2008

Leta 1980–1984: prvo posredovanje leta 2010

1980–1984

2010

Razdelitev dejavnosti NACE ►M11  A*64 ◄

Posredovanje T + 33 mesecev

 
 

Leta 1985–2005: prvo posredovanje leta 2008

1985–2005

2008

Leta 1980–1984: prvo posredovanje leta 2010

1980–1984

2010

8

Spremenljivke v računih II.1.2, II.2, II.4.1, III.1.1, III.1.2 za sektorje S.11, S.12 in S.2

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

Spremenljivke v računih I in II.1 za sektorje S.14 in S.15

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

Spremenljivke v računih II.1.2, II.2, II.4.1, III.1.1, III.1.2 za sektorja S.14 in S.15

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

16.   MADŽARSKA

16.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995 se ne posredujejo

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

1

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta in verižni obsegi – četrtletno

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

1

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta in verižni obsegi – letno

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

1

Vse spremenljivke: Razporeditev PMSFP

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

3

Vse spremenljivke: verižni obsegi

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

5

Vse spremenljivke: verižni obsegi

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

8

Vse spremenljivke

Posredovanje T + 12 mesecev

 
 

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2009

1995–2007

2009

13

Vse spremenljivke

Leta 1995–2000: se ne posredujejo

1995–2000

Se ne posredujejo

22

Vse spremenljivke

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

16.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Dodana vrednost in bruto domači proizvod: razdelitev ►M11  A*10 ◄ – četrtletno

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

1

Delitev na davke (D.21) in subvencije (D.31) na proizvode v cenah predhodnega leta in verižni obsegi – letno

Leta 2000–2009: prvo posredovanje leta 2010

2000–2009

2010

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (P.53) – četrtletno

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke 13, 14, 15 in 28 – četrtletno

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 26 – četrtletno

Leta 2000–2009: prvo posredovanje leta 2010

2000–2009

2010

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 26 – letno

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2008

2000–2007

2008

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 26, razen potrošnja stalnega kapitala (K.1), neto nacionalni dohodek (B5N), pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2), neto posojanje/neto izposojanje (B9) – letno

Posredovanje T + 100 dni

 
 

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 25: realno

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

1

Zaposlenost

Leto 2008: posredovanje leta 2009

2008

2009

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2010

1995–2007

2010

1

Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev: razdelitev po trajnosti – cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

1

Izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev: razdelitev po trajnosti – razporeditev PMSFP

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

3

Zaposlenost: razdelitev po dejavnosti ►M11  A*64 ◄

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2010

1995–2008

2010

3

Zaposlenost: opravljene ure in osebe

Leto 2008: prvo posredovanje leta 2009

2008

2009

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2010

1995–2007

2010

Zaposleni po dejavnosti

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

10

Zaposlenost v opravljenih urah

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2010

1995–2008

2010

10

Sredstva za zaposlene

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

12

Zaposlenost v osebah

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2010

1995–2008

2010

17.   MALTA

17.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995: se ne posredujejo

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta in verižni obsegi

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 2000: se ne posredujejo

Pred letom 2000

Se ne posredujejo

1

Vse spremenljivke/postavke: četrtletno

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

5

Vse spremenljivke v cenah predhodnega leta, verižni obsegi

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

6, 7

Vse spremenljivke razen sektor S.13

Leta 2003–2009: prvo posredovanje leta 2010

2003–2009

2010

Leta 2000–2002: prvo posredovanje leta 2011

2000–2002

2011

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

8

Vse spremenljivke

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2008

2000–2007

2008

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

12

Vse spremenljivke

Leta 2000–2005: prvo posredovanje leta 2008

2000–2005

2008

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

13

Vse spremenljivke

Leta 2000–2006: prvo posredovanje leta 2008

2000–2006

2008

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

20

Vse spremenljivke – tekoče cene

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2010

2000–2008

2010

22

Vse spremenljivke

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2010

2000–2008

2010

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

26

Vse spremenljivke

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2010

2000–2008

2010

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

17.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: postavke od 16 do 25: realno

Leta 2000–2009: prvo posredovanje leta 2010

2000–2009

2010

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Prebivalstvo in zaposlenost – četrtletno

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2008

2000–2007

2008

1

Prebivalstvo in zaposlenost – letno

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

1

Spremenljivke D.5, D.6, D.7, D.8, D.9, K.2 v tekočih cenah – četrtletno

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2009

2000–2007

2009

1

Spremenljivke D.5, D.6, D.7, D.8, D.9, K.2 v tekočih cenah -tletno

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2009

1995–2007

2009

1

Spremenljivke B.1g, D.21, D.31, D.8 v cenah predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 2000–2009: prvo posredovanje leta 2010

2000–2009

2010

3

Spremenljivke B.1g, K.1, P.5 – cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 2000–2009: prvo posredovanje leta 2010

2000–2009

2010

8

Spremenljivke D.4, D.5, D.6, D.7, D.8, D.9, P.5, K.2

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2009

1995–2007

2009

18.   NIZOZEMSKA

18.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Davki minus subvencije na proizvode (D.21 – D.31) – letno

Leta 1980–1987: se ne posredujejo

1980–1987

Se ne posredujejo

1

Izvoz in uvoz blaga in storitev (P.61, P.62, P.71, P.72)

Leta 1980–1986: se ne posredujejo

1980–1986

Se ne posredujejo

1

Izdatki NPISG za končno potrošnjo, izdatki za končno potrošnjo držav (individualna P.31 in kolektivna P.32), dejanska individualna potrošnja (P.41), spremembe zalog(P.52) in pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (P.53), uvoz in izvoz blaga in storitev (P.61, P.62, P.71, P.72) cene predhodnega leta in verižni obsegi – letno

Leta 1980–1987: se ne posredujejo

1980–1987

Se ne posredujejo

1

Realni razpoložljivi dohodek (tabela 109) realno – četrtletno

Leta 1990–1994: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

1

Prebivalstvo in zaposlenost (tabela 110) – četrtletno

Leta 1990–1994: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

1

Zaposlenost po dejavnosti (tabela 111) – četrtletno

Leta 1990–1994: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

1

Aktivno prebivalstvo (PEA), nezaposlenost (EUN), zaposlenost (ETO), zaposleni (EEM), samozaposleni (ESE) – letno

Leta 1980–1986: se ne posredujejo

1980–1986

Se ne posredujejo

▼M11

1

Zaposleni in samozaposleni v rezidenčnih proizvodnih enotah: dejavnosti od K do L in od O do T, osebe – letno

Leta 1980–1986: se ne posredujejo

1980–1986

Se ne posredujejo

▼M9

1

Zaposlenost – opravljene ure

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

1

Izdatki za potrošnjo gospodinjstev: razdelitev po trajnosti (tabela 117) – letno

Leta 1980–1989: se ne posredujejo

1980–1989

Se ne posredujejo

1

Izvoz (P.6) in uvoz (P.7): geografska razdelitev(tabeli 120, 121) – četrtletno

Leta 1995–2000: se ne posredujejo

1995–2000

Se ne posredujejo

▼M11

3

Tekoče cene:

 
 
 
 

Spremenljivke P.1, P.2, B.1G, D.29-D.39 za dejavnosti 03, 13–16, 23, 28

Leta 1980–1986: se ne posredujejo

1980–1986

Se ne posredujejo

 

Spremenljivke B.2N+B3.N za dejavnosti 03, 05–09, 13–16, 22–23, 27–32

Leta 1980–1986: se ne posredujejo

1980–1986

Se ne posredujejo

3

Cene predhodnega leta in verižni obsegi:

 
 
 
 

Spremenljivke B.1G za dejavnosti 03, 05–09, 13-17, 22–33, 64–68, 96–98

Leta 1980–1987 se ne posredujejo

1980–1987

Se ne posredujejo

 

Spremenljivka K.1 za dejavnosti 03, 05–09, 13–16, 22–23, 27–32, 55–96

Leta 1980–1995 se ne posredujejo

1980–1995

Se ne posredujejo

3

Tekoče cene:

 
 
 
 

Spremenljivke P.5, P.52, P.53 razčlenitev po dejavnosti

Leta 1980–1994 se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

 

Spremenljivka P.51 za dejavnosti 03, 05–09, 13–16, 23

Leta 1980–1986 se ne posredujejo

1980–1986

Se ne posredujejo

3

Cene predhodnega leta in verižni obsegi:

 
 
 
 

Spremenljivke P.5, P.52, P.53

Leta 1980–1987 se ne posredujejo

1980–1987

Se ne posredujejo

 

Spremenljivke P.5, P.52, P.53 razčlenitev po dejavnosti

Leta 1988–1995 se ne posredujejo

1988–1995

Se ne posredujejo

 

Spremenljivka P.51 za dejavnosti 03, 05–09, 13–16, 23

Leta 1980–1987 se ne posredujejo

1980–1987

Se ne posredujejo

▼M9

3

Zaposlenost, osebe: razdelitev ►M11  A*38 ◄

Leta 1980–1986: se ne posredujejo

1980–1986

Se ne posredujejo

5

Vse spremenljivke: Razdelitev COICOP

Leta 1980–1986: se ne posredujejo

1980–1986

Se ne posredujejo

6, 7

Spremenljivke:

Leta 1995–2000 se ne posredujejo

1995–2000

 

F71, F79 za (pod)sektorje S1, S11, S12, S121 + 122, S121, S122, S123, S124, S125, S14 + 15, S14, S15, S2

Prvo posredovanje za leto 2008 za F34 leta 2009

2008

 

F34 za (pod)sektorje S1, S11, S12, S121 + 122, S121, S122, S123, S124, S125, S14 + 15, S14, S15, S2

F 34 se ne posreduje za leta 1995–2007

1995–2007

 

19.   AVSTRIJA

19.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1, 3, 5, 22

Letni podatki: verižni obsegi

Leto 2014: prvo posredovanje leta 2015

2014

2015

Leta 1980–2013: se ne posredujejo

1980–2013

Se ne posredujejo

19.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Zaposlenost: opravljene ure – četrtletno

Leta 1990–1994: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

1

Zaposlenost: opravljene ure – letno

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

3

Zaposlenost: opravljene ure

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

13

Sektor gospodinjstev

S.14 + S.15 se posredujejo

 
 

6, 7

Spremenljivke:

 
 
 

F.511 Delnice, ki kotirajo na borzi

F.512 Delnice, ki ne kotirajo na borzi

F.513 Drug lastniški kapital

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

10

Zaposlenost: opravljene ure

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2009

2000–2007

2009

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

20

Spremenljivki AN111321 in AN111322

Leta 2000–2013: prvo posredovanje leta 2012

2000–2013

2015

22

Spremenljivki AN111321 in AN111322

Leto 2000–2013: prvo posredovanje leta 2015

2000–2013

2015

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

26

Spremenljivka AN1111 Stanovanja

Leta 2000–2010: prvo posredovanje leta 2012

2000–2010

2012

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

20.   POLJSKA

20.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995 se ne posredujejo

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

8

Vse spremenljivke/postavke

Leta 2006–2007: posredovanje T + 12 mesecev

2006–2007

2008

Prvo posredovanje T + 9 mesecev leta 2009

2008

2009

15, 16

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta

Leta 2000–2006: prvo posredovanje leta 2009

2000–2006

2009

20.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje: (postavke od 13 do 26): tekoče cene in realno

Leta 1995–1998: prvo posredovanje leta 2010

1995–1998

2010

1

Plače (D.11) – četrtletno

Leto 2007: prvo posredovanje leta 2008

2007

2008

Leta 2001–2006: prvo posredovanje leta 2009

2001–2006

2009

Leta 1995–2001: se ne posredujejo

1995–2001

Se ne posredujejo

1

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2)

Leto 2010: prvo posredovanje leta 2011

2010

2011

Leta 1995–2009: se ne posredujejo

1995–2009

Se ne posredujejo

1

Zaposlenost, samozaposleni in zaposleni: razdelitev po dejavnosti ►M11  A*10 ◄

Leto 2007: prvo posredovanje leta 2008

2007

2008

Leta 2001–2006: prvo posredovanje leta 2009

2001–2006

2009

Leta 1995–2000: se ne posredujejo

1995–2000

Se ne posredujejo

2

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2)

Leto 2010: prvo posredovanje leta 2011

2010

2011

Leta 1995–2009: se ne posredujejo

1995–2009

Se ne posredujejo

3

Spremembe zalog (P.52)

Leta 1995–1998: prvo posredovanje leta 2010

1995–1998

2010

3

Razdelitev zaposlenost po dejavnosti

Podatki za leto 2007: prvo posredovanje leta 2008

2007

2008

Podatki za leta 2001–2006: prvo posredovanje leta 2009

2001–2006

2009

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 2001: se ne posredujejo

1995–2000

Se ne posredujejo

3

Sredstva za zaposlene – razdelitev po dejavnosti

Podatki za leto 2007: prvo posredovanje leta 2008

2007

2008

Podatki za leta 2001–2006: prvo posredovanje leta 2009

2001–2006

2009

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 2001: se ne posredujejo

1995–2000

Se ne posredujejo

8

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2)

Leto 2010: prvo posredovanje leta 2011

2010

2011

Leta 1995–2009: se ne posredujejo

1995–2009

Se ne posredujejo

10

Zaposlenost – opravljene ure

Leto 2008: prvo posredovanje leta 2009

2008

2009

Leta 1995–2007: se ne posredujejo

1995–2007

Se ne posredujejo

11

Vse spremenljivke: skupine COFOG

Leta 1995–2001: se ne posredujejo

1995–2001

Se ne posredujejo

11

Pridobitve manj odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2)

Leto 2010: prvo posredovanje leta 2011

2010

2011

Leta 1995–2009: se ne posredujejo

1995–2009

Se ne posredujejo

11

Vse spremenljivke: razdelitev po podsektorjih

Leta 1995–2001: prvo posredovanje leta 2010

1995–2001

2010

22

Razdelitev AN_F6

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

21.   PORTUGALSKA

21.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

3

Vse spremenljivke:

 
 
 

— razdelitev ►M11  A*64 ◄

Posredovanje T + 36 mesecev

 
 

Leta 1980–1999: se ne posredujejo

1980–1999

Se ne posredujejo

— razdelitev ►M11  A*38 ◄

Leta 1990–2007: prvo posredovanje leta 2008

1990–2007

2008

Leta 1980–1989: se ne posredujejo

1980–1989

Se ne posredujejo

5

Vse spremenljivke

Posredovanje T + 12 mesecev

 
 

Leta 1980–1989: se ne posredujejo

1980–1989

Se ne posredujejo

21.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek (B.2g + B.3g), davki na proizvodnjo in uvoz (D.2), subvencije na proizvodnjo in uvoz (D.3), sredstva za zaposlene (D.1), plače (D.11) – četrtletno

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

Leta 1990–1994: prvo posredovanje leta 2010

1990–1994

2010

1

Bruto dodana vrednost (B.1g): proizvodnja – četrtletno

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

Leta 1990–1994: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

1

Bruto investicije v osnovna sredstva (P.51): razdelitev AN_F6 – četrtletno

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

1

Prebivalstvo in zaposlenost rezidentov – četrtletno

Leta 1990–1994: prvo posredovanje leta 2010

1990–1994

2010

1

Zaposlenost: razdelitev po dejavnosti – osebe – četrtletno

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

Leta 1990–1994: prvo posredovanje leta 2010

1990–1994

2010

1

Zaposlenost: razdelitev po dejavnosti – opravljene ure – četrtletno

Leta 2000–2009: prvo posredovanje leta 2010

2000–2009

2010

Leta 1990–1999: se ne posredujejo

1990–1999

Se ne posredujejo

1

Zaposlenost: opravljene ure – letno

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2008

2000–2007

2008

Leta 1980–1999: se ne posredujejo

1980–1999

Se ne posredujejo

1

Izdatki za potrošnjo gospodinjstev: razdelitev po trajnosti – četrtletno

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

Leta 1990–1994: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

1

Izvoz (P.6) in uvoz (P.7): geografska razdelitev: cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leto 2007: prvo posredovanje leta 2008

2007

2008

3

Investicije: razdelitev AN_F6

Posredovanje T + 36 mesecev

 
 

Leta 1980–1999: se ne posredujejo

1980–1999

Se ne posredujejo

3

Zaposlenost: opravljene ure

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2008

2000–2007

2008

Leta 1980–1989: se ne posredujejo

1980–1989

Se ne posredujejo

6, 7

Spremenljivke:

F.511 Delnice, ki kotirajo na borzi

F.512 Delnice, ki ne kotirajo na borzi

F.513 Drug lastniški kapital

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2008

1995–2007

2008

8

Geografska razdelitev sektorja S.2

Posredovanje T + 12

1999–2009

 

Leta 1999–2009: prvo posredovanje leta 2010

1999–2009

2010

10

Zaposlenost: razdelitev ►M11  A*10 ◄ – opravljene ure

Leta 2000–2006: prvo posredovanje leta 2008

2000–2006

2008

20

Gradnja in delitev na stanovanja ter druge stavbe

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2009

2000–2007

2009

22

Gradnja in delitev na stanovanja ter druge stavbe

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2009

1995–2007

2009

22.   ROMUNIJA

22.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke – četrtletno

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995: se ne posredujejo

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke – letno

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1990: se ne posredujejo

Pred letom 1990

Se ne posredujejo

1

Vse spremenljivke/postavke – četrtletno

Leta 1995–1997: prvo posredovanje leta 2008

1995–1997

2008

1

Vse spremenljivke/postavke – letno

Leta 1995–1997: prvo posredovanje leta 2008

1995–1997

2008

2

Vse spremenljivke: podsektorji S1311, S1313 in S1314

Leta 1995–2000: prvo posredovanje leta 2008

1995–2000

2008

6, 7

Vse spremenljivke

Leta 1995–1997: se ne posredujejo

1995–1997

Se ne posredujejo

6, 7

Vse spremenljivke, podsektorji S.13

Leta 1998–2005: se ne posredujejo

1998–2005

Se ne posredujejo

10

Vse spremenljivke

Leta 1995–1997: prvo posredovanje leta 2008

1995–1997

2008

12

Vse spremenljivke

Leta 1995–1997: prvo posredovanje leta 2008

1995–1997

2008

13

Vse spremenljivke

Leta 1995–1997: prvo posredovanje leta 2008

1995–1997

2008

15

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta

Leta 2000–2003: prvo posredovanje leta 2008

2000–2003

2008

16

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta

Leta 2000–2003: prvo posredovanje leta 2008

2000–2003

2008

20

Vse spremenljivke

Leta 2000–2004: se ne posredujejo

2000–2004

Se ne posredujejo

22

Vse spremenljivke

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2010

1995–2008

2010

22.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Dohodek, varčevanje in neto posojanje (postavke 13 do 26) – četrtletno

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2010

1995–2008

2010

1

Prebivalstvo, zaposlenost, sredstva za zaposlene – četrtletno

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2008

2000–2007

2008

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Prebivalstvo, zaposlenost, sredstva za zaposlene – letno

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2008

2000–2007

2008

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2010

1995–1999

2010

3

Zaposlenost

Leta 2000–2001: prvo posredovanje leta 2008

2000–2001

2008

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 2000: se ne posredujejo

Pred letom 2000

Se ne posredujejo

10

Zaposlenost v tisočih opravljenih urah

Leta 2000–2001: prvo posredovanje leta 2008

2000–2001

2008

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 2000: se ne posredujejo

Pred letom 2000

Se ne posredujejo

12

Zaposlenost v tisočih osebah

Leta 2000–2001: prvo posredovanje leta 2008

2000–2001

2008

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 2000: se ne posredujejo

Pred letom 2000

Se ne posredujejo

23.   SLOVENIJA

23.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995 se ne posredujejo

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

6, 7

Vse spremenljivke

Leta 1995–2001: se ne posredujejo

1995–2001

Se ne posredujejo

11

Vse spremenljivke

Leta 1995–1998: se ne posredujejo

1995–1998

Se ne posredujejo

15, 16

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta

Leta 2000–2003: se ne posredujejo

2000–2003

Se ne posredujejo

20

Vse spremenljivke

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2010

2000–2008

2010

22

Vse spremenljivke

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

23.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Bruto dodana vrednost (B.1g), tekoče cene – četrtletno

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

1

Zaposlenost, zaposleni in samozaposleni: opravljene ure

Leta 2005–2007: prvo posredovanje leta 2008

2005–2007

2008

Leta 2000–2004: prvo posredovanje leta 2010

2000–2004

2010

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

2

Vse spremenljivke: podsektorji S.1311, S.1313 in S.1314

Leta 1995–1998: prvo posredovanje leta 2008

1995–1998

2008

3

Investicije, vse spremenljivke: razdelitev ►M11  A*10 ◄ / ►M11  A*38 ◄ / ►M11  A*64 ◄

Posredovanje T + 14 mesecev

 
 

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

3

Zaposlenost: opravljene ure

Leta 2005–2007: prvo posredovanje leta 2008

2005–2007

2008

Leta 2000–2004: prvo posredovanje leta 2010

2000–2004

2010

Leta 1995–1999: se ne posredujejo

1995–1999

Se ne posredujejo

8

Vse spremenljivke

Posredovanje T + 12 mesecev do leta 2010

2006–2009

 

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2010

1995–1999

2010

26

Stanovanja

Prvo posredovanje leta 2010

od leta 1995 naprej

2010

24.   SLOVAŠKA REPUBLIKA

24.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

Vse zadevne tabele

Vse spremenljivke/postavke

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995 se ne posredujejo

Pred letom 1995

Se ne posredujejo

1, 3, 5, 15, 16, 22

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta in verižni obsegi

Leta 1995–1999: prvo posredovanje leta 2008

1995–1999

2008

11

Vse spremenljivke

Leta 1995–2002: prvo posredovanje leta 2008

1995–2002

2008

20

Vse spremenljivke

Leta 2000–2004: se ne posredujejo

2000–2004

Se ne posredujejo

22

Vse spremenljivke

Leta 1995–2003: se ne posredujejo

1995–2003

Se ne posredujejo

24.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

3

Investicije: razdelitev AN_F6

Leta 1995–2003: se ne posredujejo

1995–2003

Se ne posredujejo

6, 7

Spremenljivke (konsolidirane in nekonsolidirane transakcije, konsolidirani in nekonsolidirani izkazi stanja):

F.34 Izvedeni finančni instrumenti

F.51 Delnice in drug lastniški kapital, razen delnic vzajemnih skladov

F.511 Delnice, ki kotirajo na borzi

F.512 Delnice, ki ne kotirajo na borzi

F.513 Drug lastniški kapital

F.52 Delnice vzajemnih skladov

F.611 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja

F.612 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

Leta 1995–2004: se ne posredujejo

1995–2004

Se ne posredujejo

6, 7

Vse spremenljivke za podsektorje – S.123 Druge finančne institucije – S.124 Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

Leta 1995–2010: prvo posredovanje leta 2011

1995–2010

2011

25.   FINSKA

25.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Spremenljivke (četrtletno):

 
 
 

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov (P.53)

Podatki za nazaj za obdobje pred letom 1995: se ne posredujejo

1990–1994

Se ne posredujejo

Individualni izdatki za končno potrošnjo države (P.31)

Se ne posredujejo

od leta 1990 naprej

Se ne posredujejo

Kolektivni izdatki za končno potrošnjo države (P.32)

Se ne posredujejo

od leta 1990 naprej

Se ne posredujejo

Dejanska individualna potrošnja (P.41)

Se ne posredujejo

od leta 1990 naprej

Se ne posredujejo

1

Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov – letno

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

3

Spremembe zalog in pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov po dejavnostih

Leta 1980–1999: prvo posredovanje leta 2009

1980–1999

2009

3

Delitev med pisarniške stroje in opremo (AN.111321) in radijsko, televizijsko in komunikacijsko opremo (AN111322)

Leta 1980–1994: se ne posredujejo

1980–1994

Se ne posredujejo

5

Podrazdelitev CP100 Izobraževanje

Leto 2014: posredovanje leta 2015

2014

2015

Leta 1980–2013: se ne posredujejo

1980–2013

Se ne posredujejo

6, 7

F.41, F.42: razdelitev za sektorje S.11, S.12, S.14, S.15 in S.2

Leta 1995–2004: se ne posredujejo

1995–2004

Se ne posredujejo

20

Pisarniški stroji in oprema (AN.111321) in radijska, televizijska in komunikacijska oprema (AN111322)

Leta 2000–2004: se ne posredujejo

2000–2004

Se ne posredujejo

22

Pisarniški stroji in oprema (AN.111321) in radijska, televizijska in komunikacijska oprema (AN111322)

Leta 1995–2004: se ne posredujejo

1995–2004

Se ne posredujejo

26.   ŠVEDSKA

26.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

3

Vse spremenljivke

Posredovanje T + 11

 
 

3

Vse spremenljivke

Leta 1980–1992: prvo posredovanje leta 2009

1980–1992

2009

3

Razdelitev ►M11  A*64 ◄

Posredovanje T + 23 mesecev

 
 

5

Vse spremenljivke

Leta 1980–1992: prvo posredovanje leta 2009

1980–1992

2009

8

Vse spremenljivke

Posredovanje T + 11

 
 

26.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Spremenljivke (četrtletno):

Izdatki za individualno potrošnjo (P.31)

Izdatki za kolektivno potrošnjo (P.32)

Dejanska končna potrošnja gospodinjstev (P.4)

Dejanska individualna potrošnja (P.41)

Leta 1990–2007: prvo posredovanje leta 2008

1990–2007

2008

1

Izvoz (P.6): geografska razdelitev – četrtletno

Leta 1990–2007: prvo posredovanje leta 2008

1990–2007

2008

1

Uvoz (P.7): geografska razdelitev – četrtletno

Leta 1990–2007: prvo posredovanje leta 2008

1990–2007

2008

3

►M11  Delitev dejavnosti 45–47 ◄

Leta 1980–2003: se ne posredujejo

1980–2003

Se ne posredujejo

13

Sektor gospodinjstev

S.14 + S.15 se posredujejo

 
 

15, 16

►M11  Delitev dejavnosti 45–47 ◄

Geografska razdelitev

Leta 2000–2003: se ne posredujejo

2000–2003

Se ne posredujejo

17, 18, 19

►M11  Delitev dejavnosti 45–47 ◄

Geografska razdelitev

Leto 2000: se ne posredujejo

2000

Se ne posredujejo

27.   ZDRUŽENO KRALJESTVO

27.1   Odstopanja pri tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

1

Vse zadevne spremenljivke: razdelitev ►M11  A*10 ◄ – četrtletno

Leta 1990–2008: prvo posredovanje leta 2009

1990–2008

2009

1

Vse zadevne spremenljivke: razdelitev ►M11  A*10 ◄ – letno

Leta 1980–2008: prvo posredovanje leta 2009

1980–2008

2009

15, 16

Vse spremenljivke: cene predhodnega leta

Leta 2000–2007: prvo posredovanje leta 2009

2000–2007

2009

17, 18, 19

Vse spremenljivke

Leti 2000, 2005: prvo posredovanje leta 2011

2000, 2005

2011

20

Vse spremenljivke

Leta 2000–2008: prvo posredovanje leta 2010

2000–2008

2010

22

Vse spremenljivke

Leta 1995–2008: prvo posredovanje leta 2010

od leta 1995 naprej

2010

27.2   Odstopanja za vsako spremenljivko/postavko v tabelah



Tabela št.

Spremenljivka/postavka

Odstopanje

Obdobje, ki ga zajema odstopanje

Prvo posredovanje

3

Spremenljivke:

Proizvodnja (P.1)

Vmesna potrošnja (P.2)

Bruto dodana vrednost (B.1g)

Leta 1980–2008: prvo posredovanje leta 2009

1980–2008

2009

6

Vse spremenljivke – konsolidirani računi

Leta 1995–2009: prvo posredovanje leta 2010

1995–2009

2010

10

Bruto investicije v osnovna sredstva, zaposlenost v tisočih opravljenih urah

Leta 1995–2007: prvo posredovanje leta 2009

1995–2007

2009

13

Sektor gospodinjstev

Posreduje se S.14 + S.15

 
 



( 1 ) UL C 287, 30.10.1995, str. 114.

( 2 ) Mnenje, dano dne 21.6.1995 (ni še objavljeno v Uradnem listu).

( 3 ) UL C 133, 31.5.1995, str. 2.

( 4 ) Eurostat: „Evropski sistem integriranih ekonomskih računov“ (ESR), druga izdaja, Statistični urad Evropskih skupnosti, Luksemburg, 1979.

( 5 ) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

( 6 ) UL L 59, 6.3.1991, str. 19.

( 7 ) UL L 49, 21.2.1989, str. 2. Direktiva, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 8 ) UL L 155, 7.6.1989, str. 9.

( 9 ) UL L 332, 31.12.1993, str. 7.

( 10 ) UL L 293, 12.11.1994, str. 9.

( 11 ) UL L 293, 12. 11. 1994, str. 14.

( 12 ) UL L 151, 15.6.1990, str. 1. Uredba, spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 13 ) UL L 155, 7.6.1989, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS, Euratom) št. 2729/94 (UL L 293, 12.11.1994, str. 5).

( 14 ) Glej poglavje 8: „Zaporedje računov in izravnalne postavke“.

( 15 ) Glej poglavje 9: „Input-output okvir“.

( 16 ) Glej poglavje 11: „Prebivalstvo in inputi dela“.

( 17 ) Glej poglavje 12: „Četrtletni ekonomski računi“.

( 18 ) Glej poglavje 13: „Regionalni računi“.

( 19 ) Glej poglavje 8: „Zaporedje računov in izravnalne postavke“.

( 20 ) Glej poglavje 2: „Enote in združevanje enot“.

( 21 ) Glej poglavje 3: „Transakcije s proizvodi“.

( 22 ) Glej poglavje 4: „Razdelitvene transakcije“.

( 23 ) Glej poglavje 5: „Finančne transakcije“.

( 24 ) Glej poglavje 6: „Drugi tokovi“.

( 25 ) Glej poglavje 6: „Drugi tokovi“.

( 26 ) Posledice manjših kriminalnih dejanj, kot so kraje v trgovinah, se lahko prikažejo kot del sprememb v zalogah in tako kot transakcije.

( 27 ) Glej poglavje 7: „Bilance stanja“.

( 28 ) Glej poglavje 7: „Bilance stanja“ in poglavje 8: „Zaporedje računov in izravnalne postavke“.

( 29 ) Glej poglavje 3: „Transakcije s proizvodi“.

( 30 ) Glej poglavje 10: „Mere cen in obsega“.

( 31 ) Glej poglavje 11: „Prebivalstvo in inputi dela“.

( 32 ) Glej poglavje 9: „Input-output okvir“.

( 33 ) Ribiški čolni, druge ladje, pomične ploščadi in zrakoplovi se v ESR obravnavajo enako kakor druga premična oprema, ne glede na to, ali so v lasti in/ali v upravljanju rezidentov države ali v lasti nerezidentov in v upravljanju rezidenčnih enot. Transakcije, ki vključujejo lastništvo (bruto investicije v osnovna sredstva) in uporabo (najemanje, zavarovanje itd.) te vrste opreme, so pripisane gospodarstvu države, katere lastnik rezidenta sta lastnik in/ali upravljavec. V primeru finančnega leasinga se predpostavlja sprememba lastništva.

( 34 ) Ozemlja, ki jih uporabljajo institucije Evropske unije in mednarodne organizacije, torej tvorijo ozemlja držav posebne vrste. Značilnost takih držav je, da so njihovi edini rezidenti institucije same (glej odstavek 2.10. e).

( 35 ) Potrošnja ni edina možna dejavnost gospodinjstev. Gospodinjstva se lahko kot podjetniki ukvarjajo s katero koli ekonomsko dejavnostjo.

( 36 ) Samo kadar dejavnost traja manj kakor eno leto, je ni treba ločevati od dejavnosti proizvodne institucionalne enote. Enako lahko velja tudi v primeru nepomembne dejavnosti, ki sicer traja več kakor eno leto, in v vseh primerih dejavnosti montaže opreme v tujini. Toda za enoto, ki je rezident druge države in izvaja gradbeno dejavnost v državi manj kakor eno leto, se šteje, da ima središče ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju države, če so rezultat te proizvodnje bruto investicije v osnovna sredstva. Tako enoto je torej treba obravnavati kot namišljeno rezidenčno enoto.

( 37 ) Študenti se vedno obravnavajo kot rezidenti, ne glede na dolžino njihovega študija v tujini

( 38 ) Po dogovoru se agencije za reguliranje trga, katerih edina ali glavna dejavnost je kupovanje, posedovanje in prodaja kmetijskih in drugih prehrambenih proizvodov, razvrščajo v S.11 (glej odstavek 2.69(.a), opomba 11).

( 39 ) Vključene so tudi enote, financirane s prostovoljnimi prispevki kvazifiskalne narave, ki jih proizvajalcem zaračunavajo enote, katerih glavna dejavnost je, da v zameno zagotavljajo storitve. Ti prispevki se obravnavajo kot nakupi tržnih storitev.

( 40 ) Po dogovoru sektor S.12 vključuje holdinške družbe, ki le nadzirajo in usmerjajo skupino hčerinskih družb, v glavnem dejavnih v finančnem posredništvu in/ali v pomožnih finančnih dejavnostih (glej odstavek 2.43), in nepridobitne institucije, priznane kot neodvisne pravne osebe, ki opravljajo storitve za finančne družbe (glej odstavek 2.44).

( 41 ) Razvrščanje holdinških družb v sektor finančne družbe se razlikuje od SNA 1993 4.100, in sicer zaradi zagotavljanja konsistentnosti z denarnimi finančnimi institucijami za statistične namene, kakor jih je opredelil EMI, in z uradno statistiko zavarovalnih družb.

( 42 ) To je odstopanje od SNR 1993 4.86 in 4.101, zaradi zagotavljanja konsistentnosti z denarnimi finančnimi institucijami za statistične namene, kakor jih je opredelil EMI.

( 43 ) Po dogovoru se organizacije za tržno reguliranje, ki izključno ali pretežno razdeljujejo subvencije, razvrščajo v S.13, podsektor centralna država S.1311. Vendar pa so tiste organizacije, ki se izključno ali pretežno ukvarjajo s kupovanjem, posedovanjem in prodajo kmetijskih ali prehrambenih proizvodov, razvrščene v S.11 (glej odstavek 2.21, opomba 6).

( 44 ) Nepridobitne enote, ki jih nadzira in v glavnem financira država, se razvrščajo v sektor država (glej odstavek 2.69 b).

( 45 ) Ta skupina vključuje tudi institucije Evropske unije in mednarodne organizacije (glej tudi odstavek 2.06).

( 46 ►M11  NACE Rev. 2: Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih. ◄

( 47 ) Lokalna EED se v SNR in v ►M11  ISIC Rev. 4 ◄ imenuje establishment.

( 48 ) Storitve za lastno končno porabo se nanašajo le na stanovanjske storitve, ki jih proizvajajo gospodinjstva, ki bivajo v lastnih stanovanjih, in gospodarske storitve, ki jih proizvaja plačano osebje (glej odstavek 3.21).

( 49 ) Storitve za lastno končno porabo se nanašajo le na stanovanjske storitve, ki jih proizvajajo gospodinjstva, ki bivajo v lastnih stanovanjih, in gospodinjske storitve, ki jih opravlja plačano osebje (glej odstavek 3.21).

( 50 ►M11  CPA: Statistična klasifikacija proizvodov po dejavnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93. ◄

( 51 ) Ne glede na to, da vrednost teh prihodkov morda ne dosega 50 % vseh stroškov muzejske prodajalne, ker npr. zajemajo tudi sredstva za zaposlene osebja muzejske prodajalne.

( 52 ) Za vključene trgovinske in prevozne marže, glej tudi tabelo 3.5, tretji stolpec v drugem delu tabele.

( 53 ) Pripisani socialni prispevki delodajalcev vključujejo znesek, ki je enak vrednosti plač, ki jih delodajalci še naprej začasno izplačujejo svojim zaposlenim v primeru bolezni, porodniškega dopusta, poškodbe pri delu, nezmožnosti za delo, presežka delovne sile itd., če je ta znesek mogoče izločiti.

( 54 ) Institucije Evropske unije podeljujejo subvencije enotam, ki so rezidenčne kjer koli v Skupnosti.

( 55 ) Kadar pa ima podpora dvojni namen, financiranje odplačila glavnice dolga in plačila obresti nanj, in kadar je ni možno razdeliti med oba elementa, se celotna podpora obravnava kot investicijska podpora.

( 56 ) Praksa se razlikuje od večine praks poslovnega računovodstva, kjer so plačane obresti navadno prikazane v računu poslovanja kot fiksni stroški, podobni drugim proizvodnim stroškom.

( 57 ) Meja med davki in nakupi državnih storitev je opredeljena z istimi merili kot pri plačilih podjetij: če se dovoljenje podeli avtomatično ob plačilu zahtevanega zneska, se plačilo obravnava kot davek. Če pa država izkoristi izdajo dovoljenja za izvajanje nekaterih svojih nadzornih funkcij (kot je preverjanje usposobljenosti ali strokovnosti obravnavane osebe), se plačila obravnavajo kot nakupi državnih storitev in ne kot plačila davkov, razen če plačila očitno niso v skladu s stroški ponujanja storitev.

( 58 ) Pri stanovanjih so plačila javnih oblasti najemnikom z namenom znižanja njihovih najemnin socialni prejemki, razen posebnih prejemkov, ki jih izplačajo javne oblasti kot delodajalci.

( 59 ) Premije življenjskega zavarovanja se kot take v sistemu računov ne pojavljajo. Delijo se na: (a) premije, ki so oblika socialnega prispevka (plačajo se shemam socialnega zavarovanja); (b) individualne premije življenjskega zavarovanja. Prve so vključene v postavko dejanski socialni prispevki, druge pa se ne obravnavajo kot razdelitvene transakcije. Obe vrsti premij življenjskega zavarovanja povečujeta zavarovalne tehnične rezervacije, ki se pojavljajo v finančnem računu in bilanci stanja.

( 60 ) Odškodnine iz življenjskega zavarovanja se kot take v sistemu računov ne pojavljajo. Delijo se na: (a) odškodnine, ki so oblika socialnih prejemkov; (b) individualne odškodnine iz življenjskega zavarovanja. Prve so vključene v postavko socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi, druge pa se ne obravnavajo kot razdelitvene transakcije. Obe vrsti odškodnin iz življenjskega zavarovanja zmanjšujeta zavarovalne tehnične rezervacije, ki se pojavljajo v finančnem računu in bilanci stanja.

( 61 ) Tekoči transferji v okviru države so znotraj sektorski tokovi v sektorja se ne pojavljajo v konsolidiranem računu za sektorja kot celote.

( 62 ) Mednarodne organizacije, kakor se pojmujejo v sistemu, dobivajo svoje pristojnosti bodisi neposredno od nacionalnih držav, ki so njihove članice, bodisi posredno skozi druge mednarodne organizacije, katerih članice so nacionalne države.

( 63 ) Davki, ki jih rezidenčne proizvodne enote plačajo institucijam Evropske unije, so v računih prikazani kot davki na proizvodnjo, plačani tujini; na BNP temelječi četrti lastni vir, uveden z Odločbo Sveta z dne 24. junija 1988 o sistemu lastnih virov Skupnosti, se razvršča v D.75 Raznovrstni tekoči transferji.

( 64 ) Neposredni tekoči transferji institucij Evropske unije rezidenčnim tržnim proizvodnim enotam so prikazani kot subvencije, ki jih plača tujina.

( 65 ) Davki na kapitalske dobičke so v računih prikazani v postavki tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

( 66 ) Investicijske podpore tujine zajemajo tiste podpore, ki jih neposredno plačujejo institucije Evropske unije (npr. določeni transferji Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, EKUJS — usmerjevalni oddelek).

( 67 ) Investicijske podpore v okviru države so znotrajsektorski tokovi in se ne pojavljajo v konsolidiranem računu sektorja kot celote.

( 68 ) Ti transferji med podsektorji sektorja država so znotrajsektorski tokovi in se ne pojavljajo v konsolidiranem računu sektorja kot celote.

( 69 ) Zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6) so brezpogojne obveznosti zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, nasprotna finančna sredstva individualnih zavarovancev ali upravičencev pa so v večini primerov pogojna sredstva.

( 70 ) SNR 1993 (11.103 — 11.111) uporablja izraz „podroben račun finančnih tokov“.

( 71 ) V nekaterih primerih se lahko vrednostni papirji razen delnic, ki jih je izdal sektor država, in katerih dospelost je do pet let, uvrščeni med kratkoročne.

( 72 ) SNR 1993 (11.32, 11.72 in 11.83) uvršča dogovore o ponovnem odkupu med posojila, če pa so obveznost bank in uvrščeni v nacionalne mere širšega denarja, so razvrščeni med druge vloge.

( 73 ) Člena 6.2 in 6.3 Protokola o statutu Evropskega monetarnega inštituta, ki je priloga k Sporazumu o ustanovitvi Evropske skupnosti.

( 74 ) Člen 6.1 druga alinea Protokola o statutu Evropskega monetarnega inštituta, ki je Priloga k Sporazumu o ustanovitvi Evropske skupnosti.

( 75 ) SNR 1993 (11.79, 11.80 in 11.81) priporoča neobvezno dodatno razdelitev transakcij z vrednostnimi papirji razen z delnicami po zapadlosti na kratkoročne (F.31) in dolgoročne (F.32). Poleg tega SNR 1993 (11.82) ponuja še eno dodatno neobvezno razdelitev transakcij z vrednostnimi papirji razen z delnicami, ki transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti prikazuje posebej, kadar so pomembne za analizo in politiko. V ESR je uporabljena druga opcija. S tem je olajšana povezava s podskupino dolžniški vrednostni papirji, kot so opredeljeni v Priročniku za plačilno bilanco iz leta 1993, ki dolžniške vrednostne papirje deli v obveznice, zadolžnice, instrumente denarnega trga in izvedene finančne instrumente. Oznaki F.31 in F.32 se v ESR ne uporabljata, da bi se izognili zamenjavam z oznakami iz SNR 1993.

( 76 ) V nasprotju s SNR 1993 (11.33) zamenjave deviz med centralno banko in drugimi denarnimi finančnimi institucijami (centralna banka pridobi devize od druge denarne finančne institucije v zameno za vlogo pri centralni banki, pri tem pa obstaja obveza za nasprotno transakcijo na poznejši datum) niso uvrščene v kategorijo posojila.

( 77 ) Glej Prilogo II. „Leasing in nakup trajnega blaga s pridržanim lastništvom“.

( 78 ) Člen 6.1 tretja alinea Protokola o statutu Evropskega monetarnega inštituta, ki je Priloga k Sporazumu o ustanovitvi Evropske skupnosti.

( 79 ) Potrošniški krediti so posojila, odobrena gospodinjstvom za namene, ki niso povezani z njihovimi podjetniškimi ali poklicnimi dejavnostmi. Hipotekarna posojila za financiranje izgradnje ali nakupa stanovanj ali hiš (med drugimi premostitvena posojila) niso vključena. Potrošniški krediti naj bi bili namenjeni le nakupu blaga in/ali storitev za individualno potrošnjo gospodinjstev. Opredelitev je možno prilagoditi glede na nacionalno prakso.

( 80 ) Hipotekarna posojila so dolgoročna posojila, zavarovana s hipoteko na bivališče, ki ga uporablja posojilojemalec za lastno nastanitev. Opredelitev je možno prilagoditi glede na nacionalno prakso.

( 81 ) Neto sredstva ob likvidaciji so opredeljena kot vrednost vseh sredstev podjetja, zmanjšana za vse obveznosti, razen obveznosti do lastnikov na osnovi njihovega investiranega kapitala.

( 82 ) Člen 16.2 Protokola o statutu Evropskega monetarnega inštituta, ki je Priloga k Sporazumu o ustanovitvi Evropske skupnosti.

( 83 ) Za obravnavo socialnega in drugega zavarovanja glej Prilogo III. „Zavarovanje“.

( 84 ) UL št. L 374, 31.12.1991, str.7-31.

( 85 ) Opredelitev OECD neposredne tuje naložbe, tretja izdaja.

( 86 ) Za opredelitev sredstev glej Prilogo 7.1 k Poglavju 7.

( 87 ) Izraz „dobički iz lastnine“ se uporablja kot skupen izraz za dobičke in izgube iz lastnine, pri čemer imajo dobički iz lastnine lahko pozitiven ali negativen predznak. Podobno se izraz „sredstva“ uporablja kot skupen izraz za „sredstva“ in „obveznosti“.

( 88 ) Sistem takšno obravnavo priporoča, vendar dopušča prikaz takšnih obresti med drugimi terjatvami in obveznostmi (AF.7), ko je potrebna prilagoditev nacionalnim praksam (glej odstavek 5.130).

( 89 ) V bruto investicije v osnovna sredstva nista vključeni dve vrsti trajnega blaga, ki ga uporabljajo proizvajalci: drobno orodje in nekatere vrste vojaške opreme. Ustrezna sredstva torej ne obstajajo. Poleg tega se prevozna oprema ter drugi stroji in oprema, ki jih pridobijo gospodinjstva za končno potrošnjo, ne obravnavajo kot osnovna sredstva. V bilanci stanja so vključeni v pojasnjevalno postavko „trajno potrošno blago“ (glej odstavek 7.63).

( 90 ) Zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6) so brezpogojne obveznosti zavarovalniških družb in pokojninskih skladov, nasprotna finančna sredstva individualnih zavarovancev ali upravičencev pa so v večini primerov pogojna sredstva.

( 91 ) Za vsoto odpisanih vrednosti vseh osnovnih sredstev, ki so še v uporabi, se uporablja izraz „neto stanje kapitala“. Bruto stanje kapitala vključuje vrednost akumulirane potrošnje stalnega kapitala.

( 92 ) Glej poglavje 3: „Transakcije s proizvodi“.

( 93 ) Socialni prispevki, prikazani na strani porabe računa sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev, so brez zaračunanih storitev pokojninskih skladov in drugih zavarovalnic, katerih vire v celoti ali deloma sestavljajo dejanski socialni prispevki.

( 94 ) Glej poglavje 4: „Razdelitvene transakcije“.

( 95 ) Glej poglavje 5: „Finančne transakcije“ in poglavje 6: „Drugi tokovi“.

( 96 ) Glej poglavje 7: „Bilance stanja“

( 97 ) V ESR leta 1979 je bil BNP (v tržnih cenah) izračunan tako, da so bili bruto domačemu proizvodu (v tržnih cenah) dodana sredstva za zaposlene in dohodki od lastnine, prejeti iz tujine, ter odšteti ustrezni tokovi, plačani v tujino

( 98 ) Popravek za odmerjene, vendar nikoli pobrane davke in socialne prispevke, ki je prikazan pod D.9, se upošteva kot negativni prihodek.

( 99 ) Globalna ocena tega koncepta je lahko potrebna, če socialni prispevek zaposlenega ni odvisen samo od plače, ampak tudi od, npr. drugih dohodkov zaposlenega, starosti in zakonskega statusa.

( 100 ) Koncept gospodinjstva je opredeljen v poglavju 2 „Enote in skupine enot“.

( 101 ) Skupaj s člani njihovih gospodinjstev.

( 102 ) „Zaposleni“ ustrezajo opredelitvi „plačane zaposlenosti“ Mednarodne organizacije za delo.

( 103 ) Zunanji sodelavec je oseba, ki pristane na delo za podjetje ali podjetju po predhodnem sporazumu ali pogodbi zagotavlja določeno količino blaga ali storitev, njegovo delovno mesto pa ni znotraj podjetja.

( 104 ) Eksplicitna ali implicitna pogodba se nanaša na zagotavljanje inputov dela, ne pa proizvodnje blaga ali storitev.

( 105 ) Delo je dejavnost, ki prispeva k proizvodnji blaga ali storitev v mejah proizvodnje. Zakonitost dela in starost delavca pri tem načeloma nista pomembna.

( 106 ) Nadomestilo je tukaj opredeljeno v širšem pomenu in zajema tudi raznovrstni dohodek samozaposlenih oseb.

( 107 ) Pomemben input dela v tem okviru je najmanj letni ekvivalent ene osebe, ki dela s polovičnim delovnim časom.

( 108 ) Za podrobnejše podatke glej Poglavje 3, odstavek 3.63

( 109 ) Za opredelitev socialnih tveganj ali potreb glej Poglavje 4, odstavke 4.83 do 4.86.

( 110 ) Dejanski zasluženi prispevki, ki pokrivajo tveganja nastala v tekočem obdobju, se ponavadi razlikujejo od dejansko plačljivih prispevkov. Slednji pogosto pokrivajo tveganja tako v tekočem kot v kasnejših obdobjih. Podobno tudi dolgovani prejemki niso vedno enaki plačljivim prejemkom. Prejemki, ki so dolgovani zaradi dogodka, ki se zgodi v enem obračunskem obdobju, ne smejo postati plačljivi do kasnejšega obdobja.

( 111 ) „Dolgovani škodni zahtevki“ pomeni znesek, ki ga je treba prenesti vlagateljem škodnih zahtevkov. Dolgovani škodni zahtevki torej niso isto kot „nastali škodni zahtevki“ v računih zavarovalnic, saj slednji zajemajo tudi stroške za upravljanje škodnih zahtevkov, ki so v nacionalnih računih del vmesne potrošnje ali pa sredstev za zaposlene.

( 112 ) Če so na voljo zaslužene premije in dolgovani škodni zahtevki, jih je treba uporabiti namesto plačljivih premij in zahtevkov, ki bi morali biti prejeti.

( 113 ) Vse izravnalne postavke se lahko merijo po bruto ali neto potrošnji stalnega kapitala. Šifra za bruto izravnalne postavke je sestavljena tako, da se šifri izdelka doda črka „g“. Črka „h“, dodana šifri, pa pomeni neto vrednost.

( 114 ) UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 475/2000 (UL L 58, 3.3.2000, str. 1).

Top