(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 24. junija 2021 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vrst jekla, odpornih proti koroziji, s poreklom iz Rusije in Turčije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je dne 12. maja 2021 vložilo združenje evropskih jeklarjev (v nadaljnjem besedilu: Eurofer ali pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije Unije za nekatere vrste jekla, odporne proti koroziji, v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo vzpostavijo stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter organe Rusije in Turčije, znane uvoznike in uporabnike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(4)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pri Komisiji in/ali pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je 17. septembra 2021 opravila zaslišanje s turškim proizvajalcem izvoznikom.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi podatkov o proizvodnji in obsegu prodaje v Uniji, ki so jih proizvajalci Unije sporočili v okviru analize ocene procesnega upravičenja pred začetkom preiskave, pri čemer je upoštevala njihovo geografsko lego. V začasnem vzorcu so bili trije proizvajalci Unije iz treh različnih držav članic. Vzorec je predstavljal več kot 23 % proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca (3). Nobena stran v določenem roku ni predložila pripomb.

(7)

Med preveritvenim obiskom v prostorih enega od vzorčenih proizvajalcev Unije je bilo ugotovljeno, da je družba v svoj odgovor na stalni vprašalnik ter v svoj odgovor na protidampinški vprašalnik napačno vključila znaten delež podatkov v zvezi z izdelki, ki ne spadajo v obseg preiskave. Za zagotovitev, da taka okoliščina ne bi vplivala na reprezentativnost vzorca, je Komisija sklenila, da zadevno družbo ohrani v vzorcu in vanj vključi dodatno družbo. V tako izbrani končni vzorec so bili vključeni štirje proizvajalci Unije v treh različnih državah članicah, ki so predstavljali približno 25 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede končnega vzorca (4). Nobena stran v določenem roku ni predložila pripomb.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(9)

Nobena od družb, ki so v roku predložile Prilogo k obvestilu o začetku, ni poročala o uvozu zadevnega izdelka. Komisija je sklenila opustiti vzorčenje. V zvezi s to odločitvijo ni bila prejeta nobena pripomba.

(10)

Komisija je prosila vse proizvajalce izvoznike v Rusiji, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Poleg tega je stalno misijo Ruske federacije pri Evropski uniji pozvala, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(11)

Trije proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov v Rusiji, ki predstavljajo približno 98 % skupnega obsega ruskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, so zagotovili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh družb na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in ruskimi organi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(12)

Komisija je prejela pripombe o vzorcu od družbe PJSC Novolipetsk Steel. Družba je izpostavila, da ni bilo prepričljivih pravnih razlogov za izvedbo preiskave na treh namesto na dveh proizvajalcih izvoznikih, zlasti če je ena od prvotno vzorčenih družb umaknila svoje sodelovanje. Zaradi takega umika bi se zapletla določitev stopnje dampinga za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike.

(13)

Hkrati je družba poudarila, da je Komisija vzorčila proizvajalca izvoznika PJSC Magnitogorsk Iron and Steel Works v Rusiji in njegovo podružnico MMK Metalurji Sanayi Ticaret ve Liman İşletmeciliği A.Ş. v Turčiji. Družba je navedla, da sta si povezana proizvajalca izvoznika delila del svojih prodajnih kanalov. S tem bi se zmanjšala delovna obremenitev za Komisijo, kar bi omogočilo preiskavo družbe NLMK.

(14)

Po analizi pripomb družbe NLMK je Komisija ugotovila, da so zlasti trditve v uvodni izjavi 12 upravičene, ter je sklenila opustiti vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v Rusiji. Komisija je o tej odločitvi obvestila zadevno družbo in ruske organe.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Turčiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je diplomatsko predstavništvo Turčije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(16)

Osem proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov v Turčiji, ki predstavljajo približno 100 % skupnega obsega turškega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh družb na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Glede predloga za vzorčenje ni bilo pripomb. Tako izbrani končni vzorec je predstavljal 62,6 % skupnega turškega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(17)

En proizvajalec izvoznik iz Turčije je zahteval individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Komisija je sklenila, da bi bila preiskava tega zahtevka preveč obremenjujoča in bi preprečila pravočasen zaključek preiskave. Razlog je v zapleteni korporacijski strukturi zadevne družbe. Zahtevek za individualno preiskavo je bil zato zavrnjen.

(18)

Komisija je pritožniku poslala vprašalnik in zaprosila, naj štirje vzorčeni proizvajalci Unije (5), trije proizvajalci izvozniki v Rusiji in trije vzorčeni proizvajalci izvozniki v Turčiji izpolnijo ustrezne vprašalnike, ki so bili na dan začetka preiskave na voljo na spletu (6).

(19)

Izpolnjeni vprašalniki so bili prejeti od štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, pritožnika, treh proizvajalcev izvoznikov iz Rusije, treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz Turčije in proizvajalca izvoznika iz Turčije, ki je zahteval individualno preiskavo.

(20)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(21)

Komisija je izvedla navzkrižna preverjanja na daljavo naslednjih strani:

(22)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(23)

Po mnenju turškega združenja CIB in številnih proizvajalcev izvoznikov sta bili izbrano obdobje preiskave in obravnavano obdobje pristranski. Ocenili so ju kot neprimerni, saj je bilo leto 2017 za jeklarski posel razmeroma dobro, medtem ko je na leto 2020 negativno vplivala pandemija COVID-19. Trdili so, da primerjava obeh končnih točk ne bi bila reprezentativna za uspešnost in položaj industrije Unije. Nekateri so za boljšo primerjavo zahtevali četrtletno analizo.

(24)

Komisija je te trditve zavrnila, saj sta bili tako obravnavano obdobje kot obdobje preiskave ustrezni ob upoštevanju datuma vložitve pritožbe in veljavnih pravil. V vsakem primeru analiza Komisije ne temelji na primerjavi referenčnega leta z obdobjem preiskave, temveč na trendih v celotnem zadevnem obdobju in vključuje dejavnike, ki bi lahko vplivali na trg vrst jekla, odpornih proti koroziji, v Uniji, zato so bili upoštevani v preiskavi, kot je med drugim prikazano v oddelku 5 v nadaljevanju.

(25)

Po dokončnem razkritju so združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki izrazili nestrinjanje s stališčem Komisije. Po njihovem mnenju bi Komisija morala upoštevati razvoj, ki je sledil obdobju preiskave, saj bi se v prvih osmih mesecih leta 2021 cene vroče galvaniziranih izdelkov, med katere spadajo tudi vrste jekla, odporne proti koroziji, ter povprečna stopnja izdelkov iz vroče galvaniziranega jekla v primerjavi z vroče valjanimi kolobarji v Uniji močno zvišale. Hkrati bi v letu 2021 ravni proizvodnje industrije Unije znova dosegle ravni iz leta 2019. S sklicevanjem na sodbo Splošnega sodišča v zadevi Rusal Armenal ZAO/Svet (7) so zato trdili, da ti dogodki predstavljajo nova dejstva, zaradi katerih je predlagana protidampinška dajatev očitno neprimerna, Komisija pa bi ta dejstva morala upoštevati, tudi z razširitvijo obdobja preiskave, tako da bi zajemalo leto 2021 ter prvo četrtletje 2022.

(26)

Komisija je trditev analizirala. Ugotovila je, da rast prodajnih cen v letu 2021 kot taka ne nakazuje, da bi se dobičkonosnost industrije Unije kakor koli izboljšala. Dejansko je Komisija ugotovila, da ima rast cen lahko samo pozitiven učinek na položaj industrije v primerjavi s preteklim letom, če je znatno višja od rasti stroškov v istem obdobju. Za to niso bili predloženi dokazi. Kar zadeva proizvodnjo, je Komisija potrdila, da so se nekateri proizvajalci v letu 2021 spopadali s težavami pri zadovoljevanju velikega povpraševanja po vrstah jekla, odpornih proti koroziji, na trgu v določenih obdobjih, zlasti v začetku leta. Vendar je poudarila, da je šlo za začasen pojav in da ni imela informacij, ki bi kazale, da bi se to nanašalo na celotno industrijo. Komisija je zato ugotovila, da nobena od trditev, na katere so se sklicevale zadevne strani, ni dokazovala, da bi bila predlagana protidampinška dajatev zaradi novih dogodkov po obdobju preiskave očitno neprimerna. Zato je to trditev zavrnila.

(27)

V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe je bil rok za uvedbo začasnih ukrepov 23. februar 2022. Komisija je 26. januarja 2022 v skladu s členom 19a(2) osnovne uredbe obvestila zainteresirane strani, da ne namerava uvesti začasnih ukrepov, ter dala zainteresiranim stranem priložnost, da predložijo dodatne informacije in/ali opravijo zaslišanje. Nobena stran ni predložila pripomb ali prosila za zaslišanje.

(28)

Po dokončnem razkritju je vlada Rusije trdila, da dejstvo, da začasni ukrepi niso bili uvedeni, pomeni, da je bila industrija Unije stabilna in ni potrebovala posredovanja Komisije za preprečitev škode. Komisija je to trditev zavrnila. Skladno s členom 7(1) osnovne uredbe se lahko uvedejo začasni ukrepi. Komisija ni zavezana uvesti začasnih ukrepov, če industrija Unije trpi škodo. Če se torej Komisija odloči, da ne uvede začasnih ukrepov, temveč namesto tega nadaljuje preiskavo, kot je storila v tej zadevi, ni mogoče sklepati ničesar o stanju industrije Unije.

(29)

Ker začasni protidampinški ukrepi niso bili uvedeni, uvoz ni bil registriran.

(30)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(31)

Po analizi zbranih in preverjenih podatkov je Komisija obvestila družbi MMK in PAOS o svoji nameri, da bo za nekatere dele njunih izpolnjenih vprašalnikov uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnove uredbe. Komisija je družbama dala možnost, da predložita pripombe. Razlogi za uporabo razpoložljivih dejstev in pripombe, ki sta jih predložili družbi, so obravnavani v oddelku 3.1.2 te uredbe.

(32)

Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani.

(33)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz vrst jekla, odpornih proti koroziji, s poreklom iz Rusije in Turčije (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(34)

Po dokončnem razkritju so pritožnik, vlada Rusije, vsi trije ruski sodelujoči proizvajalci izvozniki, vlada Turčije, vsi trije turški sodelujoči proizvajalci izvozniki in turško združenje izvoznikov jekla poslali pripombe. Na zahtevo družb MMK, NLMK, vlade Turčije, družbe Tezcan in turškega združenja izvoznikov jekla so bila z vsemi od njih opravljena zaslišanja. Pripombe, ki so jih predložile strani in/ali so bile predstavljene med zaslišanji, so obravnavane v ustreznih delih te uredbe.

(35)

Poleg tega sta družbi Tezcan in MMK po individualnih dodatnih dokončnih razkritjih zahtevali posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(36)

Po dokončnem razkritju je združenje CIB trdilo, da bi bilo treba protidampinške ukrepe v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe začasno opustiti zaradi sprememb na trgu, ki so se zgodile po koncu obdobja preiskave. Združenje CIB se je zlasti sklicevalo na velike rasti cen vrst jekla, odpornih proti koroziji, od konca obdobja preiskave, bistveno izboljšanje dobičkonosnosti nekaterih proizvajalcev Unije od tedaj ter sankcije proti Rusiji, kar bi zagotavljalo, da se škoda zaradi opustitve najverjetneje ne bi nadaljevala.

(37)

Člen 14(4) določa, da se lahko ukrepi opustijo samo, kadar je malo verjetno, da bi se škoda za industrijo Unije zaradi opustitve nadaljevala. Komisija nima informacij v spisu o tem, da bi se industrija Unije po koncu obdobja preiskave izboljšala, zaradi česar se škoda najverjetneje ne bi nadaljevala. Zgolj dejstvo, da bi se cene vrst jekla, odpornih proti koroziji, po obdobju preiskave lahko zvišale, ne more biti podlaga za sklep, da industrija Unije ne trpi več škode, tudi če bi bila sprejeta trditev združenja CIB, da bi se dobičkonosnost „nekaterih proizvajalcev Unije“ povečala. Dejansko je sam začetek preiskave morda imel take učinke, ti pa bi ob opustitvi dokončnih ukrepov hitro izginili. Komisija lahko ukrepe opusti samo po skrbni analizi položaja industrije Unije po obdobju preiskave ter domnevnih sprememb tržnih razmer, zaradi česar je treba zbrati podrobne informacije. Taka ocena se običajno izvaja zunaj postopka preiskave, zlasti kadar so take trditve predložene pozno in brez potrebnih podpornih dokazov, kot je bilo v tem primeru.

(38)

Po dokončnem razkritju je vlada Rusije trdila, da uporaba člena 18 osnovne uredbe glede dveh ruskih proizvajalcev izvoznikov ni bila upravičena, saj sta družbi ravnali kooperativno, zagotovili sta obširne odgovore na vprašalnik in zahtevo po dodatnih informacijah, vključno z vmesnimi izračuni, ter izvedli zahtevane popravke. Poleg tega je vlada Rusije poudarila, da so bili dopisi o uporabi člena 18 poslani več kot mesec dni po zaključku preverjanj in navzkrižnih preverjanj.

(39)

Komisija je opozorila, da so bili razlogi za uporabo člena 18 osnovne uredbe ustrezno sporočeni in pojasnjeni zadevnim družbam, potem ko so bile ustrezno analizirane vse informacije, zbrane iz vprašalnika in odgovorov na poziv k dopolnitvi ter med preverjanji in navzkrižnimi preverjanji. Kar zadeva družbo PAOS, je to vprašanje podrobno obravnavano v uvodnih izjavah 93 do 109. Kar zadeva družbo MMK, so razlogi na splošno pojasnjeni v uvodnih izjavah 75 do 90, zaradi zaupnosti pa podrobneje v razkritju za posamezno družbo. Komisija je zato zavrnila trditve vlade Rusije glede uporabe člena 18 osnovne uredbe.

(40)

Zadevni izdelek so ploščato valjani izdelki iz železa ali legiranega jekla ali nelegiranega jekla: vroče platirani ali prevlečeni s cinkom in/ali aluminijem in/ali magnezijem, legirani s silicijem ali ne; kemično pasivizirani; dodatno površinsko obdelani ali ne, na primer z oljenjem ali tesnjenjem; ki vsebujejo: ne več kot 0,5 mas. % ogljika, vendar ne več kot 1,1 mas. % aluminija, ne več kot 0,12 mas. % niobija, ne več kot 0,17 mas. % titana in ne več kot 0,15 mas. % vanadija; ter predloženi v kolobarjih, razrezani na kose pločevine in ozke pasove s poreklom iz Rusije in Turčije, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 41 00, ex 7210 49 00, ex 7210 61 00, ex 7210 69 00, ex 7210 90 80, ex 7212 30 00, ex 7212 50 61, ex 7212 50 69, ex 7212 50 90, ex 7225 92 00, ex 7225 99 00, ex 7226 99 30, ex 7226 99 70 (oznake TARIC: 7210410020, 7210410030, 7210490020, 7210490030, 7210610020, 7210610030, 7210690020, 7210690030, 7210908092, 7212300020, 7212300030, 7212506120, 7212506130, 7212506920, 7212506930, 7212509014, 7212509092, 7225920020, 7225920030, 7225990022, 7225990023, 7225990041, 7225990092, 7225990093, 7226993010, 7226993030, 7226997013, 7226997093, 7226997094) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

Izključeni so naslednji izdelki:

(41)

Vrste jekla, odporne proti koroziji, se proizvedejo tako, da se ploščato valjano jeklo v kolobarjih, kosih pločevine in pasovih prevleče s potopitvijo v kad s staljeno kovino ali cinkovo zlitino. Kovina za prevleko se z jekleno podlago z metalurško reakcijo veže v večslojno strukturo zlitin, česar rezultat je prevleka, ki je metalurško vezana na jeklo. Površina izdelka se nato nadalje obdela s kemičnim pasiviranjem, da se površina zaščiti pred vlago in da se zmanjša tveganje pojava korozije med skladiščenjem in prevozom.

(42)

Vrste jekla, odporne proti koroziji, se uporabljajo predvsem v gradbeništvu za razne gradbene materiale za obloge ter za proizvodnjo gospodinjskih aparatov, postopke globokega vlečenja in stiskanja ter proizvodnjo majhnih varjenih cevi.

(43)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(44)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(45)

Uvoznik je zahteval, da se vrste jekla, odporne proti koroziji, debeline manj kot 0,40 mm (v nadaljnjem besedilu: majhne velikosti), izključijo iz obsega preiskave. Stran je trdila, da majhne velikosti, ki so delovno intenzivnejše in dražje, predstavljajo ločen segment, ki ga industrija Unija proizvaja v nezadostnih količinah. Stran je dodala, da se z izključitvijo majhnih velikosti ne bi zmanjšal korektivni učinek ukrepov, ki so jih zahtevali pritožniki, medtem ko bi uvedba protidampinških ukrepov na majhne velikosti prizadela uporabnike (saj ti ne bodo imeli dostopa do takih izdelkov po konkurenčnih cenah).

(46)

Komisija je razlog za zahtevek označila kot neutemeljen, ker ima industrija Unije na splošno proizvodno zmogljivost za vse zahtevane velikosti vrst jekla, odpornih proti koroziji (8). Ugotovila je tudi, da se vse vrste jekla, odporne proti koroziji, ne glede na velikost ali kraj uvoza, proizvajajo v linijah za vroče potopno galvaniziranje ter so z vidika osnovnih fizikalnih in tehničnih lastnosti, njihovih končnih uporab in zamenljivosti enake. Komisija je zato zavrnila zahtevek za izključitev.

(47)

Tezcan, turški proizvajalec, ki med drugim proizvaja vrste jekla, odporne proti koroziji ter prevlečene z aluminijem in cinkom, je zahteval, da se vrste jekla, odporne proti koroziji ter prevlečene z aluminijem in cinkom, izključijo iz obsega ukrepov. Po navedbah strani so izdelki iz vrst jekla, odpornih proti koroziji ter prevlečenih z aluminijem in cinkom, ločen segment vrst jekla, odpornih proti koroziji, ki ne konkurira z drugimi izdelki, ki jih proizvaja industrija Unije. Stran je navedla, da se izdelki iz vrst jekla, odpornih proti koroziji ter prevlečenih z aluminijem in cinkom, niso proizvajali v Uniji v „tržno donosnih količinah“ in da proizvajalec Unije, ki je proizvajal tak izdelek, ni mogel zagotoviti količine vrst jekla, odpornih proti koroziji ter prevlečenih z aluminijem in cinkom, ki je bila potrebna za zadovoljitev povpraševanja v Uniji.

(48)

Komisija je razloge za zahtevek ocenila kot neutemeljene, kajti čeprav je bila proizvodnja vrst jekla, odpornih proti koroziji ter prevlečenih z aluminijem in cinkom, v Uniji začasno omejena, industrija Unije na splošno ima zmogljivost za proizvodnjo vrst jekla, odpornih proti koroziji ter prevlečenih z aluminijem in cinkom. Komisija je še ugotovila, da se vse vrste jekla, odporne proti koroziji, ne glede na njihovo prevleko, proizvajajo v linijah za vroče potopno galvaniziranje. Hkrati so vrste jekla, odporne proti koroziji ter prevlečene z aluminijem in cinkom, ter vrste jekla, odporne proti koroziji, z drugimi prevlekami z vidika osnovnih fizikalnih in tehničnih lastnosti, njihovih končnih uporab in zamenljivosti enake (9). Komisija je zato zavrnila zahtevek za izključitev.

(49)

Po dokončnem razkritju je družba Tezcan ponovila svoj zahtevek. Navedla je, da proizvodnje Unije ni bilo zaradi slabega finančnega upravljanja s strani edinega proizvajalca vrst jekla, odpornih proti koroziji ter prevlečenih z aluminijem in cinkom, v Uniji. Družba Tezcan je vztrajala, da so vrste jekla, odporne proti koroziji ter prevlečene z aluminijem in cinkom, ter vrste jekla, odporne proti koroziji ter prevlečene s cinkom, povsem različni izdelki v fizičnem, kemijskem in tehničnem smislu, in sicer zaradi postopka proizvodnje vrst jekla, odpornih proti koroziji ter prevlečenih z aluminijem in cinkom, ter nekaterih lastnosti prevleke iz aluminija in cinka.

(50)

Komisija je ugotovila, da so bili razlogi za zahtevek družbe Tezcan neutemeljeni, ker je proizvajalec, ki ga je navedla družba Tezcan, imel izvedljiv poslovni načrt ter je ostal poslovno uspešen del industrije Unije. Ugotovila je tudi, da se vse vrste jekla, odporne proti koroziji, ne glede na njihove prevleke, proizvajajo v linijah za vroče potopno galvaniziranje, kar je priznala družba Tezcan ob ugotovitvi, da ima edini proizvajalec vrst jekla, odpornih proti koroziji ter prevlečenih z aluminijem in cinkom, v Uniji eno linijo za vroče potopno galvaniziranje ter dva kotla, ki ju je mogoče zamenjati glede na to, ali proizvajalec želi proizvajati vrste jekla, odporne proti koroziji ter prevlečene z aluminijem in cinkom, ali druge izdelke. Poleg tega trditev, da nimajo vse prevleke vrst jekla, odpornih proti koroziji, popolnoma istih lastnosti, ne izpodbija dejstva, da imajo vrste jekla, odporne proti koroziji ter prevlečene z aluminijem in cinkom, ter vrste jekla, odporne proti koroziji ter prevlečene z drugimi prevlekami, iste lastnosti, kar zadeva njihove osnovne fizikalne in tehnične značilnosti, njihove končne uporabe ter zamenljivost (10). Komisija je zato zavrnila zahtevek za izključitev.

(51)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vse proizvajalce izvoznike ugotovljeno, da je bil njihov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(52)

Komisija je nato opredelila vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo.

(53)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja posameznega sodelujočega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za posamezno vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodano za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(54)

Komisija je ugotovila, da družba MMK ene vrste izdelka na domačem trgu ni prodajala v reprezentativnih količinah. Hkrati vsi trije sodelujoči ruski proizvajalci izvozniki na domačem trgu sploh niso prodajali nekaterih vrst izdelka.

(55)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(56)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(57)

V takih okoliščinah je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave.

(58)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(59)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo glede na vrsto izdelka 47 do 100 % celotne domače prodaje družbe MMK, 43 do 100 % celotne domače prodaje družbe NLMK in 24 do 100 % celotne domače prodaje družbe PAOS dobičkonosne ter da je bila njihova tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. Skladno s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave ali samo kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(60)

Za vse vrste izdelka, pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov, je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje navedene vrste izdelka.

(61)

Kjer ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali če določena vrsta izdelka ni bila prodana v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(62)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(63)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni stroški PSA in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovanja, za navedene vrste. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so bili dodani tehtani povprečni stroški PSA in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

(64)

Proizvodni stroški so bili prilagojeni, kjer je bilo to upravičeno v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Vsi trije sodelujoči proizvajalci izvozniki so od povezanih dobaviteljev pridobili določene surovine. Komisija je proučila, ali so bile te surovine kupljene po primerljivi ceni, in kjer je bilo potrebno, prilagojene proizvodnim stroškom, da bi razumno odražale stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka.

(65)

Po dokončnem razkritju je družba NLMK trdila, da take prilagoditve niso bile utemeljene, zlasti ker Komisija ni upoštevala učinka stroškov prevoza, vključenih v ceno preiskovanih surovin, prodanih družbi NLMK in nepovezanim strankam pod različnimi dobavnimi pogoji, čeprav so bile te informacije na voljo. Komisija se je s to trditvijo v zvezi z nekaterimi surovinami strinjala ter je ustrezno revidirala normalno vrednost. Revidirani izračun je bil razkrit družbi.

(66)

Po dokončnem razkritju je družba PAOS predstavila stališče, da je bila prilagoditev stroškov surovin na podlagi člena 2(5) osnovne uredbe nezakonita. Družba je zlasti trdila, da je člen 2(5) osnovne uredbe Komisiji dopuščal odstopanje od evidenc družbe v dveh primerih: (a) kadar evidence niso bile skladne s splošno sprejetimi računovodskimi načeli zadevne države in (b) kadar evidence niso razumno odražale stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Kar zadeva drugo okoliščino, se je družba sklicevala na točko 6.97 poročila pritožbenega organa STO v zadevi Ukrajina – amonijev nitrat (Rusija) (11), v skladu s katerim se „drugi pogoj v prvem stavku člena 2.2.1.1 [protidampinškega sporazuma STO] nanaša na to, ali evidence, ki jih hrani izvoznik ali proizvajalec v preiskavi, primerno in zadostno ustrezajo stroškom oziroma prikazujejo stroške, ki jih je preiskovani izvoznik ali proizvajalec ustvaril in se resnično nanašajo na proizvodnjo in prodajo specifičnega obravnavanega izdelka“.

(67)

Komisija je opozorila, da bi bilo treba točko 6.97 poročila pritožbenega organa v zadevi Ukrajina – amonijev nitrat (Rusija) upoštevati v smislu njenih predhodnih točk. Pritožbeni organ je že v zadevi EU – Biodiesel (Argentina) (12) potrdil, da bi bilo za cene surovin med povezanimi stranmi mogoče šteti, da niso primerljive, in jih posledično zavrniti. V točki 6.97 poročila pritožbenega organa v zadevi Ukrajina – amonijev nitrat (Rusija) je nadaljnje pojasnjeno, da okoliščin, navedenih v poročilu odbora v zadevi EU – Biodiesel (Argentina), ne bi smeli razumeti kot odprte izjeme, temveč bi jih bilo treba proučiti glede na posamezen primer. V tem primeru je Komisija zavrnila cene nekaterih surovin, ki jih je družba PAOS kupila od povezanih dobaviteljev, po ustrezni analizi in ob polnem upoštevanju pravil STO. Komisija je cene, ki jih je povezani dobavitelj zaračunal družbi PAOS, primerjala s cenami, ki jih je povezani dobavitelj zaračunal nepovezanim strankam. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da cene, ki jih je povezani dobavitelj zaračunal družbi PAOS, niso bile primerljive. Zato je bila trditev zavrnjena.

(68)

Poleg tega je družba PAOS trdila, da Komisija ni uporabila pravilne metodologije pri analizi, ali je bila cena nekaterih surovin, plačana med družbo PAOS in njenimi povezanimi dobavitelji, primerljiva. Družba je trdila, da bi morala Komisija cene, ki jih je družba PAOS plačala pri nakupu surovine od svojih povezanih dobaviteljev, primerjati s cenami, ki so jih zaračunali neodvisni dobavitelji.

(69)

Komisija je v zvezi s tem opozorila, da gre za ustaljeno prakso, da se za analizo primerljivih cen uporabijo cene, ki jih zaračuna povezani dobavitelj. V tem primeru so bile prodajne cene povezanega dobavitelja družbi PAOS in nepovezanim strankam razpoložljive in preverjene. Po mnenju Komisije je bilo zato primerno, da preverjene informacije uporabi za svojo analizo. Poleg tega družba ni z ničimer pojasnila cenovne razlike, razen z odnosom med dobaviteljem in družbo PAOS. Zato je Komisija trditev zavrnila.

(70)

Nazadnje je družba PAOS podala pripombe o številnih tehničnih podrobnostih v zvezi z analizo primerljivih cen. Prvič, družba je ugovarjala zavrnitvi finančnih prihodkov v izračunu izgube, ki jo je ustvaril dobavitelj premoga. Drugič, trdila je, da Komisija v primerjavi cen ni pravilno odrazila razlik v določenih razredih jekla, ki jih je kupila družba PAOS. Tretjič, družba je opozorila na pisno napako pri izračunu celotne potrošnje premoga. Četrtič, družba je trdila, da je Komisija nepravilno primerjala ceno prodaje peletov železove rude nepovezanim strankam s cenami pri nadaljnji prodaji, ki jih je družba PAOS zaračunala za pelete železove rude, kupljene od povezanega dobavitelja izključno za namen njihove nadaljnje prodaje. Petič, družba je trdila, da Komisija ni upoštevala razlik v dobavnih pogojih in s tem v stroških prevoza, vključenih v prodajno ceno peletov železove rude, kadar so bili ti dobavljeni družbi PAOS in nepovezanim strankam. In šestič, kadar je Komisija izvajala analizo cen za široko kategorijo peletov železove rude (plavljenih in neplavljenih), bi se po mnenju družbe nekateri peleti, za katere podatki v nabavnem seznamu niso bili navedeni, morali šteti bodisi za plavljene bodisi za neplavljene.

(71)

Komisija je trditve proučila in sklenila, da točke dve, tri in štiri, opisane v uvodni izjavi 70, upravičujejo popravek pri izračunu prilagoditve stroškov. Komisija je v zvezi s tem primerjala ceno zadevnega razreda premoga z najbolj podobnim razredom premoga, popravila je pisno napako pri izračunu celotne potrošnje premoga ter uporabila prodajno ceno peletov železove rude za potrošnjo družbe PAOS za analizo primerljivih cen. Popravljene številke so bile ponovno razkrite družbi.

(72)

Vendar je Komisija zavrnila trditve, opisane v točkah ena, pet in šest uvodne izjave 70, iz naslednjih razlogov:

(73)

Ruski sodelujoči proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznik v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, ali prek povezanih trgovcev s sedežem v tretji državi.

(74)

Družba MMK je poročala o prodaji vrst jekla, odpornih proti koroziji, v Unijo prek družbe MMK Steel Trade, povezanega trgovca s sedežem v Švici, in prek druge družbe s sedežem v Švici, ki jo je družba MMK opisala kot nepovezano (v nadaljnjem besedilu: švicarski trgovec).

(75)

V zvezi s švicarskim trgovcem je Komisija poizvedovala o naravi njegovega odnosa z družbo MMK. Komisija je zlasti analizirala javno dostopne dokumente, ki jih je izdala družba MMK, kot so konsolidirani računovodski izkazi skupine MMK (13), razkritja transakcij z zainteresiranimi stranmi (14), letna poročila in njihove priloge (15) ter informacije, ki so takoj dostopne v podatkovnih zbirkah tržnih informacij, kot so Dun&Bradstreet.

(76)

Informacije, ki jih je zagotovila družba in zbrala Komisija iz drugih virov, so Komisijo pripeljale do sklepa, da je družba MMK zagotovila zavajajoče informacije glede svojega odnosa s švicarskim trgovcem, s čimer je ovirala preiskavo. Zaradi zaupnosti je bila analiza, ki je pripeljala do sklepa Komisije, razkrita samo družbi MMK.

(77)

Komisija zato ni imela informacij o cenah pri nadaljnji prodaji transakcij prvi neodvisni stranki v Uniji za prodajo, opravljeno prek švicarskega trgovca, niti o njegovih konkretnih funkcijah, zato ni mogla ugotoviti izvozne cene za en kanal prodaje družbe na trgu Unije. Komisija je zato družbo obvestila o svoji nameri, da v zvezi z informacijami, ki jih družba ni zagotovila, uporabi člen 18 osnovne uredbe.

(78)

Razlage, ki jih je predstavila družba MMK, v skladu z dopisom o členu 18 niso spremenile sklepa Komisije, da je družba MMK zagotovila zavajajoče informacije glede svojega odnosa s švicarskim trgovcem, s čimer je ovirala preiskavo. Zaradi zaupnosti je bila analiza pripomb družbe MMK o nameravani uporabi člena 18 osnovne uredbe razkrita samo družbi MMK.

(79)

Zato je Komisija potrdila uporabo člena 18 osnovne uredbe za prodajo na trgu Unije, ki je bila opravljena prek švicarskega trgovca. V zvezi s tem je Komisija utemeljila določitev stopnje dampinga za ta prodajni kanal na stopnje dampinga, izračunane za prodajo, opravljeno prek družbe MMK Steel Trade.

(80)

Družba MMK je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdila, da je Komisija storila napako, ker je uporabila člen 18 osnovne uredbe za družbo MMK v zvezi s švicarskim trgovcem. V zvezi s tem je družba trdila, da Komisija ni upoštevala nekaterih dokumentov, ki jih je zagotovila družba MMK, in ponovno pojasnila protislovja, ki jih je ugotovila Komisija. Poleg tega je družba MMK trdila, da je Komisija kršila pravni standard, določen s členom 18 osnovne uredbe, ker je razpoložljiva dejstva izbrala tako, da jih je izbirala s konkretnim ciljem kaznovati družbo MMK, saj je uporabila razpoložljiva negativna dejstva, kar je popolnoma nezdružljivo s ciljem in namenom člena 18 osnovne uredbe.

(81)

Družba MMK ni predstavila nobenih novih dokazov glede odnosa s švicarskim trgovcem. Komisija je že skrbno analizirala vse informacije, tudi dokumente, na katere se je sklicevala družba. Poleg tega je Komisija ugotovila, da družba ni zagotovila nobenih dokazov v podporo razlagi nasprotujočih si informacij o odnosu med družbo MMK in švicarskim trgovcem. Komisija je zato potrdila uporabo člena 18 osnovne uredbe.

(82)

Komisija se s trditvijo, da je kršila pravni standard iz člena 18 osnovne uredbe, ne strinja. Kot je pojasnjeno zgoraj, Komisija ni mogla določiti izvozne cene za en cel prodajni kanal prodaje družbe na trgu Unije, zato je stopnjo dampinga za ta prodajni kanal utemeljila na stopnjah dampinga, izračunanih za prodajo, izvedeno prek povezanega trgovca, družbe MMK Steel Trade, za katerega je lahko določila izvozno ceno.

(83)

Tak pristop je v celoti skladen z zadevnimi pravili STO in pravom Unije. Skladno s poročilom odbora STO v zadevi Združene države – Protidampinške in izravnalne dajatve na nekatere izdelke in uporaba razpoložljivih dejstev (16) morajo preiskovalni organi pri uporabi razpoložljivih dejstev nepristransko in objektivno izbrati tista razpoložljiva dejstva, ki razumno nadomeščajo manjkajoče „potrebne“ informacije v določenih dejstvih in okoliščinah dane zadeve. Preiskovalni organi morajo pri tem upoštevati vsa dejstva, ki so zanje ustrezno razpoložljiva. Pri izbiri nadomestnih dejstev se s členom 6.8 protidampinškega sporazuma STO ne zahteva, da preiskovalni organi izbirajo tista dejstva, ki so najbolj „ugodna“ za nesodelujočo stran. Preiskovalni organi lahko upoštevajo postopkovne okoliščine, v katerih informacije manjkajo, vendar člen 6.8 ne upravičuje izbire nadomestnih dejstev za namene kaznovanja zainteresirane strani.

(84)

Komisija je pri svojem pristopu v celoti sledila temu predpisu. Nepristransko je upoštevala dejansko in preverjeno oblikovanje cen s strani družbe MMK, ki je bilo opaženo v prodajnem kanalu in za katero je Komisija lahko preverila ustrezne podatke ter ga uporabila kot model oblikovanja cen za kanal, za katerega podatki niso bili zagotovljeni. Uporabila je povprečni znesek dampinga za vrsto izdelka, ki je reprezentativna za znano zmožnost družbe za damping v obdobju preiskave. V okoliščinah, v katerih se je družba odločila, da Komisiji ne sporoči velikega dela svojega izvoza, se uporaba dejanskega in preverjenega oblikovanja cen, ki ga je družba izvajala v obdobju preiskave, kot modela ne more šteti za subjektivno ali kaznovalno. To namreč vodi do najtočnejših stopenj dampinga in škode, ki so še mogoče v okoliščinah znatne nepripravljenosti družbe na sodelovanje, in je tako skladno s sodno prakso STO, na katero se sklicuje družba MMK. Zato je Komisija trditev zavrnila.

(85)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 35, je družba MMK zahtevala zaslišanje s pooblaščencem za zaslišanje. Na zaslišanju je družba MMK izpostavila, da je Komisija v svojem dopisu o členu 18 navedla, da bo uporabila člen 18(3) osnovne uredbe. Družba je zahtevala pojasnitev pravne podlage, saj je v splošnem dokumentu o razkritju naveden samo člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem je družba zagovarjala, da bi Komisija morala uporabiti določbe člena 18(3) osnovne uredbe, saj se je družba MMK odzvala na vse zahtevke Komisije za potrebne informacije ter ni predstavila zavajajočih informacij in ni ovirala preiskave. Poleg tega je družba trdila, da Komisija nikoli ni zahtevala informacij o izvoznih cenah švicarskega trgovca. Nazadnje je družba MMK ponovno trdila, da je Komisija pri uporabi razpoložljivih dejstev kršila pravni standard iz člena 18 osnovne uredbe.

(86)

Dejansko je bil sklic na člen 18(3) v dopisu o členu 18 očitna pisna napaka, saj je v bilo v dopisu še navedeno, da so službe Komisije sklenile, da je družba MMK predstavila zavajajoče informacije in s tem ovirala preiskavo, kot določa člen 18(1) osnovne uredbe. Iz dikcije dopisa o členu 18 in dejstev v zadevi je jasno, da pogoji za sprejetje pomanjkljivih podatkov na podlagi člena 18(3) osnovne uredbe niso bili izpolnjeni, saj podatki, tj. izvozne cene za prvo neodvisno stranko, niso bili zagotovljeni in jih zato ni bilo mogoče preveriti. Poleg tega je jasno, da stran ni ravnala po svojih najboljših zmožnostih. Komisija je še ugotovila, da je odziv družbe MMK na dopis o členu 18 nedvoumno pokazal, da družba MMK razume, da okoliščine zahtevajo člen 18(1) osnovne uredbe in da bo Komisija uporabila razpoložljiva dejstva. Zato je družba MMK v tem odgovoru dokazovala, katere sklope informacij bi bilo treba uporabiti namesto neupoštevanih podatkov.

(87)

Da je šlo pri sklicu na člen 18(3) osnovne uredbe za pisno napako, nadalje potrjuje dejstvo, da v splošnem dokumentu o razkritju ni bilo sklicev na člen 18(3) osnovne uredbe.

(88)

V zvezi s trditvami iz uvodne izjave 85 glede sodelovanja družbe je Komisija ugotovila, da jo je družba zavajala glede vzpostavljenega odnosa med družbo MMK in švicarskim trgovcem, saj je še naprej trdila, da družbi nista bili povezani. Poleg tega družba ni zagotovila izvoznih cen švicarskega trgovca, tj. informacij, ki so bile potrebne za določitev stopnje dampinga. Komisija je menila, da je družba napačno trdila, da Komisija nikoli ni zahtevala izvoznih cen švicarskega trgovca. V vprašalniku za proizvajalce izvoznike, ki je bil na spletišču GD za trgovino objavljen na dan začetka preiskave, morajo povezane družbe, ki so vključene v prodajo izdelka v preiskavi v Unijo, jasno izpolniti Prilogo I k vprašalniku (17). Zato je nadaljnje prikrivanje odnosa med družbo MMK in švicarskim trgovcem ter nezagotavljanje izvoznih cen švicarskega trgovca oviralo preiskavo.

(89)

Zato je Komisija potrdila, da je upoštevala dejstva v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Vendar kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 82 do 84, je Komisija poskušala ugotoviti, katera razpoložljiva dejstva bi na podlagi dejanskih informacij, ki jih je predložila zadevna družba, razumno nadomestila manjkajoče informacije, ki so v tem primeru potrebne.

(90)

Po priporočilih pooblaščenca za zaslišanje je Komisija skrbno proučila vprašanja, ki jih je na zaslišanju izpostavila družba, in pooblaščenca za zaslišanje obvestila o svojih sklepih.

(91)

Poleg pojasnil v uvodnih izjavah 81 do 84 ter 86 do 89 je Komisija razkrila podrobnejšo analizo pripomb družbe MMK k dokončnemu razkritju ter jo na zaslišanju zaradi zaupnosti predstavila zgolj družbi.

(92)

Družba PAOS je v Unijo izvažala prek družbe Severstal Export GmbH, povezanega trgovca s sedežem v Švici, in družbe SIA Severstal Distribution, povezanega uvoznika s sedežem v Latviji. Družba SDE je storitveni center, ki je vrste jekla, odporne proti koroziji, prodajal nepovezanim strankam v Uniji tako brez predelave kot po nadaljnji predelavi.

(93)

Družba SDE v svojih izpolnjenih vprašalnikih in odgovoru na poziv k dopolnitvi ni predložila informacij o nakupih in zalogah vrst jekla, odpornih proti koroziji. Družba je bila k predložitvi teh podatkov opomnjena z elektronsko pošto, poslano dne 15. novembra 2021 in 25. januarja 2022. Kljub zahtevku v pozivu k dopolnitvi in prej navedenima opomnikoma družba ni zagotovila manjkajočih informacij do prvega dne preveritvenega obiska na kraju samem. Komisija zato pred preveritvenim obiskom ni mogla analizirati datuma nakupa, da bi zlasti preverila njegovo skladnost z drugimi deli izpolnjenega vprašalnika in odgovora na poziv k dopolnitvi. Datum nakupa povezanega trgovca se navadno uporablja za povezovanje prodaje proizvajalca izvoznika z njegovim trgovcem ali uvoznikom z nadaljnjo prodajo in je ključen za določitev izvozne cene.

(94)

Že med preveritvenim obiskom v prostorih družbe SDE je Komisija opazila in družbo opozorila na vprašanja v zvezi z vrstami izdelka, ki jih je družba SDE pripisala transakcijam nadaljnje prodaje. Komisija je izbrala vzorec transakcij nadaljnje prodaje in preverila razpoložljive dokumente, na katerih temeljijo informacije, ki jih je predložila družba, vključno s tehničnimi specifikacijami prodajanih izdelkov. Komisija je zbrala dokazila v zvezi z vzorcem dvanajstih prodajnih računov. Komisija je v štirih primerih opazila, da je bila vrsta izdelka dodeljena nepravilno. Družba je pristala na izvedbo popravkov. Vendar je trdila, da bi bilo navzkrižno preverjanje vseh morebitnih prizadetih transakcij nadaljnje prodaje s tehničnimi specifikacijami v prodajnih naročilih preveč obremenjujoče. Družba je zato predlagala uporabo metodologije, temelječe na vrstah izdelka, ki jih je družba PAOS prodajala družbi SDE. Ta zadeva je bila ustrezno evidentirana v poročilu o preverjanju, poslanem družbi. Družba je imela priložnost predložiti pripombe o morebitnih dejanskih napakah. Kljub temu družba SDE ni ugovarjala nobenemu delu poročila o preverjanju.

(95)

Po preverjanju na kraju samem je Komisija navzkrižno preverila podatke o nakupu, ki jih je družba SDE zagotovila samo med preveritvenim obiskom z ustreznimi podatki o prodaji družbe PAOS. Komisija je ugotovila, da sta bila oba sklopa podatkov glede vrst izdelka še vedno neusklajena.

(96)

V zvezi s tem so vrste izdelka, ki jih je družba SDE sporočila kot kupljene v obdobju preiskave od družbe PAOS, vendar jih družba PAOS ni sporočila kot prodane družbi SDE, predstavljale približno 30 % skupnega obsega nabave, ki ga je sporočila družba SDE.

(97)

Namesto da bi Komisija takoj naravnost zavrnila celoten sklop podatkov, je transakcije nadaljnje prodaje, ki so jim bile vrste izdelka pravilno dodeljene, uporabila za določitev stopnje dampinga transakcij nadaljnje prodaje z nepravilno dodeljenimi vrstami izdelka.

(98)

Komisija je sklenila, da družba PAOS v predpisanem časovnem roku ni zagotovila potrebnih informacij, s čimer je ovirala preiskavo. Komisija je družbo obvestila o svoji nameri, da v zvezi z informacijami, ki jih družba ni zagotovila, uporabi člen 18 osnovne uredbe.

(99)

V svojih pripombah k dopisu o členu 18 je družba navedla, da je predložila vse podatke, tudi vmesne spise, kadar je bilo tako zahtevano. Dalje je spomnila, da je bila določitev vrst izdelka pojasnjena Komisiji, ki jo je tudi preverila. Kjer je Komisija v sporočenih vrstah izdelka ugotovila napake, je družba izvedla popravke. Družba PAOS je trdila, da informacije o nakupih niso bile uporabljene v izračunu dampinga. Dalje je opozorila, da Komisija teh vprašanj nikoli ni izpostavila med navzkrižnimi preverjanji na daljavo in preverjanji na kraju samem. Kar zadeva sklep Komisije, da ni bilo mogoče ugotoviti vrst izdelka, ki jih je družba SDE prodajala na trgu Unije, je družba spomnila na svoje razlage v odgovoru na poziv k dopolnitvi. Po navedbah družbe družba SDE ni mogla zagotoviti povezav za vsako posamezno transakcijo med kupljenim in prodanim blagom zaradi skladiščenja ter neusklajenosti med mešanico dobav in mešanico prodaje.

(100)

Komisija ne izpodbija, da sta družbi PAOS in SDE naposled zagotovili informacije, zahtevane v vprašalniku. Kljub temu je zapoznela predložitev nekaterih informacij močno vplivala na zmožnost Komisije, da ustrezno analizira podatke.

(101)

Čeprav se informacije o nakupih ne uporabljajo neposredno v izračunu stopnje dampinga, so orodje za navzkrižno preverjanje in preverjanje notranje skladnosti informacij, ki jih predložita proizvajalec in povezani uvoznik ter se uporabljajo pri izračunu. V tem primeru je primerjava podatkov o prodaji družbe PAOS s podatki o nakupu družbe SDE v istem obdobju, obdobju preiskave, razkrila, da je bodisi družba PAOS bodisi družba SDE napačno sporočala vrste izdelka.

(102)

Dalje Komisija med navzkrižnimi preverjanji na daljavo in preverjanji na kraju samem ni mogla vedeti za obseg tega vprašanja, saj je družba SDE svoje podatke o nakupu zagotovila samo na prvi dan preverjanja, s čimer Komisiji ni zagotovila časa za predhodno analizo podatkov. Kljub temu je Komisija že med preveritvenim obiskom izpostavila, da so bile v vzorcu skrbno preverjenih transakcij prodaje nekatere vrste izdelka sporočene nepravilno.

(103)

Hkrati pri zadevnem vprašanju ni šlo za dejstvo, da med podatki o prodaji družbe PAOS in podatki o nadaljnji prodaji družbe SDE ni bilo neposredne povezave. Komisija je ugotovila, da je bilo blago, ki ga je družba SDE v obdobju preiskave prodala naprej, v določenem obsegu res kupljeno pred obdobjem preiskave. Vendar je bilo glavno vprašanje, da vrste izdelkov, za katere je bilo sporočeno, da jih je družba SDE v obdobju preiskave kupila od družbe PAOS, v številnih primerih niso ustrezale vrstam izdelkov, za katere je bilo sporočeno, da jih je družba PAOS v obdobju preiskave prodala družbi SDE. Komisija zato ni mogla ugotoviti ali preveriti, katere vrste izdelka, ki jih je proizvedla družba PAOS, je družba SDE v obdobju preiskave dejansko prodala naprej na trgu Unije.

(104)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija potrdila uporabo člena 18 osnovne uredbe za prodajo na trgu Unije nekaterih vrst izdelka prek družbe SDE.

(105)

Zato je bila za prodajo družbe PAOS v Unijo prek družbe SDE, ki je delovala kot uvoznik, v transakcijah, pri katerih je bila vrsta izdelka ugotovljena pravilno, izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s stroški PSA, stroški predelave in za nastali dobiček. Komisija je razpoložljiva dejstva uporabila za določitev izvozne cene in nato stopnje dampinga nepravilno dodeljenih vrst izdelka, prodanih v Unijo prek družbe SDE.

(106)

Po dokončnem razkritju je družba PAOS trdila, da uporaba člena 18 osnovne uredbe ni bila upravičena. Družba je zlasti trdila, da se informacije, ki jih je predložila, zgolj „niso v vseh pogledih štele za popolne“ ter da so bile predložene pravočasno, saj je Komisija prej manjkajoče informacije prejela še pred dokončnim razkritjem. Poleg tega je družba trdila, da bi Komisija morala stopiti v stik z družbo, ko je odkrila nedoslednosti pri sporočenih vrstah izdelka. Družba PAOS je trdila, da so nedoslednosti izhajale iz tega, da je proizvajalec uporabljal dejansko maso prevleke iz cinka (merjeno pri proizvodnji), medtem ko je družba SDE uporabljala nominalno maso prevleke iz cinka (vključeno v oznakami izdelka družbe).

(107)

Družba PAOS je poleg odločitve Komisije, da uporabi člen 18 osnovne uredbe, izpodbijala tudi izbiro razpoložljivih dejstev. Namesto da je prizadetim vrstam izdelka pripisovala najvišjo stopnjo dampinga, ki je bila izračunana za vrsto izdelka, ki je predstavljala samo 0,01–0,03 % izvoza družbe v obdobju preiskave, bi morala Komisija uporabiti stopnjo dampinga najbolj reprezentativne vrste izdelka v smislu obsega prodaje. Namesto tega je družba predlagala, naj Komisija uporabi povprečno stopnjo dampinga pravilno sporočenih vrst izdelka.

(108)

Prvič, Komisija se ne strinja z oceno družbe o pravočasni zagotovitvi podatkov, ki se zgolj „niso v vseh pogledih šteli za popolne“. Informacije o nakupih družbe SDE so bile zagotovljene v času, ko Komisija ni mogla preveriti morebitnih popravkov, ki bi bili zagotovljeni po preverjanjih in/ali navzkrižnih preverjanjih. Če bi torej Komisija stopila v stik z družbo po odkritju nedoslednosti, to ne bi imelo učinka. Poleg tega nepravilna dodelitev vrst izdelka ni zgolj manjša težava. Na začetku preiskave je Komisija opredelila vrste izdelkov na podlagi določenih lastnosti, ki so vplivale na stroške in cene vrst jekla, odpornih proti koroziji, da bi omogočila ustrezno primerjavo. Brez pravilnih vrst izdelka ni mogoče primerjati domače prodajne cene s stroški proizvodnje za določitev normalne vrednosti na posamezno vrsto izdelka, prav tako pa ni mogoče primerjati normalne vrednosti z izvozno ceno za določitev stopnje dampinga na posamezno vrsto izdelka. Drugič, dejstvo, da so nedoslednosti domnevno izhajale zgolj iz različnih pristopov družb PAOS in SDE k poročanju mase prevleke iz cinka, ni spremenilo dejstva, da so bile vrste izdelka nepravilno dodeljene. Za zagotovitev točnosti in doslednosti pri poročanju je bila odgovorna družba sama. Poleg tega iz navzkrižnega preverjanja izhaja, da je družba PAOS dejansko uporabila tri različne pristope k določitvi mase prevleke iz cinka. Pojasnila, zagotovljenega po dokončnem razkritju, torej ni bilo mogoče sprejeti. Komisija je zato zavrnila trditev, da uporaba člena 18 osnovne uredbe ni bila upravičena.

(109)

Kar zadeva izbiro razpoložljivih dejstev, je Komisija ugotovila, da nobena od vrst izdelka ni bila bistveno bolj reprezentativna za celotno prodajo družbe PAOS na trgu Unije. Vrsta izdelka, ki jo je predlagala družba, je predstavljala le 1–3 % izvoza družbe. Poleg tega bi uporaba povprečne stopnje dampinga vseh pravilno sporočenih vrst izdelka imela isti učinek na skupno stopnjo dampinga, saj se prodaja neznanih vrst izdelka v celoti ne bi upoštevala. V tem primeru so te prodajne transakcije predstavljale veliko večino celotne prodaje družbe PAOS v Uniji. Komisija je zato menila, da je uporaba najvišjega povprečnega zneska dampinga, ugotovljenega za vrsto izdelka, ustrezno odražala zmožnost družbe za izvajanje dampinga. Komisija je zato zavrnila trditev družbe PAOS glede izbire razpoložljivih dejstev.

(110)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(111)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, rokovanja in natovarjanja, pakiranja ter stroške kreditov in provizij.

(112)

Dve družbi sta zahtevali prilagoditev za popuste v skladu s členom 2(10)(c) osnovne uredbe. Ker družbe niso mogle uskladiti vrednosti prilagoditve, zahtevane v njihovih računovodskih evidencah, je Komisija te zahteve zavrnila.

(113)

Po dokončnem razkritju je družba NMLK izpodbijala izračun nekaterih prilagoditev izvozne cene, ki ga je opravila Komisija. Družba je trdila, da bi Komisija morala prilagoditi izvozno ceno blaga, ki je bilo prodano v obdobju preiskave, vendar ga je pred obdobjem preiskave kupil povezani trgovec za stroške prevoza, ki so trgovcu dejansko nastali pred obdobjem preiskave (namesto da je uporabila stroške prevoza, nastale v obdobju preiskave, po istih dobavnih pogojih in za isto namembno državo). Družba je zlasti trdila, da bi bil odbitek nižji, če bi Komisija uporabila stroške prevoza, ki so nastali pred obdobjem preiskave.

(114)

Komisija je to trditev proučila in ugotovila, da je neupravičena. Zlasti pa razlike, ki jo je izpostavila družba, ni povzročila uporaba stroškov prevoza, ki so nastali v obdobju preiskave, temveč jih je povzročilo dejstvo, da zadevna prilagoditev izvozne cene ni zajemala zgolj stroškov prevoza, temveč tudi popravek za stroške pakiranja. Zato je bila trditev zavrnjena. Zaradi zaupnosti je bila podrobna analiza te trditve poslana zgolj družbi NLMK.

(115)

Po dokončnem razkritju je družba PAOS trdila, da Komisija ne bi smela zavrniti popravka za stroške prevoza, nastale med družbo in njenim povezanim domačim trgovcem ali med skladišči povezanega trgovca, saj so ti stroški vključeni v prodajno ceno. Poleg tega je družba trdila, da Komisija ne bi smela zavrniti popravka za popuste, saj je lahko družba s svojimi računovodskimi evidencami popust, zagotovljen njeni stranki, uskladila z najvišjo vrednostjo popusta v obdobju preiskave.

(116)

Kar zadeva stroške prevoza, po ugotovitvah Komisije ni bilo sporno, ali so za družbo in/ali njenega povezanega trgovca dejansko nastali stroški prevoza. V tem primeru se je v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe točka, na kateri je bila opravljena prodaja prvi nepovezani stranki – bodisi prostori proizvajalca v primeru neposredne domače prodaje nepovezanim strankam bodisi drugi prostori povezanih domačih trgovcev –, štela za ustrezno točko za določitev cene domače prodaje franko tovarna.

(117)

Kar zadeva popravek za popuste, je Komisija ponovno poudarila, da družba med navzkrižnim preverjanjem uveljavljanega popravka za popuste ni mogla uskladiti s svojimi računovodskimi evidencami, razen pri eni stranki. Po pripombah družbe k dokončnemu razkritju je Komisija proučila, v kolikšni meri je bilo mogoče uskladiti vrednost popustov, zagotovljenih zadevni stranki. Komisija je pojasnila, da je zahtevani popravek ustrezal vrednosti v vmesnem pripravljalnem delovnem listu družbe, ne pa računovodskim evidencam. Kar zadeva druge stranke, ki so bile naključno izbrane za navzkrižno preverjanje, zahtevani popravek ni ustrezal niti pripravljalnim delovnim listom. Komisija je zato potrdila svojo zavrnitev.

(118)

Vsi trije sodelujoči ruski proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali prek povezanih trgovcev s sedežem v tretji državi.

(119)

Družba MMK Steel Trade je izvajala funkcije, enakovredne zastopniku, ki deluje na podlagi provizij v smislu člena 2(10)(i) osnovne uredbe. Zato je Komisija izvozno ceno prilagodila, da bi zagotovila pošteno konkurenco. Komisija je od izvozne cene, zaračunane prvi neodvisni stranki, odštela stroške PSA družbe MMK Steel Trade in razumen dobiček na podlagi dobička nepovezanega uvoznika.

(120)

V tej preiskavi se ni javil noben nepovezan uvoznik. Zato je Komisija uporabila dobiček nepovezanega uvoznika v Uniji, določen na podlagi ugotovitev prejšnje preiskave uvoza izdelkov, podobnih izdelku v preiskavi (18). Ta dobiček je znašal 2 %.

(121)

Družba NLMK je v Unijo izvažala prek družbe NLMK Trading SA, povezanega trgovca s sedežem v Švici. Po analizi njenih funkcij je bilo ocenjeno, da družba NLMK opravlja funkcije, ki so enakovredne zastopniku, ki deluje na podlagi provizij v smislu člena 2(10)(i) osnovne uredbe. Zaradi zaupnosti je bila analiza Komisije razkrita samo družbi NLMK.

(122)

Posledično je Komisija izvozno ceno prilagodila, da bi zagotovila pošteno konkurenco. Komisija je od izvozne cene, zaračunane prvi neodvisni stranki, odštela stroške PSA družbe NLMK Trading in razumen dobiček na podlagi dobička nepovezanega uvoznika.

(123)

Po dokončnem razkritju je družba NLMK trdila, da ni bilo pravne podlage, po kateri bi Komisija izvedla ta odbitek na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe. Odbitek je bil sicer opravljen na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe, kot je navedeno v uvodnih izjavah 121 in 122, zato je Komisija trditev zavrnila.

(124)

Poleg tega je družba NLMK trdila, da so bili sklepi, ki jih je Komisija sprejela glede njene povezane družbe za izvozni trg, enako veljavni na domačem trgu, kar pomeni, da so povezane družbe izvajale podobne funkcije za domačo prodajo in izvoz. Družba je zato zaprosila Komisijo, naj prilagodi normalno vrednost na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe glede domače prodaje prek družb NSSC in NLMK Shop.

(125)

Komisija je ugotovila, da imata člen 2(1) osnovne uredbe, ki določa normalno vrednost, ter člen 2(8) in (9) osnovne uredbe, ki določa izvozno ceno, različno besedilo. V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe je treba normalno vrednost določiti na podlagi cene domače prodaje prvi neodvisni stranki. Prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe bi pomenila, da bi bila sicer ustrezna prodaja za določitev normalne vrednosti prodaja med družbami NLMK in NLMK Shop/NSSC. Vendar pri tej prodaji ni šlo za prodajo neodvisnim strankam. V teh okoliščinah odbitek pribitka, ki ga je zaračunala družba NLMK Shop/NSSC, ne bi bil v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(126)

Besedilo člena 2(1) osnovne uredbe je v nasprotju s pristopom in besedilom člena 2(8) in (9) osnovne uredbe. Dejansko je bil drugi stavek člena 2(10)(i) osnovne uredbe, ki se nanaša na pribitek, uveden posebej za zagotovitev, da bi bilo mogoče pribitek, ki ga zaračuna trgovec s sedežem zunaj Unije, odšteti pri izračunu izvozne cene. V nasprotnem primeru bi uporaba povezanega trgovca zameglila zlasti nekatere z izvozom povezane razlike, ki se poskušajo odpraviti s primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na ravni franko tovarna. Nasprotno pa na domačem trgu blago pogosto kroži med povezanimi družbami ali skladišči, preden je prodano, in kolikor se stroški prodaje ter funkcije povezanih strank na domačem trgu prekrivajo, je upravičeno obravnavati povezane družbe kot enoten gospodarski subjekt.

(127)

Poleg tega in brez poseganja v zgoraj navedeno je Komisija ugotovila, da je družba NSSC storitveni center, ki dalje predeluje vrste jekla, odporne proti koroziji, ki jih proizvaja družba NLMK, in kot taka predstavlja razširitev proizvodnje družbe NLMK (19). Družba je v Lipecku v neposredni bližini tovarne družbe NLMK. Glede na vključenost družbe v proizvodno verigo družbe NLMK za družbo NSSC torej ni mogoče šteti, da izvaja funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki deluje na podlagi provizij v smislu člena 2(10)(i) osnovne uredbe.

(128)

Poleg tega je Komisija v zvezi z družbo NLMK Shop opozorila, da je bila ta družba v obdobju preiskave vključena v zanemarljiv del prodaje podobnega izdelka na domačem trgu (manj kot 2 %). Vsaka prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe bi, če bi bila upravičena, torej imela zanemarljiv učinek na normalno vrednost in posledično stopnjo dampinga (manj kot 0,1-odstotna sprememba stopnje). Ker je poleg tega dokončna protidampinška dajatev družbe NLMK temeljila na stopnji škode, prilagoditev na domačo prodajo družbe NLMK prek družbe NLMK Shop ne bi vplivala na rezultat preiskave.

(129)

Zato je Komisija trditev zavrnila.

(130)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 92, je družba PAOS poleg družbe SDE v Unijo izvažala tudi prek družbe Severstal Export GmbH, povezanega trgovca s sedežem v Švici. Družba Severstal Export GmbH je izvajala funkcije, enakovredne zastopniku, ki deluje na podlagi provizij v smislu člena 2(10)(i) osnovne uredbe. Zato je Komisija izvozno ceno prilagodila, da bi zagotovila pošteno primerjavo. Komisija je od izvozne cene, zaračunane prvi neodvisni stranki, odštela stroške PSA družbe Severstal Export GmbH in razumen dobiček na podlagi dobička nepovezanega uvoznika.

(131)

Po dokončnem razkritju je družba NLMK trdila, da bi morala biti njena stopnja dampinga izračunana na četrtletni osnovi zaradi trenda zviševanja njenih stroškov proizvodnje, normalne vrednosti in izvozne cene v celotnem obdobju preiskave v povezavi z neenakomerno razporeditvijo njene prodaje v Unijo.

(132)

Komisija je ugotovila, da bi bil četrtletni izračun upravičen samo v zelo posebnih okoliščinah, na primer če bi se stroški proizvodnje v celotnem obdobju preiskave znatno zvišali v povezavi z osredotočenostjo izvoza na en del obdobja preiskave in osredotočenostjo domače prodaje na drug del obdobja preiskave. V tem primeru sta bili proizvodnja in domača prodaja enakomerno porazdeljeni po celotnem obdobju preiskave. Poleg tega sta se cena na enoto na domačem trgu (+6–10 % v drugem četrtletju, +10–13 % v tretjem četrtletju, +25–26 % v četrtem četrtletju) ter cena na enoto proizvodnje (+1–4 % v drugem četrtletju, +10–13 % v tretjem četrtletju, +25–26 % v četrtem četrtletju) v obdobju preiskave gibali podobno. Nasprotno pa so odločitve družbe o oblikovanju cen na trgu Unije sledile popolnoma drugačnemu trendu. Izvozna cena se je med prvim in drugim četrtletjem zvišala za 28–32 %, se nato v tretjem četrtletju nekoliko znižala, vendar je še naprej rasla in v četrtem četrtletju dosegla +43–47 % svoje vrednosti v prvem četrtletju. Temu zvišanju niso sledili stroški proizvodnje, ki so se med prvim in drugim četrtletjem zvišali le malo, v tretjem četrtletju občutno, v četrtem četrtletju pa znatno. Družba se je odločila, da ceno svojega izvoza v Unijo oblikuje po znatno nižji ravni v četrtletju, v katerem so bile izvožene količine najbolj koncentrirane. Komisija je zato menila, da zahtevek za četrtletni izračun v tem primeru ni bil upravičen in je zato trditev zavrnila.

(133)

Po dodatnem dokončnem razkritju, navedenem v uvodni izjavi 65, je družba NLMK trdila, da bi Komisija v skladu s členom 2(10)(j) osnovne uredbe morala datum pogodbe priznati kot datum, ko so bili v tem primeru določeni materialni pogoji za trgovanje, kar zadeva transakcije izvoza, ki naj bi se uporabile v izračunu dampinga. V zvezi s tem se je družba sklicevala tudi na prejšnjo preiskavo (20), v kateri je bil za določitev materialnih pogojev za trgovanje namesto datuma računa uporabljen datum pogodbe/nabavnega naloga.

(134)

Komisija je ugotovila, da se je člen 2(10)(j) osnovne uredbe nanašal na pretvorbo valut ter datum uporabljenega menjalnega tečaja, kadar je bila pretvorba valut potrebna za namene primerjave. Komisija je ugotovila, da teh določb ni bilo mogoče uporabiti pri določitvi, katere transakcije bi morale biti vključene v izračun stopnje dampinga. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je bil v prejšnji preiskavi datum pogodbe/nabavnega naloga odločilen le za namene določitve datuma menjalnega tečaja, ki naj bi se uporabil. V tolikšni meri je tudi mogoče opraviti morebitno prilagoditev na podlagi člena 2(10)(j) osnovne uredbe. Te določbe ni mogoče uporabiti za izključitev transakcij iz izračuna dampinga.

(135)

Zato je Komisija trditev zavrnila.

(136)

Komisija je za sodelujoče proizvajalce izvoznike v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečje normalne vrednosti vsake vrste podobnega izdelka s tehtanim povprečjem izvozne cene ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(137)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 12 do 14, je bilo vzorčenje ruskih proizvajalcev izvoznikov opuščeno, preiskava pa se je izvajala na vseh sodelujočih družbah.

(138)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v Rusiji je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkovne zbirke Surveillance 2, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 201.

(139)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal približno 98 % celotnega uvoza. Na podlagi tega se je Komisiji zdelo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni sodelujoče družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(140)

Dokončne stopnje dampinga, ob upoštevanju sprememb po dokončnem razkritju, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(141)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bila skupna prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(142)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(143)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(144)

Pri vsakem od treh izvoznikov pri nekaterih vrstah izdelkov, ki so bili v obdobju preiskave izvoženi v Unijo, sploh ni bilo domače prodaje ali pa je bil obseg domače prodaje te vrste izdelkov manjši od 5 % in torej ni bila reprezentativna.

(145)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(146)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(147)

V takih okoliščinah je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave.

(148)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(149)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo glede na vrsto izdelka, 14 do 100 % celotne domače prodaje družbe MMK Turkey, 28 do 100 % celotne domače prodaje družbe Tatmetal in 19 do 100 % celotne domače prodaje družbe Tezcan dobičkonosne ter da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. Skladno s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave ali samo kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(150)

Za vse vrste izdelka, pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov, je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje navedene vrste izdelka.

(151)

Kjer ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali če določena vrsta izdelka ni bila prodana v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(152)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(153)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni stroški PSA in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja, za navedene vrste izdelkov. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so bili dodani tehtani povprečni stroški PSA in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

(154)

Po dokončnem razkritju je družba MMK Turkey trdila, da je Komisija storila napako, ko je pri konstrukciji normalne vrednosti del finančnih stroškov družbe izključila iz stroškov PSA.

(155)

Izključeni finančni stroški so bili dohodki/izgube v tuji valuti, ki niso bile dejanski stroški, temveč so izhajale iz razlike v menjalnih tečajih med valuto računa in obračunsko valuto na datum transakcije in datum plačila, zato ne odražajo dejanskih stroškov PSA, povezanih s proizvodnjo ali prodajo izdelka v preiskavi. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je uporabila isti pristop pri vseh vzorčenih družbah, ne glede na to, ali so v tuji valuti ustvarjale izgubo ali dobiček. Razlog za tak pristop je v dejstvu, da bi v ekstremnih primerih opustitev takega ravnanja privedla do skupno negativnih stroškov PSA, ki ne bi odražali dejanskih stroškov PSA. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(156)

Po dokončnem razkritju je družba Tezcan navedla, da je prišlo do napake pri izračunu stroškov ene od surovin zaradi dvojnega štetja njenih začetnih zalog. Komisija je to napako popravila in družbi Tezcan ponovno razkrila revidiran izračun dampinga. Z učinkom tega popravka se ni spremenila stopnja dampinga družbe, ker so končne stopnje dampinga izražene na ravni prve števke za vejico.

(157)

Ista družba je trdila, da Komisija pri spremembah njenih stroškov proizvodnje ni upoštevala razlik v stroških kolobarjev, uporabljenih za proizvodnjo izvoženih in na domačem trgu prodanih vrst jekla, odpornih proti koroziji, ki so domnevno izhajale iz sheme oprostitve dajatev, ki jo je uporabljala družba.

(158)

Preiskava je razkrila, da uvoženih in na domačem trgu kupljenih kolobarjev ni mogoče neposredno povezati s proizvodnjo bodisi izvoženih bodisi na domačem trgu prodanih izdelkov in da lahko proizvajalec izvoznik za shemo oprostitve dajatev uporabi „enakovredno blago“ namesto uvoženega blaga, navedenega v pooblastilu. Komisija zato ni mogla ugotoviti razlike v dejanskih stroških proizvodnje vrst jekla, odpornih proti koroziji, za izvoz in domači trg, ki izhajajo iz uporabe sheme oprostitve dajatev. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(159)

Nazadnje je družba Tezcan v svojih pripombah k razkritju ter na zaslišanju s službami Komisije trdila, da je Komisija napačno uporabila njene stroške proizvodnje za domači trg (v nadaljnjem besedilu: DMCOP) namesto stroškov proizvodnje za izvoz v EU (v nadaljnjem besedilu: EUCOP) pri konstrukciji normalne vrednosti za tiste vrste izdelkov, ki se v obdobju preiskave niso prodajali na domačem trgu. Družba je trdila, da to ni v skladu z opisom metodologije, ki ga je Komisija podala v posebnem razkritju, tj. „dolgoletno prakso“ Komisije ter sodno prakso EU. Družba je dalje trdila, da bi bilo treba podatke EUCOP dejansko uporabiti tudi pri konstrukciji normalne vrednosti za tiste vrste izdelka, katerih domača prodaja je bila v obdobju preiskave „zelo omejena“.

(160)

Praksa Komisije je, da konstruira normalno vrednost na podlagi podatkov DMCOP in stroškov PSA ter dobička iz transakcij, opravljenih v običajnih pogojih trgovanja na domačem trgu. Podatki EUCOP se uporabljajo samo, če v obdobju preiskave ni podatkov DMCOP za določene vrste izdelkov. Ta praksa je skladna s sodno zadevo, na katero se sklicuje družba Tezcan in v kateri je navedeno, da je „namen konstruiranja normalne vrednosti določiti prodajno ceno izdelka, kakršna bi bila, če bi bil ta izdelek prodan v svoji državi porekla ali v državi izvoznici (21)“. V tej preiskavi so bile zadevne vrste izdelka v obdobju preiskave proizvedene za domači trg, vendar niso bile prodane, tj. so bile ob koncu obdobja preiskave še na zalogi. Družba je za te vrste izdelka pravilno sporočila podatke DMCOP. Podatke DMCOP je preverila Komisija. Besedilo metodologije, predstavljeno v posebnem razkritju, ki se sklicuje na vrste izdelkov, ki se „niso prodajale na domačem trgu“ in za katere je treba pri konstrukciji normalne vrednosti uporabiti podatke EUCOP, naj bi pomenilo vrste izdelkov, „za katere podatki DMCOP niso obstajali“. Besedilo je splošen opis ravnanja Komisije pri konstruiranju normalne vrednosti in ni prilagojeno za nenavadne primere, v katerih so posebni domači stroški proizvodnje, vendar brez prodaje. Vendar to besedilo zagotovo ne odraža prakse Komisije, ki sledi sodni praksi, na katero opozarja proizvajalec izvoznik in ki je navedena zgoraj, saj bi normalna vrednost morala najprej temeljiti na stroških in cenah na domačem trgu. Trditev je bila zato zavrnjena.

(161)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 35, je družba Tezcan v zvezi s to zadevo zahtevala posredovanje pooblaščenca za zaslišanje. Družba Tezcan je ponovila trditev iz uvodne izjave 159 in dodala, da je Komisija na zaslišanju s službami Komisije ustno soglašala s sprejetjem te trditve. Komisija želi pojasniti položaj. Dejansko je Komisija na zaslišanju družbi povedala, da sta bili trditev in podlaga zanjo razumljeni in da lahko preidejo na naslednje točke. Kljub temu je Komisija družbi svetovala, naj trditev ohrani v pisni obliki v predložitvi. Vendar je Komisija po skrbnejši analizi trditve po zaslišanju sklenila, da trditev iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 160, ni bila upravičena. Komisija je pooblaščenca za zaslišanje obvestila o svojih nadaljnjih razmislekih in sklepih.

(162)

Vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki so izdelke izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila njuna izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi cene, ki je bila dejansko plačana ali jo je bilo treba plačati za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo.

(163)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(164)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, stroške kreditov in provizij ter stroške pakiranja.

(165)

Po dokončnem razkritju je družba MMK Turkey trdila, da je Komisija nekatere stroške domačega prevoza med dvema proizvodnima obratoma družbe napačno obravnavala kot stroške notranjega prevoza ter zagotovila dokaze, da ti stroški niso bili notranji. Komisija je trditev glede na dokaze ocenila kot upravičeno in družbi MMK ponovno razkrila revidiran izračun dampinga. Posledično se je stopnja dampinga družbe MMK znižala z 10,6 % na 10,5 %.

(166)

Dva vzorčena proizvajalca izvoznika sta v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe zahtevala prilagoditev za povračilo dajatev, pri čemer sta trdila, da bi obstoj sheme za povračilo dajatev za nekatere vhodne materiale v zadevni državi pomenil, da bi vsa njihova domača prodaja vključevala posredni davek v primerjavi z izvozom.

(167)

V Turčiji se za vroče valjane kolobarje, ki so vhodni material pri proizvodnji vrst jekla, odpornih proti koroziji, uporablja uvozna dajatev. V skladu s postopkom aktivnega oplemenitenja so domači proizvajalci oproščeni plačila take dajatve, če se uvožena surovina uporabi za proizvodnjo končnih izdelkov, ki se na koncu izvozijo. Vzorčena izvoznika sta trdila, da bi moral biti za pošteno primerjavo normalne vrednosti in izvozne cene upoštevan znesek dajatev, ki bi ga plačala, če bi bile končne vrste jekla, odporne proti koroziji, prodane na domačem trgu namesto izvožene.

(168)

Vendar je preiskava pokazala, da noben od teh vzorčenih izvoznikov ni v obdobju preiskave plačal nobene uvozne dajatve, niti za domačo prodajo niti za izvoz, saj sta izpolnila izvozno obveznost, povezano s posameznim dovoljenjem za aktivno oplemenitenje. Zato ni moglo biti vprašanja primerljivosti cen med izvozom vrst jekla, odpornih proti koroziji, ki vključuje vroče valjane kolobarje, za katere dajatev ni bila plačana, in domačo prodajo vrst jekla, odpornih proti koroziji, ki vključuje vroče valjane kolobarje, za katere je bila uvozna dajatev plačana (saj se slednja okoliščina v obdobju preiskave ni nikoli pojavila). Noben proizvajalec izvoznik ni mogel z dokazi utemeljiti, da so brez dejanskega plačila uvoznih dajatev vrste jekla, odporne proti koroziji, prodane na domačem trgu, vključevale stroške uvozne dajatve za vroče valjane kolobarje v primerih, kjer taka uvozna dajatev ni bila dejansko plačana. Tega ni mogoče predpostaviti. Iz teh razlogov se je zahteva štela za neutemeljeno in je bila zato zavrnjena.

(169)

Po dokončnem razkritju je družba Tatmetal ponovila svoje trditve glede prilagoditve za povračilo dajatev, vendar ni predložila novih dokazov, ki bi lahko spremenili sklep Komisije, kot je pojasnjen v uvodni izjavi 129. Ta trditev je zato zavrnjena.

(170)

En vzorčen proizvajalec je Komisijo zaprosil, naj zaradi visoke inflacije v Turčiji in padajoče vrednosti turške lire za določitev njegove individualne stopnje dampinga uporabi metodo delitve na četrtletja.

(171)

Komisija je to trditev analizirala in določila, da povprečna stopnja inflacije in devalvacija turške lire v obdobju preiskave nista bili tako obsežni, da bi utemeljili odstopanje od dosledne prakse Komisije, da stopnjo dampinga izračuna letno. Hkrati družba skoraj vso domačo prodajo in vse nakupe surovin opravlja v USD, zato bi vpliv menjalnega tečaja na normalno vrednost in na izvozno ceno moral biti podoben. Poleg tega v nobenem četrtletju ni bilo koncentracije domače prodaje ali izvoza, temveč je bila prodaja v obdobju preiskave enakomerno porazdeljena, razen zmanjšanja izvoza za vse tri vzorčene družbe v tretjem četrtletju, na katerega so očitno vplivale omejitve zaradi COVID. Zato je bila zahteva po četrtletnem izračunu stopenj dampinga zavrnjena.

(172)

Po dokončnem razkritju je družba Tezcan ponovno trdila, da bi bilo treba stopnjo dampinga izračunati na četrtletni osnovi. Družba ni predložila nobenih novih dokazov, trdila pa je, da je Komisija v prejšnjih preiskavah, med katerimi so bile številne usmerjene proti Turčiji, uporabila to metodo ter da bi 12-odstotna stopnja inflacije v Turčiji in 37-odstotna devalvacija turške lire glede na euro v obdobju preiskave upravičili ta pristop.

(173)

Družba je dalje trdila, da so bile v okoliščinah, kjer se ugotavlja tehtano povprečje stroškov za dvanajst mesecev, dobičkonosnost domače prodaje pa se analizira na podlagi posameznih transakcij, nekatere transakcije obravnavane, kot da ustvarjajo izgubo, medtem ko so bile v resnici dobičkonosne, kar je privedlo do izkrivljene stopnje dampinga, in da bi četrtletni izračuni pripeljali do ustreznejših stopenj dampinga.

(174)

Komisija je vztrajala, da v tem primer niti raven inflacije niti devalvacija turške lire ne upravičujeta takega pristopa. Ugotovila je, da so bile v prejšnjih preiskavah proti Turčiji, ki jih je navajala družba Tezcan, stopnje inflacije znatno višje.

(175)

Podobno je Komisija vztrajala pri sklepu, da v tej preiskavi ni bilo koncentracije domače prodaje ali izvoza v nekem določenem četrtletju, ki bi upravičeval četrtletne izračune. Četrtletne spremembe domače prodaje in izvoza se zagotovo dogajajo, vendar lahko Komisija samo v izjemnih okoliščinah opusti svojo standardno metodologijo, kot na primer v okoliščinah, opisanih v prvem odstavku uvodne izjave 132. Po mnenju Komisije sprememba v tem primeru ni bila tako znatna, da bi upravičila četrtletni izračun. Dejansko je Komisija ponovila, da ne more biti obvezana odstopati od standardne metodologije, kot je določena v osnovni uredbi, kadar proizvajalec izvoznik zahteva drugačno metodologijo, ki bi izboljšala njegovo stopnjo dampinga.

(176)

Komisija je zato potrdila zavrnitev te trditve.

(177)

Po dokončnem razkritju je družba Tezcan trdila, da če Komisija vrst jekla, odpornih proti koroziji ter prevlečenih z aluminijem in cinkom, ne bi izključila iz obsega izdelka, bi morala ponovno izračunati svojo stopnjo dampinga brez prevleke iz aluminija in cinka, saj jo je s septembrom 2021 prenehala izdelovati. Tako bi stopnja dampinga družbe Tezcan primerno in ustrezno odražala današnjo realnost. Družba Tezcan je dodala, da je prekinitev proizvodnje očitna, nesporna in trajna. Družba Tezcan je to trditev predložila na zaslišanju s pooblaščencem za zaslišanje, čeprav je bil prvotni zahtevek za zaslišanje omejen na trditev glede uporabe podatkov EUCOP namesto podatkov DMCOP, družba Tezcan pa je zaprosila za vključitev samo tega dela in je svojo predstavitev zadeve predložila dan pred samim zaslišanjem.

(178)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. V skladu s členom 6(1) osnovne uredbe se informacije, ki se nanašajo na obdobje, ki sledi obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo. Dejansko se v skladu s prakso Komisije dogodki, ki se nanašajo na obdobje, ki sledi obdobju preiskave, upoštevajo samo, če so očitni, nesporni in trajni. Še pomembneje pa je, da bi morala protidampinška dajatev, kot je pojasnilo Splošno sodišče v zadevi T-462/04 (22), glede na take dogodke biti očitno neprimerna. V tej preiskavi to ni tako, saj Komisija na podlagi dejstev, ki jih je preverila, ne more z zadostno gotovostjo ugotoviti, da družba Tezcan v prihodnosti ne bo proizvajala prevleke iz aluminija in cinka. Tudi če bi se to zgodilo, proizvajalec izvoznik ni predstavil nobenih dokazov, ki bi kazali, da je bila predlagana dajatev očitno neprimerna, niti ni tega trdil. Komisija je zato zavrnila to trditev.

(179)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(180)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za tri vzorčene proizvajalce izvoznike.

(181)

Dokončna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 8 %. Na to stopnjo niso vplivale manjše spremembe posameznih stopenj dampinga družb MMK Turkey in Tezcan, opisane v uvodnih izjavah 156 in 165.

(182)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz Turčije je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkovne zbirke Surveillance 2, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 201.

(183)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal 100 % celotnega uvoza. Na podlagi tega se je Komisiji zdelo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(184)

Na podlagi tega so dokončne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(185)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 20 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(186)

Ruski proizvajalci izvozniki so trdili, da so jeklarski storitveni centri, povezani s pritožniki, uvažali izdelek v preiskavi iz Rusije in Turčije ter da bi bilo treba take proizvajalce Unije izključiti kot pritožnike.

(187)

Ruski proizvajalci izvozniki niso predložili dokazov, da bi proizvajalci Unije opravljali uvoz iz Rusije in Turčije, prav tako niso predložili dokazov, da bi tak uvoz v znatnih količinah opravljali z njimi povezani jeklarski storitveni centri. S preveritvenimi obiski je bilo potrjeno, da je bila trditev ruskih proizvajalcev glede vzorčenih proizvajalcev Unije neutemeljena. Komisija je trditev zavrnila.

(188)

Ruski proizvajalci so opozorili na povezave med enim od proizvajalcev, ki je podpiral pritožnika, in turškimi izvozniki ter Komisijo pozvali, naj zadevno družbo izključi iz opredelitve industrije Unije.

(189)

Na začetni stopnji je zadevna družba sama priznala, da ima poslovne interese v Turčiji (23). Vendar ti interesi po mnenju Komisije niso zadoščali za izključitev družbe kot proizvajalca Unije v tej preiskavi, saj se nanašajo na načrte v prihodnosti. Objektivnega razloga za izključitev tega proizvajalca tako ni bilo.

(190)

Ugotovljeno je bilo, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala 9 797 517 ton, vključno s proizvodnjo za zaprti trg. Komisija je to količino določila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od družbe Eurofer in vzorčenih proizvajalcev Unije.

(191)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, so štirje vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali 25 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(192)

Da bi ugotovili, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter da bi določili potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija proučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka (tj. za lastno ali nelastno uporabo), ki ga proizvaja industrija Unije.

(193)

Ugotovila je, da je znaten del proizvodnje proizvajalcev Unije, tj. okoli 22 %, namenjen zaprtemu trgu v Uniji. Vrste jekla, odporne proti koroziji, se za lastne potrebe uporabljajo kot vmesni material za proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(194)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je pomembno za analizo škode v tej zadevi. Izdelki, namenjeni za lastno uporabo, niso izpostavljeni neposredni konkurenci zaradi uvoza, temveč se preprosto prenesejo v naslednjo stopnjo proizvodnje in/ali dobavljajo po transfernih cenah znotraj iste družbe ali skupine družbe za nadaljnjo predelavo nižje v verigi glede na različne cenovne politike. Nasprotno so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka, prodajajo pa se po cenah s prostega trga.

(195)

Da bi lahko Komisija čim celoviteje prikazala razmere industrije Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost v zvezi z vrstami jekla, odpornimi proti koroziji, in proučila, ali je bila proizvodnja namenjena za lastno uporabo ali za prosti trg.

(196)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza in cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Kjer je bilo to mogoče in upravičeno, so se ugotovitve preiskave primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila celovita slika stanja industrije Unije.

(197)

Vendar bi se drugi gospodarski kazalniki lahko smiselno proučili le s sklicevanjem na celotno dejavnost vrst jekla, odpornih proti koroziji, vključno za lastne potrebe industrije Unije. To so: proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, pri čemer ni pomembno, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu.

(198)

Na zahtevo številnih proizvajalcev izvoznikov je Komisija zaprosila pritožnika, naj informacije, predstavljene v odprti različici pritožbe, dopolni glede obsega in vrednosti uvoza. Spisi o dopolnitvi Priloge I-1 k pritožbi so bili dani na voljo v spisu v zadevi (24).

(199)

Skladno s členom 14(6) osnovne uredbe je Komisija med preiskavo zagotovila informacije o skupnem obsegu in vrednosti uvoza na posamezno državo izvoznico za koledarsko leto 2020 za izdelek v preiskavi (25).

(200)

Dodatne informacije, opisane v obeh uvodnih izjavah zgoraj, ne posegajo v končno določitev obsega uvoza v sedanji preiskavi.

(201)

Komisija je med preiskavo navzkrižno preverila podatke v podatkovni zbirki Comext s tistimi v podatki zbirki Surveillance 2 (v nadaljnjem besedilu: Surveillance 2) in ugotovila nekatera neskladja na ravni TARIC. Komisija je zadevo preverila z agencijo Eurostat in ugotovila, da nekatere države članice v Comext niso sporočile določenega zadevnega uvoza. Komisija je zato sklenila uporabiti podatke Surveillance 2 za določitev trga Unije, uvoznih cen in tržnih deležev.

(202)

Nekaterim vrstam izdelka, zajetim v preiskavi, je bila 10-mestna oznaka TARIC dodeljena šele po začetku preiskave proti izogibanju v novembru 2019 (26). Podatki za te vrste zato v Surveillance 2 za obdobje 2017–2019 niso bili na voljo. Zato je Komisija te količine določila na podlagi preglednice 1 v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1156 (27).

(203)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi: (a) podatkov združenja Eurofer glede prodaje in lastne uporabe podobnega izdelka s strani industrije Unije (vključno s prodajo za lastno uporabo), navzkrižno preverjenih glede na obseg prodaje in lastne uporabe, ki so ga sporočili vzorčeni proizvajalci Unije; ter (b) uvoza izdelka v preiskavi iz vseh tretjih držav v Unijo, kot je sporočeno v Surveillance 2.

(204)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(205)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %. V istem obdobju se je povpraševanje na prostem trgu zmanjšalo za 5 %, na zaprtem trgu pa za 13 %.

(206)

Komisija je proučila, ali naj se uvoz vrst jekla, odpornih proti koroziji, s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(207)

Navedena določba določa, da bi bilo treba uvoz iz več kot ene države kumulativno oceniti le, če se ugotovi:

(208)

Stopnje dampinga, ugotovljene v zvezi z uvozom iz vsake od obeh zadevnih držav, so povzete v uvodnih izjavah 140 in 184. Vse so nad pragom de minimis, določenim v členu 9(3) osnovne uredbe.

(209)

Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržni delež v obdobju preiskave je znašal 9,3 % za uvoz iz Turčije in 3,5 % za uvoz iz Rusije. Po dokončnem razkritju je vlada Rusije trdila, da je 3,5-odstotni delež ruskega trga nepomemben, vendar je bila ta trditev neutemeljena.

(210)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz Turčije in Rusije ter med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom so bili v zadevnem obdobju podobni. Natančneje, uvoženi izdelki so podobno konkurirali med seboj ter z vrstami jekla, odpornimi proti koroziji, proizvedenimi v Uniji, ker se prodajajo po istih prodajnih kanalih in podobnim kategorijam strank. Zadevni izdelek je blago, konkurenca pa je predvsem potekala le na podlagi cen.

(211)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz Turčije in Rusije pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(212)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi Surveillance 2, kot je ustrezno pojasnjeno v oddelku 4.2.2. Tržni delež uvoza iz zadevnih držav je bil določen s primerjavo tega uvoza s potrošnjo Unije s prilagoditvijo glede uvoza iz Kitajske, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 202, kar je vplivalo tako na kitajski kot tudi skupni obseg uvoza, s tem pa tudi na obseg potrošnje in tržne deleže.

(213)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež na prostem trgu

(214)

Uvoz iz zadevnih držav in njihov tržni delež se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot petkrat. Tržni delež uvoza Unije iz zadevnih držav je bil v obdobju preiskave 12,9 %. Tako povečanje se je zgodilo, čeprav je za večji del obravnavanega obdobja veljal zaščitni ukrep zaradi dejstva, da sta v okviru zaščitnega ukrepa obe državi izvažali zadevni izdelek na podlagi preostale kvote, ki je bila dovolj velika, da je tem povečanim količinam omogočila vstop na trg Unije brez zaščitne dajatve.

(215)

Komisija je uvozne cene določila na podlagi Surveillance 2, kot je ustrezno pojasnjeno v oddelku 4.2.2.

(216)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

(217)

Povprečne uvozne cene iz obeh zadevnih držav so med letoma 2017 in 2018 ostale stabilne, nato so v obdobju dveh let padle za 14 %. V celotnem obravnavanem obdobju so bile povprečne uvozne cene iz obeh zadevnih držav (skupaj ali ločeno) stalno nižje od cen proizvajalcev Unije (glej preglednico 7), razlika med povprečnimi prodajnimi cenami EU industrije Unije in povprečnimi uvoznimi cenami iz zadevnih držav pa se je v obravnavanem obdobju skoraj podvojila.

(218)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tudi tako, da je primerjala:

(219)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(220)

Po dokončnem razkritju je družba Severstal trdila, da ni niti pravne podlage niti utemeljitve za uporabo člena 2(9) osnovne uredbe po analogiji za določitev izvozne cene za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen (in nelojalnega nižanja ciljnih cen). Po mnenju družbe Severstal bi to pomenilo kršitev člena 3(1) osnovne uredbe. Družba je še ugotovila, da je Splošno sodišče to prakso Komisijo že obsodilo v zadevi Hansol Paper (29). Družba Severstal je zlasti trdila, da je Splošno sodišče v navedeni zadevi presodilo, da se je Komisija napačno določila, da po analogiji uporabi člen 2(9) osnovne uredbe v okviru ugotavljanja škode, zlasti ko se je odločila, „da bo […] odštela stroške PSA in stopnjo dobička za nadaljnjo prodajo zadevnega izdelka“ neodvisnim strankam, saj so podobnemu izdelku industrije Unije konkurirale in tej industriji povzročile škodo cene zadevnega izdelka, zaračunane neodvisnim strankam, in ne hipotetično konstruirane cene CIF. Po mnenju družbe Severstal je Splošno sodišče to načelo podprlo v zadevah Giant (30) in CRIA (31), Sodišče pa ga je nedavno podprlo v zadevi Hansol (32). Družba Severstal je menila, da so bile cene, ki so jih njeni povezani trgovci zaračunali svojim nepovezanim strankam, v osnovi zanesljive in da take cene konkurirajo cenam industrije Unije ter da bi jih bilo treba zato uporabiti za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen (in nelojalnega nižanja ciljnih cen).

(221)

Komisija je zavrnila trditev, da uporaba člena 2(9) po analogiji za določitev izvozne cene za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen predstavlja kršitev člena 3(1) osnovne uredbe. Dejansko je Sodišče v svoji sodbi v zadevi Hansol (33) v nasprotju s trditvijo družbe Severstal potrdilo zakonitost metodologije Komisije, pri čemer je trdilo, da je „Komisija […] lahko, da bi zagotovila objektivno primerjavo cen na ravni prve sprostitve zadevnega izdelka v prosti promet v Uniji, to ceno CIF meja Unije računsko določila tako, da je od cene, po kateri je družba Schades zadevni izdelek prodala naprej neodvisnim strankam, odštela stroške PSA in stopnjo dobička. Ta uporaba člena 2(9) osnovne uredbe po analogiji je namreč spadala v široko diskrecijsko pravico, ki jo ima Komisija pri izvajanju člena 3(2) te uredbe, in torej ni bilo mogoče šteti, da gre za očitno napako pri presoji (34).“ Ker poleg tega industrija Unije v tej zadevi neposredno prodaja večinoma neodvisnim strankam, metodologija, ki jo je uporabila Komisija, ni privedla do očitno napačnega rezultata (35).

(222)

Zgoraj navedeno kaže tehtano povprečno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen med 4,2 % in 7,1 % za uvoz iz Turčije ter med 5 % in 20,4 % za uvoz iz Rusije (36). Pri večini vrst jekla, odpornih proti koroziji, gre za cenovno občutljivo blago, zato so stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen precejšnje.

(223)

Turško združenje CIB in nekateri proizvajalci izvozniki so Komisijo prosili, naj zagotovi, da bodo primerljivi izdelki upoštevani. Metodologija, uporabljena med preiskavo, pri primerjavi vrst zadevnega izdelka, izvoženih v Unijo, in podobnega izdelka, proizvedenega znotraj Unije, je, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 218 in 219, dovolj podrobna, da zagotavlja ustrezno primerjavo cen za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(224)

Dalje je Komisija upoštevala tudi druge cenovne učinke, zlasti obstoj znatnega znižanja cen. V obravnavanem obdobju je industrija Unije svoje cene znižala za 12 %, kar presega znižanje proizvodnih stroškov (–7 % v istem obdobju) (glej preglednico 7). Vendar pa bi pri dampinškem uvozu industrija Unije lahko zvišala svoje cene vsaj na raven, ki bi omogočala prodajo brez izgub. Na primer v letu 2019, ki sovpada z najvišjim povečanjem dampinškega uvoza, je morala industrija Unije prodajati po ceni, ki je bila blizu cene dampinškega uvoza, vendar z znatno izgubo. V obdobju preiskave so se prodajne cene industrije Unije znižale vzporedno z znižanjem proizvodnih stroškov, vendar na raven, ki je komaj še prinašala dobiček.

(225)

Po dokončnem razkritju so združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki trdili, da je bilo znižanje prodajnih cen od leta 2019 do obdobja preiskave manjše od znižanja stroškov proizvodnje in da je industrija Unije v obdobju preiskave celo uspela ustvariti dobiček. S tem bi bila ugotovitev o znižanju cen zaradi zadevnega uvoza dvomljiva.

(226)

Komisija je to trditev zavrnila. Dejstvo, da je lahko industrija Unije v obdobju preiskave dosegla 0,4-odstotni dobiček, ne more omajati sklepa Komisije o znatnem znižanju cen zaradi dampinškega uvoza. Stopnje dobičkonosnosti, ki je tik nad pragom dobička, ni mogoče šteti za zdravo stopnjo dobička, ki bi jo bilo mogoče doseči brez cenovnega pritiska zaradi dampinškega uvoza. Jasno je, da so bile take stopnje dobička rezultat stalno naraščajočih količin uvoza vrst jekla, odpornih proti koroziji iz zadevnih držav. Kot je uvodoma pojasnjeno, so vrste jekla, odporne proti koroziji, občutljive na cenovno konkurenco. Dampinški uvoz je tako povzročal precejšnje znižanje prodajnih cen industrije Unije.

(227)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(228)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 6, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je zaradi uvoza nekaterih vrst jekla, odpornih proti koroziji, iz Turčije in Rusije utrpela industrija Unije.

(229)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika združenja Eurofer v zvezi s proizvajalci Unije, po potrebi navzkrižno preverjenih z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov štirih vzorčenih proizvajalcev Unije. Oba sklopa podatkov sta bila ustrezno preverjena (37) in ugotovljeno je bilo, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(230)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(231)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(232)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(233)

Obseg proizvodnje industrije Unije je bil med letoma 2017 in 2019 razmeroma stabilen, ob koncu obravnavanega obdobja pa se je zmanjšal za 10 %, deloma zaradi pritiska s strani turškega in ruskega uvoza, ki se je v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2019 povečal za skoraj 330 000 ton (preglednica 2).

(234)

Po dokončnem razkritju je vlada Rusije izračunala obseg proizvodnje industrije Unije na podlagi podatkov, sporočenih v preglednicah 5a, 5b, 9 in 12, z združitvijo številk v navedenih preglednicah pa je sklenila, da je Komisija obseg proizvodnje industrije Unije izračunala napačno. Vendar te preglednice ne temeljijo na istem viru; zlasti količine, sporočene v preglednici 9, temeljijo na vzorcu industrije Unije, količine v ostalih treh preglednicah pa izhajajo iz celotne industrije Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(235)

V obravnavanem obdobju se je proizvodna zmogljivost industrije Unije povečala za 10 %. Vendar je to povečanje teoretično. Proizvajalci Unije so svoje linije za vroče potopno galvaniziranje uporabljali za proizvodnjo vrst jekla, odpornih proti koroziji, pa tudi za druge izdelke, ki niso predmet te preiskave. V obravnavanem obdobju se je delež teh proizvodnih linij, ki je bil dodeljen proizvodnji vrst jekla, odpornih proti koroziji, za nekatere proizvajalce spremenil. Zmanjšanje proizvodnje je v kombinaciji s povečanjem proizvodne zmogljivosti pripeljal do padca stopnje izkoriščenosti zmogljivosti.

(236)

Po dokončnem razkritju so združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki trdili, da sta bila povečanje proizvodne zmogljivosti ter njegov učinek na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti zlasti v letu 2019 posledica napačnih naložbenih odločitev. Vendar kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 235, je bilo to povečanje zgolj teoretično. Komisija je to dejstvo v svoji analizi upoštevala tako, da je temu negativnemu dejavniku pripisala omejen pomen v škodljivih razmerah industrije Unije.

(237)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5a

Obseg prodaje na prostem trgu in tržni delež

(238)

Obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu je bil v obravnavanem obdobju razmeroma stabilen. V smislu obsega prodaje je lahko industrija Unije ob koncu obravnavanega obdobja kompenzirala učinek močnega povečanja uvoza iz zadevnih držav z razširitvijo ukrepov zoper Kitajsko na uvoz, opravljen na podlagi praks izogibanja (38), kar je industriji Unije omogočilo ponovno pridobiti nekaj obsega prodaje, ki ga je pred tem izgubila zaradi kitajskih praks izogibanja. V povezavi z zmanjšanjem proizvodnje je to pripeljalo celo do povečanja tržnega deleža v obravnavanem obdobju.

(239)

Po razkritju so združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki trdili, da zgornje številke dokazujejo, da industrija Unije ni utrpela znatne škode zaradi izgube prodaje ali tržnega deleža.

(240)

Čeprav se je obseg prodaje industrije Unije kot tak dejansko le malo zmanjšal, njen tržni delež pa se je glede na zmanjšanje potrošnje povečal, se Komisija s tem ni strinjala, saj je izrazito povečanje nizkocenovnega uvoza iz Rusije in Turčije izvajalo cenovni pritisk, zniževalo cene ter industriji Unije preprečilo, da bi v celoti izkoristila protidampinške ukrepe na uvoz vrst jekla, odpornih proti koroziji, iz Kitajske.

Preglednica 5b

Količine za lastne potrebe in tržni delež

(241)

Zaprti trg industrije Unije (sestavljen iz vrst jekla, odpornih proti koroziji, ki jih industrija Unije obdrži za uporabo v nadaljnji proizvodnji, zlasti jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi) v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 13 %. Zmanjšanje je mogoče pripisati zmanjšanemu povpraševanju po jeklenih izdelkih, prevlečenih z organskimi premazi, nižje v proizvodni verigi v drugem delu obravnavanega obdobja, kljub okrevanju sektorja gospodinjskih aparatov v zadnjem četrtletju 2020 (39). Tržni delež zaprtega trga v celotni proizvodnji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za skupno 0,8 odstotne točke.

(242)

Zgornje številke kažejo trend upadanja od leta 2017 glede proizvodnje, manj izrazito pa tudi glede prodaje na prostem trgu. Kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 238, se je tržni delež industrije Unije povečal zaradi registracije določenega kitajskega uvoza ob začetku preiskave proti izogibanju v zvezi s takim uvozom (40), s katero se je končal znaten uvoz iz Kitajske, industriji Unije pa je bilo omogočeno, da nadomesti del prodaje, ki je bila izgubljena zaradi ruskega in turškega uvoza.

(243)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(244)

V obravnavanem obdobju je raven zaposlenosti v industriji Unije, povezane s proizvodnjo vrst jekla, odpornih proti koroziji, nihala in se zvišala za 10 %. Vendar pa so nihanja teoretična, saj so rezultat metodologij, uporabljenih za dodelitev virov, z začetkom pri družini izdelkov, ki je širša od vrst jekla, odpornih proti koroziji (namreč vsi vroče galvanizirani izdelki).

(245)

Produktivnost industrije Unije se je v zadevnem obdobju zmanjšala za 18 %. To zmanjšanje ima vzrok v zmanjšanju obsega proizvodnje in metodologiji, uporabljeni za določitev števila zaposlenih, ki so vključeni v dejavnosti v zvezi z vrstami jekla, odpornimi proti koroziji.

(246)

Vse stopnje dampinga so bile nad stopnjo de minimis, večina med njimi je bila celo precej višja. Višina dejanskih stopenj dampinga je ob upoštevanju obsega in cene uvoza iz zadevnih držav znatno vplivala na industrijo Unije.

(247)

Vrste jekla, odporne proti koroziji, so že bile predmet protidampinških preiskav. Komisija je ugotovila, da je v obdobju od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016 na položaj industrije Unije močno vplival dampinški uvoz vrst jekla, odpornih proti koroziji, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK). Začasni protidampinški ukrepi na uvoz iz LRK so bili uvedeni avgusta 2017 (41), dokončni ukrepi pa so bili potrjeni februarja 2018 (42).

(248)

Avgusta 2020 so bili s preiskavo proti izogibanju protidampinških ukrepov na uvoz s poreklom v LRK ukrepi razširjeni na nekatere rahlo spremenjene vrste jekla, odporne proti koroziji (43).

(249)

Ko je bila uvedena trenutna preiskava, je torej industrija Unije še okrevala od preteklih dampinških praks.

(250)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene in proizvodni stroški v Uniji

(251)

Po uvedbi protidampinških ukrepov zoper kitajski uvoz v letu 2017 so proizvajalci Unije svoje prodajne cene v Uniji zvišali za 2 % med letoma 2017 do 2018. Vendar se je prodajna cena na enoto na prostem trgu nato med letom 2018 in obdobjem preiskave znižala za 14 %, kar je pripeljalo do skupno 12-odstotnega znižanja v obravnavanem obdobju.

(252)

Proizvodni stroški na enoto so se med letoma 2017 in 2018 zvišali za 7 %, vendar so se nato po letu 2018 znižali, kar je pripeljalo do skupno 7-odstotnega znižanja v obravnavanem obdobju. Cene nekaterih glavnih surovin so se v drugi polovici obravnavanega obdobja precej znižale.

(253)

V svojih pripombah k dokončnemu razkritju so združenje CIB ter številni proizvajalci izvozniki poudarili dejstvo, da je bilo od leta 2019 do obdobja preiskave znižanje stroškov proizvodnje izrazitejše od stalnega zniževanja prodajnih cen industrije Unije. Vendar je Komisija opazila, da je v obravnavanem obdobju industrija Unije svoje cene znižala za 12 %, kar presega znižanje proizvodnih stroškov (–7 % v istem obdobju). Dejansko so nizke cene industrije Unije tudi v obdobju preiskave močno vplivale na finančne rezultate industrije Unije, kot kaže preglednica 10 v nadaljevanju.

(254)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(255)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se pri vzorčenih proizvajalcih Unije ob koncu obravnavanega obdobja znižali za 6 %.

(256)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(257)

V obravnavanem obdobju se je raven končnih zalog znižala za 37 %. Proizvajalci Unije sami navadno hranijo nizko raven zalog. Zato se zaloge ne štejejo za pomemben kazalnik škode za to panogo. To potrjuje tudi analiza gibanja končnih zalog kot deleža proizvodnje. Kot je razvidno zgoraj, je ta kazalnik med letoma 2017 in 2019 ostal razmeroma stabilen, čeprav se je nato znižal. V obdobju preiskave so nekateri proizvajalci začasno proizvajali manj in zmanjšali svoje zaloge, da bi se lahko spopadli s svojim težkim finančnim položajem v letih 2019 in 2020 (glej preglednico 9).

(258)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(259)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Skupna dobičkonosnost je padla s 6,2 % v letu 2017 na 0,4 % v obdobju preiskave. Znižanje sovpada z izjemnim povečanjem obsega uvoza iz zadevnih držav (glej preglednico 2) po cenah, nižjih od cen industrije Unije (glej preglednici 3 in 7).

(260)

Po dokončnem razkritju so združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki opozorili na pozitiven razvoj dobičkonosnosti industrije Unije med letom 2019 in obdobjem preiskave v letu 2020 ter trend naraščanja v letu 2020 (44). Poleg tega so te strani poudarile, da dobičkonosnosti v obdobju preiskave ni bilo mogoče šteti za reprezentativno zaradi učinkov ukrepov proti COVID-19 na obseg proizvodnje na začetku leta 2020 ter zmanjšanja na trgu vrst jekla, odpornih proti koroziji in namenjenih uporabi v avtomobilskem sektorju, ki so zunaj obsega izdelka v tej preiskavi, vendar se proizvajajo na isti opremi, v letu 2020.

(261)

Kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 24, je Komisija ugotovila, da je bila izbira obravnavanega obdobja primerna ob upoštevanju datuma vložitve pritožbe in veljavnih pravil ter da analiza Komisije ne temelji na primerjavi referenčnega leta z obdobjem preiskave, temveč na trendih v celotnem obravnavanem obdobju. Nihanja znotraj 12-mesečnega obdobja niso neobičajna. Poleg tega sta bila učinek pandemije COVID-19 in gibanje povpraševanja v avtomobilskem sektorju v celoti upoštevana v analizi vzročnih zvez v oddelkih 5.2.7 in 5.2.4 te uredbe.

(262)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je v veliki meri gibal v skladu z dobičkonosnostjo in donosnostjo naložb. Neto denarni tok je v letih 2017 in 2018 ostal razmeroma stabilen, se v letu 2019 skrčil zaradi izgub, ki so jih proizvajalci Unije ustvarili v tem letu, ter nato okreval na raven, ki je bila blizu ravni na začetku obravnavanega obdobja.

(263)

Naložbe so neto knjigovodska vrednost sredstev. Neto naložbe so v obravnavanem obdobju izkazovale stalno rast in se v obravnavanem obdobju več kot podvojile. Na splošno so bile naložbe namenjene ohranjanju obstoječih zmogljivosti, izboljšanju kakovosti in ustreznim zamenjavam potrebnih proizvodnih sredstev. Nekatere so bile povezane z zdravstvenimi, varnostnimi in okoljskimi zadevami. Znatne naložbe v drugi polovici obravnavanega obdobja se nanašajo na enega vzorčenega proizvajalca Unije ter na predhodno fazo njegove proizvodnje vrst jekla, odpornih proti koroziji.

(264)

Združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki so po dokončnem razkritju trdili, da povečanje naložb kaže, da industrija Unije ni oškodovana. Trditev je bila zavrnjena. Čeprav so se naložbe v obravnavanem obdobju povečevale, so skupno ostale na nizkih ravneh, in kot je bilo navedeno, so bile na splošno omejene na potrebne izdatke za nadaljevanje operacij. Komisija zato ni menila, da njihov pozitivni razvoj odvrača od škode, ugotovljene na drugih področjih.

(265)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, ki izraža stopnjo amortizacije sredstev. Stalno se je zmanjševala in v letu 2019, ko so vzorčeni proizvajalci Unije ustvarjali izgubo na svetovni ravni, postala negativna. V obdobju preiskave je postala rahlo pozitivna, vendar je bila precej nižja kot na začetku obravnavanega obdobja.

(266)

Zaradi slabih finančnih rezultatov industrije Unije v obravnavanem obdobju je bila njena zmožnost zbiranja kapitala omejena. Industrija Unije je kapitalsko intenzivna in zahteva znatne naložbe. Donosnost naložb v obravnavanem obdobju je bila prenizka za kritje takih znatnih naložb.

(267)

Razvoj mikro- in makrokazalnikov v obravnavanem obdobju je pokazal, da se je finančni položaj industrije Unije poslabšal.

(268)

Povečanje proizvodne zmogljivosti (+10 %) je teoretično in izhaja iz tega, da industrija Unije namenja več zmogljivosti proizvodnji vrst jekla, odpornih proti koroziji, zaradi manjšega povpraševanja po drugih izdelkih, ki se proizvajajo v istih linijah kot vrste jekla, odporne proti koroziji. Isto se je zgodilo v primeru zaposlenosti (+10 %). Kar zadeva naložbe (+147 %), jih večina izhaja iz porazdelitev naložb v predhodni fazi proizvodnje vrst jekla, odpornih proti koroziji. Povečanje tržnega deleža industrije Unije (+3,2 %) v obravnavanem obdobju je mogoče pripisati začetku in rezultatu preiskave proti izogibanju zoper Kitajsko, navedene v uvodni izjavi 202.

(269)

Industrija Unije si je prizadevala ohraniti svoj obseg prodaje vrst jekla, odpornih proti koroziji, nepovezanim strankam v Uniji (–1 %) v kontekstu padajoče potrošnje na prostem trgu (–6 %). Vendar je industrija Unije to mogla storiti in se na cenovni pritisk zaradi povečanega dampinškega uvoza iz zadevnih držav odzvati samo tako, da je znižala svoje prodajne cene. V obravnavanem obdobju je industrija Unije svoje cene znižala bolj od znižanja stroškov proizvodnje.

(270)

Tako nizke cene so močno vplivale na rezultate industrije Unije, ki so padle s 6,2-odstotnega dobička v letu 2017 na izgubo v letu 2019 ter v osnovi ničen dobiček ob koncu obravnavanega obdobja. Drugi finančni kazalniki, kot so denarni tok in donosnost naložb, so se gibali podobno.

(271)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(272)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvoz industrije Unije, gibanje povpraševanja, uporaba za lastne potrebe, samopovzročena škoda, pandemija COVID-19 in cene vroče valjanih kolobarjev.

(273)

Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot petkrat, in sicer s 196 643 ton leta 2017 na več kot 1 milijon ton v obdobju preiskave. Njegov tržni delež se je povečal z 2,2 % v letu 2017 na 13,1 % v obdobju preiskave. Ta naraščajoči uvoz je bil v celotnem obravnavanem obdobju zagotovljen po cenah, nižjih od cen industrije Unije, vrzel pa se je sčasoma povečevala. Zlasti v letu 2019 in obdobju preiskave, v letih torej, ko se je uvoz iz zadevnih držav najbolj povečal, so cene industrije Unije padle zaradi dampinškega uvoza. Cenovni pritisk zaradi uvoza iz zadevnih držav je pomenil, da je za omejitev izgube v obsegu prodaje morala industrija Unije svoje prodajne cene znižati bolj, kot bi jih za upoštevanje znižanja proizvodnih stroškov. Posledično se je dobičkonosnost skrčila s 6,2 % na 0,4 %, poslabšali so se tudi finančni kazalniki.

(274)

Turško združenje CIB je zanikalo morebitne negativne učinke uvoza iz zadevnih držav iz razlogov, da tak uvoz ni določal cen na trgu Unije, temveč je sledil svetovnim tržnim trendom, ki jih poganjajo nihanja cen vroče valjanih kolobarjev. Komisija je to trditev zavrnila. Z eksponentnim povečanjem obsega za okoli 1 milijon ton v tako kratkem obdobju, pri čemer tržni delež v obdobju preiskave znaša 12,9 %, so izjemno nizke cene uvoza iz zadevnih držav negativno vplivale na cene, ki jih je industrija Unija mogla pridobiti na prostem trgu.

(275)

Po dokončnem razkritju so združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki ponovili to pripombo in opozorili na tržne informacije, ki so bile zagotovljene Komisiji in bi nakazovale, da so bili cenovni trendi v obravnavanem obdobju enaki tako na glavnih svetovnih trgih kot tudi za industrijo Unije v Uniji.

(276)

Komisija je to trditev zavrnila. Prvič, prodajne cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju znižale za 12 %, cene iz zadevnih držav pa za 14 %. Ker so bile cene uvoza že znatno pod cenami industrije Unije v letu 2017, je velik obseg uvoza po zelo nizkih cenah iz zadevnih držav, kot je navedeno v uvodni izjavi 274, negativno vplival na cene, ki jih je lahko industrija Unije pridobila na prostem trgu. Drugič, Komisija je ugotovila, da bi nekateri cenovni trendi v zagotovljenih podatkih lahko bili delno primerljivi, ni pa bila primerljiva končna raven cen, ter da so zato cene na posameznem glavnem trgu določene na podlagi posebne dinamike in okoliščin, ki veljajo za ta trg. Dejstvo, da je zadevni izdelek po ugotovitvi Komisije blago, kot so navedle zadevne strani, ne nasprotuje takemu sklepu.

(277)

Več strani je trdilo, da ni soodvisnosti med uvozom iz Rusije in Turčije ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Komisija je to trditev zavrnila. Komisija je priznala, da je industrija Unije v prvem delu obdobja preiskave lahko izkoristila razmeroma dobre tržne razmere in protidampinške ukrepe, ki so veljali zoper kitajski uvoz. Vendar je med letoma 2018 in 2019, ko je bilo povečanje uvoza iz Rusije in Turčije v primerjavi s predhodnim letom največje, industrija Unije začela ustvarjati izgubo. Slabe finančne razmere so se nadaljevale v obdobju preiskave, potem ko se je uvoz iz zadevnih držav v absolutnem in relativnem smislu še dodatno povečal. Obstajala je torej jasna soodvisnost med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(278)

Po dokončnem razkritju so združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki trdili, da je industrija Unije med letoma 2018 in 2019, ko je bilo povečanje uvoza iz Rusije in Turčije v primerjavi s predhodnim letom največje, uspela povečati svoj obseg prodaje v Uniji za malo več kot 200 000 ton.

(279)

Vendar je Komisija opazila, da je to povečanje v absolutnem smislu zajelo manj kot polovico povečanja uvoza iz zadevnih držav in da se je glede na cene, ki so prevladovale na trgu, preplavljenem z dampinškim uvozom, finančni položaj industrije Unije od leta 2018 znatno poslabšal, industrija Unije pa je v letu 2019 začela ustvarjati izgubo.

(280)

Več strani je trdilo, da turški in ruski uvoz nikoli nista dosegla obsega, ki bi lahko bil škodljiv, ker sta bila med drugim nižja od ravni preostanka zaščitnih kvot za jeklo v Uniji. Komisija je to trditev zavrnila. Protidampinški ukrepi obravnavajo drugačne okoliščine kot zaščitni ukrepi. Zaščitni ukrepi za jeklo ne preprečujejo uvedbe protidampinških ukrepov v okviru kvot brez zaščitne dajatve, ki so, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 214, dejansko dovolj visoke, da omogočajo znaten obseg uvoza pred uporabo zaščitne dajatve. Poleg tega obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe, kot je navedeno zgoraj v uvodnih izjavah 213 do 214. Zato je bil dampinški uvoz iz zadevne države dovolj obsežen, da je povzročil znatno škodo proizvajalcem Unije.

(281)

Nekatere strani so Komisijo pozvale, naj analizira podatke za leto 2021, in navedle, da je močno okrevanje proizvajalcev Unije v navedenem letu pokazalo, da uvoz iz zadevnih držav ni bil vir morebitne znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Komisija je to trditev zavrnila v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe, ki določa, da se informacije, ki se nanašajo na obdobje, ki sledi obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo.

(282)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav

(283)

V obravnavanem obdobju je tržni delež uvoza iz vseh drugih držav nihal. Skupno se je zmanjšal s 23,8 % v letu 2017 na 9,9 % v obdobju preiskave, na ta trend pa je delno vplivala uvedba ukrepov trgovinske zaščite zoper vrste jekla, odporne proti koroziji, iz Kitajske.

(284)

V obdobju preiskave je uvoz iz drugih tretjih držav znašal 839 588 ton (od tega 72 % iz Južne Koreje, Tajvana in Indije). Večina tega uvoza je v Unijo vstopila po cenah, višjih od cen uvoza iz zadevnih držav.

(285)

Kot je navedeno zgoraj v uvodnih izjavah 247 in 248, je kitajski dampinški uvoz v delu obravnavanega obdobja še vedno vplival na industrijo Unije. Po navedbah nekaterih strani ni bilo dokazov, da kitajski uvoz, pri katerem je bilo ugotovljeno izogibanje, v letu 2020 ni še naprej vstopal na trg Unije, zato so zahtevali razkritje podatkov TARIC (46). Glede na časovni razpored postopka proti izogibanju zoper Kitajsko in registracijo, ki je veljala od začetka te preiskave, je Komisija menila, da kitajski uvoz ni povzročil znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije v obdobju preiskave tega postopka. Najpomembneje je, da v obdobju preiskave, ko je industrija Unija po ugotovitvah Komisije še naprej trpela znatno škodo, uvoza vrst jekla, odpornih proti koroziji, praktično ni bilo.

(286)

Po dokončnem razkritju so združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki trdili, da je do zmanjšanja dobičkonosnosti industrije Unije v letih 2018 in 2019 prišlo zato, ker je dobičkonosnost, dosežena v letu 2017, večinoma temeljila na uvedbi protidampinških dajatev na kitajski uvoz vrst jekla, odpornih proti koroziji, in da je zmanjšanje dobičkonosnosti z ravni leta 2017 v letih 2018 in 2019 povzročil uvoz kitajskih vrst jekla, odpornih proti koroziji, opravljen na podlagi praks izogibanja, kar je trdila tudi vlada Rusije.

(287)

Prvič, kar zadeva dobičkonosnost industrije Unije v letu 2017, je Komisija ugotovila, da je dobičkonosnost v letu 2017 presegala minimalni ciljni dobiček v višini 6 %, kar je pomenilo, da (i) po obdobju nelojalne konkurence iz Kitajske, ki je privedla do znatne škode za industrijo Unije, kitajski damping na trgu Unije ni pomembno vplival na dobičkonosnost industrije Unije v zadevnem letu, najverjetneje kot posledica uvedbe protidampinške preiskave zoper kitajske vrste jekla, odporne proti koroziji, decembra 2016, in da (ii) obseg uvoza iz zadevnih držav še ni bil tolikšen, da bi pomembno vplival na stopnjo dobičkonosnosti industrije Unije. Vendar odsotnost nepoštenih izkrivljanj konkurence nikakor ne pomeni, da je bila dobičkonosnost večja, kot so očitno namigovale zadevne strani, saj je stopnja dosegala skromnih 6,2 %. Komisija ni „preprosto prezrla“ učinka uvoza iz Kitajske v letih 2018 in 2019, opravljenega na podlagi praks izogibanja, kot so trdili združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki, temveč je priznala, da je bila industrija Unije še vedno pod njegovim vplivom. Za razliko od trenda uvoza iz zadevnih držav pa se je obseg tega uvoza zaradi preiskave proti izogibanju močno zmanjšal v letih 2018 in 2019, ko je bila njegova raven že nižja od ravni uvoza iz zadevnih držav. V obdobju preiskave praktično ni bilo več uvoza vrst jekla, odpornih proti koroziji, iz Kitajske.

(288)

Komisija je zato sklenila, da učinek uvoza iz drugih tretjih držav ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Rusije in Turčije ter znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(289)

Obseg in cene izvoza industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(290)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju svoj obseg izvoza povečala za 6 %. Dodaten izvoz (približno 40 000 ton v obdobju preiskave v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja) je omejen v primerjavi z izgubo več kot 93 000 ton prodaje na trgu Unije v istem obdobju. Z izjemo višjih cen v letu 2018 so proizvajalci Unije v istem obdobju uživali razmeroma stabilne izvozne cene. Pri izdelkih, ki jih izvaža industrija Unije, gre na splošno za cenejše vrste jekla, odporne proti koroziji, zato imajo precej nižje povprečne cene kot izdelki, se prodajajo v Uniji. Izvoz industrije Unije je v zelo majhnem delu lahko izravnal negativen razvoj v smislu obsega in cen na trgu Unije tako, da je znižal fiksne in druge stroške.

(291)

Nekateri proizvajalci izvozniki so vsakršno izgubo tržnega deleža proizvajalcev Unije na trgu vrst jekla, odpornih proti koroziji, v Uniji pripisali večji osredotočenosti industrije Unije na izvozne trge, ki za nekatere strani niso bili dobičkonosni. Komisija je trditev zavrnila. Obseg izvoza proizvajalcev Unije je bil v primerjavi s skupnim obsegom prodaje Unije omejen, predstavljal je približno 12 % njihovega skupnega obsega prodaje. Kot je navedeno v uvodni izjavi 290, je bil dodatni izvoz v absolutnem smislu omejen, medtem ko so bile cene razmeroma stabilne in usklajene z naborom izdelkov.

(292)

Komisija je sklenila, da je bil morebiten vpliv izvoza industrije Unije na škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, obroben.

(293)

Kot je prikazano v oddelku 4.3, se je potrošnja na prostem trgu v obravnavanem obdobju zmanjšala. Komisija je na tej podlagi sklenila, da bi gibanje potrošnje na prostem trgu lahko prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(294)

Po dokončnem razkritju je vlada Rusije trdila, da je bilo zmanjšanje potrošnje glavni razlog za zmanjšanje proizvodnje industrije Unije. Vendar je Komisija ponovila, da ni bilo ugotovljeno, da bi se zaradi tega zmanjšala vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Rusije in Turčije ter škodljivimi razmerami industrije Unije v obdobju preiskave, zlasti glede na povečanje obsega in tržnih deležev uvoza iz zadevnih držav ter njihovega učinka na cene industrije Unije. Ker se je poleg tega potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 467 000 ton, se je uvoz iz zadevnih držav skoraj podvojil.

(295)

Nekatere strani so trdile, da je bila industrija Unije zaradi težav in manjšega povpraševanja v avtomobilskem sektorju manj uspešna. Sedanja preiskava te trditve ni potrdila. Nasprotno, pokazala je, da so proizvajalci unije dobavljali vrste jekla, odporne proti koroziji, različnim industrijskim sektorjem, ki niso del avtomobilskega sektorja. Ker vroče galvanizirani izdelki, ki se običajno uporabljajo v avtomobilskem sektorju, ne spadajo na področje preiskave, je bil v primeru, če je upad proizvodnje v avtomobilski industriji negativno vplival na del industrije Unije, vzrok za to v izdelkih, ki niso podobni izdelek in se zato ne upoštevajo v trenutni analizi. Trditev je bila zavrnjena.

(296)

Po dokončnem razkritju so združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki trdili, da bi se zaradi nižjega povpraševanja v tem sektorju, ki se proizvaja na istih proizvodnih linijah, zvišali fiksni stroški in bi tako negativno vplivali na dobičkonosnost industrije Unije.

(297)

Komisija je priznala, da nekateri proizvajalci Unije na linijah za proizvodnjo vrst jekla, odpornih proti koroziji, proizvajajo tudi izdelke, ki se uporabljajo v avtomobilskem sektorju. Pojasnila pa je, da se analiza v trenutni preiskavi, vključno z analizo stroškov, izvaja samo za skupino izdelkov, zajeto v njej. Mikrokazalniki so bili zbrani samo na ravni vzorčenih proizvajalcev. Preverjeni proizvodni stroški teh strani, zlasti pa njihovi fiksni stroški, niso bili predmet take prerazporeditve. Dejansko je ta prerazporeditev proizvodne zmogljivosti veljala samo za majhno število nevzorčenih proizvajalcev. Zato razvoj v drugih skupinah izdelkov razen vrst jekla, odpornih proti koroziji, ni vplival na noben mikrokazalnik, in kot je navedeno v dokumentu o razkritju, je vplival samo na dva makrokazalnika, in sicer na proizvodno zmogljivost (preglednica 4) in zaposlovanje (preglednica 6).

(298)

Trditev je bila zato zavrnjena.

(299)

Proizvajalci Unije uporabljajo izdelek v preiskavi za proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(300)

Kot je prikazano zgoraj v preglednici 1, se je potrošnja za lastne potrebe v obravnavanem obdobju zmanjšala za 13 %. Zmanjšanje se je zgodilo predvsem v drugem delu obravnavanega obdobja kot posledica negativne rasti v nekaterih sektorjih, ki uporabljajo jeklo. Kljub temu je uporaba za lastne potrebe v relativnem smislu ostala razmeroma stabilna, tj. kot odstotek proizvodnje Unije.

(301)

Komisija je sklenila, da je bil morebitni učinek gibanja potrošnje za lastne potrebe na škodo za industrijo Unije obroben.

(302)

Nekatere strani so opozorile na neprimerne naložbe v proizvodnjo vroče galvaniziranih izdelkov za avtomobilski sektor kot vir škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 295, se trditev nanaša na naložbe v izdelek, ki ni vključen v to preiskavo. Komisija je zato trditev zavrnila.

(303)

Nekatere strani so opozorile na neprimerne naložbe, ki so pripeljale do znatno višje proizvodne zmogljivosti v primerjavi s potrošnjo v Uniji, kot vir škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. Komisija je trditev zavrnila. Kot je navedeno v uvodni izjavi 263, proizvajalci Unije niso vlagali zato, da bi povečali zmogljivost za proizvodnjo vrst jekla, odpornih proti koroziji, kot tako. Hkrati je v uvodni izjavi 235 navedeno, da so bila povečanja proizvodne zmogljivosti za vrste jekla, odporne proti koroziji, teoretična in zato v konkretnem primeru niso štela kot kazalnik materialne škode. Ta trditev je bila ponovljena po dokončnem razkritju, vendar brez novih dokazov ali utemeljitve, zato je bila zavrnjena.

(304)

Nekatere strani so opozorile na samopovzročeno škodo v okviru industrije Unije, ker so bili jeklarski storitveni centri povezani z uvozom izdelka v preiskavi s strani proizvajalcev Unije. Trditev se je štela za neutemeljeno in je bila zato zavrnjena. Opozoriti je treba, da številni proizvajalci Unije nimajo povezanih jeklarskih storitvenih centrov, ki bi izvajali funkcije uvoza. Večina vzorčenih proizvajalcev Unije nima tovrstnih povezanih jeklarskih storitvenih centrov. Ni bilo ugotovljeno, da bi se zaradi morebitnega uvoza, ki ga izvajajo jeklarski storitveni centri, povezani s proizvajalci Unije, zmanjšala vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Rusije in Turčije ter slabim položajem industrije Unije v obdobju preiskave, zlasti glede na povečanje obsega uvoza iz zadevnih držav, njegov učinek na cene industrije Unije in učinek drugih dejavnikov, analiziranih v tem oddelku.

(305)

Nekatere strani so škodo pripisale splošnim ustavitvam v Uniji zaradi pandemije COVID-19, zaradi katerih naj bi se zaradi manjšega obsega proizvodnje zvišali fiksni stroški proizvajalcem jekla v Uniji. Ta trditev, ki je bila ponovljena po dokončnem razkritju, je bila zavrnjena. Splošne ustavitve zaradi pandemije COVID-19 v 14 državah članicah, v katerih se nahajajo proizvajalci Unije, so se glede na trajanje in obseg razlikovale. Dejansko nekateri proizvajalci jekla v Uniji, ki so med pandemijo oskrbovali bistvena podjetja in katerih skupna vrednost proizvodnje se v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 ni bistveno razlikovala, skoraj niso čutili posledic ustavitev (47).

(306)

Po mnenju teh strank je bil razlog, zakaj je industrija Unije izgubila tržne deleže, v manjšem obsegu, ki je bil na voljo za prodajo zaradi nižjih stopenj izkoriščenosti zmogljivosti in zmanjšane proizvodnje zaradi zaprtja tovarn ali mirujočih zmogljivosti zaradi pandemije COVID-19. Komisija se s tem ni strinjala. V okviru upada potrošnje (glej preglednico 1) je dampinški uvoz pridobil več tržnih deležev kot industrija Unije, ki je bila na splošno v položaju, ko je lahko naprej oskrbovala trg.

(307)

Številne strani so trdile, da je turški in ruski uvoz zapolnil vrzel na trgu Unije zaradi ustavitev proizvodnje zaradi pandemije COVID-19 v Uniji, ki so povzročile pomanjkanja. Komisija je to trditev zavrnila. Ugotovila je, da se je uvoz iz zadevnih držav v smislu obsega in tržnih deležev večinoma povečal v letih 2018 in 2019, torej pred pandemijo COVID-19. Kot je poleg tega pojasnjeno v uvodni izjavi 305, je bil učinek ustavitev proizvodnje zaradi pandemije COVID-19 omejen in se je med proizvajalci Unije razlikoval. V vsakem primeru ustavitve zaradi pandemije COVID-19 nikoli ne bi mogle upravičiti dampinških praks zadevnih držav. Te pripombe so bile ponovljene po dokončnem razkritju, vendar brez novih dokazov ali utemeljitve, zato so bile zavrnjene.

(308)

Združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki so tudi trdili, da naj bi četrtletna analiza cen in stroškov, ki so jo predložili v pritožbi (glej uvodno izjavo 260), kazala, da je industrija Unije zlasti v prvem četrtletju 2020 ustvarjala veliko izgubo. To bi potrdilo trditev, da je slaba dobičkonosnost v obdobju preiskave posledica nujnih zaprtij tovarn v Uniji (in ne dampinškega uvoza).

(309)

Komisija je ugotovila, da so ugotovitve, ki so jih te strani podale v svojih lastnih analizah teh specifičnih podatkov o pritožbah, že kazale drastično poslabšanje dobička med tretjim in četrtim četrtletjem 2019 (z 1,22 % na –1,96 %), tj. pred pandemijo COVID-19, ter zelo izrazito izboljšanje dobičkonosnosti industrije Unije v drugem četrtletju 2020 na raven (–0,45 %), ki je primerljiva z ravnjo, ki je bila domnevno dosežena v tretjem četrtletju 2020, medtem ko so strani poudarile, da so se zaprtja začela marca 2020 (48). Menila je, da sta tako močno zmanjšanje dobičkonosnosti v zadnjem četrtletju 2019, tj. pred morebitnimi nujnimi zaprtji tovarn zaradi pandemije COVID-19, kot tudi občutno izboljšanje dobičkonosnosti v drugem četrtletju 2020 v nasprotju s trditvijo, da bi ta analiza potrjevala trditev glede učinka nujnih zaprtij tovarn. Trditev torej po ugotovitvah ni bila prepričljivo utemeljena.

(310)

Vlada Rusije je navedla, da so bile nekatere v študiji povzete ugotovitve v zvezi s COVID-19 vzrok za poslabšanje položaja industrije Unije v obdobju preiskave (49). Te ugotovitve se nanašajo na počasno okrevanje euroobmočja v primerjavi s Kitajsko, na učinek kratkoročnih pomanjkanj v preskrbi na predelovalno industrijo ter razlike med sektorji v okrevanju po pandemiji COVID-19. Trditev je zavrnjena iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 306, in narave študije, v kateri je poudarek na sektorjih, ki niso povezani z vrstami jekla, odpornimi proti koroziji.

(311)

Nekatere strani so navedle, da so proizvajalci Unije utrpeli zaostritev razmerja med stroški in ceno zaradi nihanj cen vroče valjanih kolobarjev, ki so se v drugem delu leta 2020 glede na tržne informacije podražili. Večina proizvajalcev je povezanih vertikalno, cena vroče valjanih kolobarjev na prostem trgu pa ni vplivala na njihove stroške proizvodnje vrst jekla, odpornih proti koroziji. Komisija je trditev zavrnila.

(312)

Po dokončnem razkritju je vlada Rusije trdila, da je povečanje tržnih deležev, ki sta ga dosegla Republika Koreja in Tajvan, pokazalo, da industrija Unije ni bila dovolj konkurenčna.

(313)

Po ugotovitvah Komisije povečana prisotnost uvoza ne kaže konkurenčnega stanja domače industrije. Opozorila je še, da je bil absolutni obseg uvoza iz teh dveh držav, še bolj pa njegovo povečanje v obravnavanem obdobju, omejen v primerjavi s tistim pri zadevnih državah. Trditev je bila zato zavrnjena.

(314)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija ugotovila vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ter dampinškim uvozom iz Rusije in Turčije. Povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav je sovpadlo s poslabšanjem položaja industrije Unije. Nizkocenovni uvoz iz Turčije in Rusije se je povečeval eksponentno ter je industriji Unije preprečeval, da bi zvišala prodajne cene in obseg prodaje po preiskavi proti izogibanju v zvezi s kitajskim uvozom. Kar zadeva cene, je dampinški uvoz iz zadevnih držav stalno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije in v vsakem primeru ustvarjal precejšen pritisk na cene ter preprečeval industriji Unije, da bi določila cene na vzdržnih ravneh, potrebnih za doseganje razumnih stopenj dobička.

(315)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Ugotovila je, da dejavniki, kot je gibanje uporabe za lastne potrebe in nekaterih naložb, niso prispevali k povzročeni škodi. Učinek dejavnikov, kot je uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije, gibanje povpraševanja, pandemija COVID-19 in cene vroče valjanih kolobarjev, je bil na splošno omejen.

(316)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav znatno škodoval industriji Unije ter da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(317)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov proučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(318)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in 7(2d) osnovne uredbe.

(319)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(320)

Pritožnik je navedel, da bi ciljni dobiček moral biti najmanj enak kot pri prejšnjem primeru vrst jekla, odpornih proti koroziji (Kitajska), tj. 7,4 %. Proizvajalec Unije je predlagal 15 %. Nekateri uporabniki so trdili, da je stopnja dobička, ki jo je predlagal pritožnik, previsoka.

(321)

Komisija je ugotovila, da je industrija Unije v letu 2017 lahko ustvarila v povprečju 6,2-odstotni dobiček. Čeprav protidampinški ukrepi še niso bili uvedeni na uvoz vrst jekla, odpornih proti koroziji, iz LRK, se je obseg kitajskega dampinškega uvoza še leta 2017 zmanjšal zaradi začetka protidampinške preiskave v decembru 2016. Hkrati je bila v navedenem letu raven uvoza iz Rusije in Turčije še vedno razmeroma nizka (glej preglednico 2).

(322)

Komisija je ocenila tudi leta pred obravnavanim obdobjem, vendar so bila ta ocenjena kot neprimerna zaradi priliva dampinškega uvoza iz Kitajske, ki je vplival na industrijo Unije. Komisija se je seznanila s ciljnim dobičkom, uporabljenim v prejšnjem primeru vrst jekla, odpornih proti koroziji (Kitajska), ki pa je iz leta 2008.

(323)

Zato je Komisija odločila, da je tehtan povprečen dobiček v višini 6,2 %, dosežen leta 2017, najprimernejša podlaga za izračun ciljnega dobička v tem primeru.

(324)

V skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe sta dva proizvajalca Unije zagotovila dokaze, da bi bila njuna raven naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v normalnih pogojih konkurence višja. Na podlagi dokumentarnih dokazil družb, ki jih je bilo mogoče uskladiti z njihovimi poročevalskimi orodji in računovodskimi sistemi, je Komisija te trditve sprejela. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med naložbami ter izdatki za raziskave in razvoj ter inovacije v normalnih pogojih konkurence, kot jih je zagotovila industrija Unije in preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Razliki, izraženi v odstotkih prometa, sta bili 0,02 % in 0,35 %. Tak odstotek je bil dodan osnovnemu dobičku v višini 6,2 %, končni ciljni dobiček pa je tako znašal med 6,20 % in 6,55 %.

(325)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Na podlagi razpoložljivih dokazov (na podlagi računovodskih sistemov družb, njihovih poročevalskih orodij in napovedi) je Komisija ugotovila dodatne stroške v razponu med 3,05 in 38,78 EUR na tono.

(326)

Ti stroški so vključevali dodatne prihodnje stroške za zagotovitev skladnosti s sistemom EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: sistem EU ETS). Sistem EU ETS je temelj politike EU za spoštovanje večstranskih okoljskih sporazumov. Ti dodatni stroški so se izračunali na podlagi ocenjenih pravic do emisij EU, ki jih bo treba kupiti v obdobju uporabe ukrepov (2022–2026). Pri dodatnih stroških so se upoštevali tudi posredni stroški CO2, ki izhajajo iz zvišanja cen za električno energijo v obdobju 2022–2026, povezanega s sistemom EU ETS, in napovedanih cen pravic do emisij.

(327)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je stopnjo ciljnega dobička (glej uvodno izjavo 324) uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(328)

Po dokončnem razkritju so združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki trdili, da bi bili proizvodni stroški, uporabljeni kot podlaga za neškodljivo ceno, višji zaradi prerazporeditve proizvodnih linij za nekatere proizvajalce, kot je navedeno v uvodni izjavi 235. Ta trditev je bila neutemeljena. Kot je navedeno v uvodni izjavi 295, se podatki o stroških, uporabljeni v tej preiskavi, tudi za izračun neškodljive cene industrije Unije, vsekakor nanašajo zgolj na stroške, povezane s proizvodnjo podobnega izdelka, mikrokazalniki pa so bili zbrani in uporabljeni samo na ravni vzorčenih proizvajalcev. Komisija je potrdila, da se prerazporeditev iz uvodnih izjav 235 in 244 nanaša na majhno število nevzorčenih proizvajalcev in zato vpliva samo na zadevne makrokazalnike, kot je ustrezno pojasnjeno. Trditev se zato zavrne.

(329)

Komisija je nato določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno ruskih proizvajalcev izvoznikov in vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Turčiji, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije na trgu Unije prodajali v obdobju preiskave. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtanega povprečja uvozne vrednosti CIF.

(330)

Po dokončnem razkritju je družba Severstal iz istih razlogov, kot so navedeni v uvodni izjavi 220, izpodbijala prilagoditve za stroške PSA in ustvarjeni dobiček na prodajne cene svojih povezanih trgovcev v Uniji po analogiji s členom 2(9).

(331)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 221, je Sodišče potrdilo zakonitost uporabe člena 2(9) po analogiji za določitev izvozne cene za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen (50). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(332)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodni izjavi 138 in 182).

(333)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(334)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(335)

Industrija Unije je sestavljena iz 20 proizvajalcev v 14 državah članicah in zaposluje 9 237 ljudi. Večina proizvajalcev Unije je podprla pritožbo. Noben proizvajalec ni nasprotoval začetku preiskave.

(336)

Kot je ugotovljeno v oddelkih 4.5.4 in 5.3, se je položaj celotne industrije Unije poslabšal zaradi dampinškega uvoza iz Rusije in Turčije.

(337)

S protidampinškimi ukrepi proti uvozu iz Rusije in Turčije naj bi se znova vzpostavili pošteni tržni pogoji na trgu Unije, industriji Unije pa naj bi bilo omogočeno, da doseže vzdržne stopnje dobička za tako kapitalsko intenzivno panogo. Posledično naj bi lahko proizvajalci Unije okrevali po škodljivih razmerah, nadalje vlagali ter izpolnili svoje obveznosti, vključno s socialnimi in okoljskimi.

(338)

Neuvedba ukrepov bi pomenila velike izgube v industriji Unije, ogrozila bi njeno sposobnost preživetja ter verjetno povzročila zaprtje proizvodnih zmogljivosti in odpuščanja. Odsotnost ukrepov bi lahko povzročila odvisnost od oskrbe iz tretjih držav.

(339)

Proizvajalec izvoznik Tezcan je navedel, da se uvoz jekla že nadzoruje prek zaščitnih ukrepov za jeklo in se bo od leta 2023 nadzoroval tudi prek mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) (51). Obe strani, tudi vlada Turčije, sta povzeli zaščitne ukrepe, od katerih imajo proizvajalci Unije že zdaj koristi. Vse te trditve so bile zavrnjene: sedanja protidampinška preiskava obravnava drugačno vprašanje, ki še ni vključeno v noben obstoječ ukrep.

(340)

Komisija je zato sklenila, da je bila uvedba ukrepov v interesu industrije Unije.

(341)

Pri preiskavi ni sodeloval noben uvoznik.

(342)

Turško združenje CIB je opozorilo na pomanjkanje v preskrbi, ki bi lahko negativno vplivalo na uvoznike v Uniji. Komisija je trditev ocenila kot neupravičeno, ker imajo lahko uvozniki in dobavne verige poleg izdatne proizvodnje Unije koristi od uvoza iz številnih držav. Hkrati uvedba protidampinških ukrepov ne pomeni, da je uvoz iz zadevnih držav prepovedan. Raven ukrepov turškim in ruskim proizvajalcem jekla ne bi smela preprečevati prodaje njihovih vrst jekla, odpornih proti koroziji, v Uniji in uvoznikom Unije po poštenih cenah. Trditev je bila zavrnjena.

(343)

Združenje CIF je še trdilo, da bi ukrepi negativno vplivali na uvoznike v Uniji, ker so uvozniki še vedno okrevali po pandemiji COVID-19. Predstavilo ni nobenih dokazov v podporo tej trditvi, ki je bila zato zavrnjena. Nesodelovanje uvoznikov Komisiji ni omogočilo analize, ali so bili uvozniki neuspešni ali nezmožni prenesti morebitna zvišanja cen.

(344)

V preiskavi ni sodeloval noben uporabnik.

(345)

Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov je zahtevalo, naj bodo proizvajalci avtomobilov v Uniji izključeni iz morebitnih ukrepov, ki bi negativno vplivali na njihovo konkurenčnost. Komisija je ugotovila, da avtomobilska industrija praktično ne uporablja izdelka, ki je zajet v tej preiskavi, in bi zato morebitni učinek ukrepov v tem sektorju lahko bil le nebistven.

(346)

Strani, ki predstavljajo interese proizvajalcev izvoznikov, so opozorile na pomanjkanje v preskrbi, ki bi lahko negativno vplivalo na uporabnike v Uniji. Strani so trdile, da so proizvajalci Unije s težavo poskušali ponovno zagnati svoje obratovanje in niso mogli zadostiti čedalje večjemu povpraševanju strank, zlasti kar zadeva materiale majhne velikosti, ozke materiale, materiale s prevleko iz aluminija in cinka ter kolobarje, lažje od 10 ton, ki jih proizvajalci Unije tradicionalno ne bi hoteli dobavljati. Trditev je bila neutemeljena in zavrnjena iz razlogov, pojasnjenih zgoraj v uvodni izjavi 342.

(347)

Turško združenje CIB je pozvalo, naj se ne uvede noben ukrep iz razloga, ker je Komisija v preiskavi iz leta 2007 o sintetičnih rezanih vlaknih iz poliestra (52) ugotovila, da ukrepi niso v interesu Unije, med drugim zaradi majhnega dobička uporabnikov ter ker ti s težavo prenašajo zvišanja cen in težave s preskrbo. Trditev je bila zavrnjena. Del te trditve, ki se nanaša na težave s preskrbo, je zavrnjen iz razlogov, pojasnjenih zgoraj v uvodni izjavi 342.

(348)

Po dokončnem razkritju so združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki trdili, da bi uporaba alternativnih virov preskrbe, ki so, kot je omenjeno v navedeni uvodni izjavi, široko dostopni, pomenila višje nabavne cene vrst jekla, odpornih proti koroziji, za uporabnike. Komisija je opozorila, da je cilj protidampinških ukrepov odpraviti uvoz po nepoštenih cenah iz trga Unije, da bi se ponovno vzpostavili enaki konkurenčni pogoji za vse udeležence na trgu. Iste strani so tudi izrazile dvom glede razpoložljivosti alternativnih virov iz uvodne izjave 342 zaradi dejstva, da so uvozniki iz ZDA največji ponudniki na svetovni ravni. Komisija je ugotovila, da je v obdobju preiskave uvoz iz drugih držav razen zadevnih imel 9,9-odstotni tržni delež kljub nelojalni konkurenci na trgu Unije iz zadevnih držav, ki je imela 12,9-odstotni tržni delež. Na podlagi tega je bila trditev zavrnjena.

(349)

Kot je navedeno, se uporabniki niso odzvali na vprašalnik za uporabnike, zato od njih ni bilo mogoče pridobiti vprašanj glede dobičkonosnosti uporabnikov. V Prilogi U-1 k pritožbi so pritožniki predstavili izračun, ki kaže, da so za uporabo v gradbeništvu vrste jekla, odporne proti koroziji, predstavljale zanemarljiv del stroškov končnega izdelka. Po navedbah združenja Eurofer bi enako veljalo za druge segmente nižje v verigi (53).

(350)

Po dokončnem razkritju so združenje CIB in številni proizvajalci izvozniki trdili, da so bile te informacije neustrezne, vendar niso predložili smiselne alternativne ocene učinka stroškov za uporabnike. Enako kot vlada Rusije so še trdili, da bi se po obdobju preiskave cene vrst jekla, odpornih proti koroziji, zvišale in da bi to zadnje zvišanje cene „nujno“ močno vplivalo na uporabnike.

(351)

Komisija je opozorila, da bi v analizi interesa Unije zadevna ocena učinka za uporabnike morala biti ocena morebitnega učinka protidampinške dajatve nanje in ne učinka morebitnih zvišanj cen iz drugih razlogov. Uporabniki niso sodelovali v preiskavi in zato Komisija ni mogla analizirati učinka razvoja po obdobju preiskave na položaj drugih. Na podlagi tega je bila trditev zavrnjena.

(352)

Nekatere strani so navedle, da proizvajalci jekla v Uniji nenehno poskušajo ohraniti svoj oligopol na trgu Unije in odpraviti mednarodno konkurenco. Opozorile so, da so proizvajalci Unije že oskrbovali znaten delež prostega trga, medtem ko tak odstotek ni vključeval količin za lastne potrebe, in so svarile pred monopolom.

(353)

Po mnenju Komisije je bila trditev o oligopolu neupravičena, ker obstaja 20 znanih proizvajalcev, ki spadajo v deset različnih skupin in izvajajo znaten uvoz iz tretjih držav, kot je navedeno v uvodni izjavi 335. Ker ni dokazov o nekonkurenčnih praksah, je trenutni tržni delež industrije Unije brezpredmeten za podkrepitev teh trditev o oligopolu, kaj šele monopolu. Komisija se sklicuje na nedavni delovni dokument služb Komisije (54), v katerem je navedla, da „je v nedavnem valu konsolidacije uveljavitev nadzora nad združevanjem prispevala k ohranjanju živahne konkurence na evropskih trgih jekla v korist številnih industrij nižje v proizvodni verigi, ki uporabljajo jeklo, so odvisne od cenovno dostopnih materialov, da so lahko konkurenčne na svetovni ravni, in zaposlujejo več milijonov Evropejcev. S prepovedjo protikonkurenčnih združitev (npr. Tata Steel/ThyssenKrupp) ali odobritvijo združitev pod določenimi pogoji, kot so strukturne odsvojitve (npr. ArcelorMittal/Ilva), je uveljavitev pravil glede združitev zagotovila, da evropski uporabniki jekla nimajo manjše izbire, višjih cen ali manj inovacij“. Trditev je bila zato zavrnjena.

(354)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni prepričljivih razlogov, da uvedba ukrepov za uvoz vrst jekla, odpornih proti koroziji, s poreklom iz Rusije in Turčije, ni bila v interesu Unije.

(355)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi uvoz zadevnega izdelka po dampinških cenah še naprej povzročal škodo industriji Unije. Skladno s pravilom nižje dajatve bi bilo treba določiti protidampinške dajatve.

(356)

Komisija je ugotovila, da je po začetku preiskave zaradi vojaške agresije Ruske federacije proti Ukrajini EU uvedla več svežnjev sankcij proti Rusiji, ki so izdelke iz jekla in/ali jeklarske družbe, ki proizvajajo in izvažajo izdelek v preiskavi, prizadele tudi po obdobju preiskave. Zadnji sveženj sankcij, ki zajema izdelek v preiskavi in/ali proizvajalce izvoznike, vsebuje prepoved uvoza vrst jekla, odpornih proti koroziji. Prepoved je začela veljati 16. marca 2022 (55). Ker so te sankcije povezane z vojaško agresijo in spremljajočimi geopolitičnimi razmerami, njihovega obsega, spreminjanja in/ali trajanja ni mogoče predvideti. Hkrati protidampinški ukrepi trajajo pet let. Glede na zgoraj navedene negotovosti in dejstvo, da lahko Svet kadar koli dodatno spremeni točen obseg in trajanje sankcij, je Komisija ugotovila, da te ne morejo vplivati na njene sklepe v tem postopku.

(357)

Na podlagi navedenega bi morale biti dokončne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(358)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(359)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevo je treba nasloviti na Komisijo (56). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(360)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(361)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(362)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati običajne kontrole ter lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(363)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, močno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(364)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (57) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(365)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (58) uvedla zaščitni ukrep v zvezi z nekaterimi izdelki iz jekla za obdobje treh let. Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1029 (59) je bil zaščitni ukrep podaljšan do 30. junija 2024. Zadevni izdelek spada v eno od kategorij izdelkov, ki jih zajema zaščitni ukrep. Posledično bi bilo treba, ko bodo tarifne kvote, določene v okviru zaščitnega ukrepa, presežene, za isti uvoz plačati tako tarifno dajatev nad kvoto kot tudi protidampinško dajatev. Ker lahko taka kumulacija protidampinških ukrepov z zaščitnimi ukrepi povzroči večji učinek na trgovino, kot je zaželeno, je Komisija sklenila, da v času trajanja uvedbe zaščitne dajatve prepreči sočasno uporabo protidampinške dajatve in tarifne dajatve nad kvoto za zadevni izdelek.

(366)

To pomeni, da kadar se za zadevni izdelek začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Uredbe (EU) 2019/159 in preseže stopnja protidampinških dajatev v skladu s to uredbo, se pobira samo tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Uredbe (EU) 2019/159. V obdobju sočasne uporabe zaščitnih in protidampinških dajatev se pobiranje dajatev, uvedenih v skladu s to uredbo, opusti. Kadar se za zadevni izdelek začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Uredbe (EU) 2019/159 in je določena na ravni, ki je nižja od ravni protidampinških dajatev iz te uredbe, se pobere tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Uredbe (EU) 2019/159, ki se ji doda razlika med to dajatvijo in višjimi protidampinškimi dajatvami, uvedenimi s to uredbo. Del zneska nepobranih protidampinških dajatev se opusti.

(367)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –