(1)

Naravne nesreče ali slabe vremenske razmere že več let povzročajo vedno večjo škodo pri proizvodnji sadja in zelenjave v Uniji. Leta 2017 je bil uporabljen Solidarnostni sklad Evropske unije, ki je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 (2), Latvija pa je prejela posebno pomoč za odpravo škode, ki so jo poleti in jeseni leta 2017 povzročile hude poplave. Leta 2018 je bil zaradi močnega deževja in poplav v nekaterih delih Unije (Estonija, Latvija, Litva in Finska) z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/108 (3) odobren nujni ukrep v obliki pomoči za kmete. Spomladi 2021 je v nekaterih regijah več držav članic (zlasti v Španiji, Franciji in Italiji) in pri nekaterih proizvodih (breskvah, nektarinah, jabolkih in drugih) prišlo do hude zmrzali. Zato je bilo izgubljene več kot 50 % proizvodnje.

(2)

Zaradi pogostejših naravnih nesreč ali slabih vremenskih razmer je potrebna dolgoročna rešitev za izračun vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, da se v prihodnosti okrepi njihova odpornost. Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 (4) je treba spremeniti tako, da se zagotovi prožnost pri izračunu vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev v Uniji, če se te soočijo z naravnimi nesrečami in vremenskimi razmerami, zaradi katerih postanejo proizvodi neuporabni za porabo in predelavo.

(3)

Velike izgube vrednosti tržne proizvodnje zaradi naravnih nesreč ali slabih vremenskih razmer močno vplivajo na znesek pomoči Unije, ki jo organizacije proizvajalcev prejmejo v naslednjem letu, saj se znesek pomoči Unije izračuna kot odstotek vrednosti tržne proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev. Kadar se izgubi velik del pridelka ali celotni pridelek, lahko organizacije proizvajalcev izgubijo priznanje, saj je eno od meril za priznanje doseganje določene minimalne vrednosti tržne proizvodnje, določene na nacionalni ravni. To bi pomenilo dvojno gospodarsko izgubo, ki bi ogrozila dolgoročno stabilnost organizacij proizvajalcev.

(4)

Glede na vse pogostejše naravne nesreče ali slabe vremenske razmere in posledično znatno večjo izgubo proizvodnje zaščitni ukrep iz člena 23(4) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, v skladu s katerim se šteje, da vrednost tržne proizvodnje proizvoda predstavlja 65 % njegove vrednosti v predhodnem referenčnem obdobju, ni zadosten.

(5)

Zato in zaradi potrebe po doseganju gospodarske in finančne stabilnosti organizacij proizvajalcev, ki zaradi naravnih nesreč in slabih vremenskih razmer utrpijo velike izgube vrednosti tržne proizvodnje, bi bilo treba zvišati prag za izračun vrednosti tržne proizvodnje za dano referenčno obdobje. Ob upoštevanju pomembne škode, ki so jo povzročile nedavne slabe vremenske razmere, bi bilo treba vrednost tržne proizvodnje v primeru naravnih nesreč in slabih vremenskih razmer iz člena 23(4) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 povečati na 85 %.

(6)

Poleg tega bi bilo treba najti rešitev, da bi se izognili primerom, v katerih organizacije proizvajalcev, ki vlagajo v preventivne ukrepe in kljub temu utrpijo znatno škodo zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni rastlin ali napadov škodljivcev, ne utrpijo le izgube vrednosti tržne proizvodnje, ampak se zmanjša tudi njihova finančna pomoč Unije. Zato bi bilo treba vrednost tržne proizvodnje iz člena 23(4) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 povečati na 100 % za organizacije proizvajalcev, ki dokažejo, da so sprejele potrebne preventivne ukrepe proti boleznim rastlin, napadom škodljivcev, naravnim nesrečam in slabim vremenskim razmeram, kot so sistemi ogrevanja ali mreže, nameščene na poljih, zavarovalne sheme ali vzpostavitev vzajemnih skladov.

(7)

Delegirano uredbo (EU) 2017/891 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Zaradi izvajanja operativnih programov po koledarskih letih in ob upoštevanju dejstva, da izračun vrednosti tržne proizvodnje, ki določa znesek najvišje finančne pomoči Unije, temelji na predhodnem koledarskem letu, je nujno, da začne ta uredba veljati čim prej, in sicer dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –