(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/159 uvedla dokončne zaščitne ukrepe za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: dokončna uredba) (3). Ukrepi, uvedeni z navedeno uredbo, zajemajo tarifno kvoto za 26 kategorij izdelkov iz jekla, določeno na ravni, ki je dovolj visoka, da se ohranijo tradicionalni trgovinski tokovi. 25-odstotna tarifna dajatev se za posamezno kategorijo izdelka uporabi samo, če je navedena določena količinska raven tradicionalnih trgovinskih tokov presežena.

(2)

V uvodni izjavi 161 in členu 9 dokončne uredbe je navedeno, da bo Komisija glede na interes Unije „morala prilagoditi raven ali dodelitev tarifne kvote […] v primeru sprememb okoliščin v obdobju uvedbe ukrepov“ in da bi se tak pregled moral začeti „najpozneje do 1. julija 2019“.

(3)

Glede na navedeno je Komisija 17. maja 2019 (4) začela pregled dokončne uredbe in je zainteresirane strani pozvala, da ji predložijo svoja stališča, informacije in ustrezna dokazila v zvezi s petimi razlogi za pregled, ki jih je Komisija opredelila za 26 zadevnih kategorij izdelkov v obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom. V skladu z oddelkom 3 obvestila so ti razlogi za pregled vključevali:

(4)

Komisija je prejela stališča več kot 150 zainteresiranih strani. Te so lahko tudi podale pripombe in pripravile protiargumente v zvezi s stališči drugih strani. Na podlagi tega je Komisija prejela več kot 50 dodatnih stališč s protiargumenti.

(5)

Po poglobljeni analizi vseh prejetih stališč je Komisija sprejela naslednje ugotovitve. Te so v oddelku 2 v nadaljevanju razvrščene v pet pododdelkov, povezanih s petimi razlogi za pregled, opredeljenimi v uvodni izjavi 3 zgoraj.

(6)

Kot je bilo napovedano že v uvodni izjavi 161 dokončne uredbe, je pregled veljavnih ukrepov, ki ga je opravila Komisija, zadeval vse kategorije izdelkov, za katere veljajo ukrepi in ki vključujejo (vendar niso omejene na) izdelke kategorij 3, 4, 6 in 16. Komisija je za navedene določene kategorije izdelkov med preiskavo prejela veliko pripomb, na podlagi katerih so bili sprejeti dokončni zaščitni ukrepi. Navedene kategorije izdelkov so bile tudi predmet številnih izmenjav v okviru dvostranskih posvetovanj s trgovinskimi partnerji Unije.

(7)

Na podlagi navedenega je Komisija dnevno spremljala vseh 26 kategorij izdelkov.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom napovedala, da bo preiskala, ali so se okoliščine po sprejetju dokončnih ukrepov spremenile in ali obstajajo dokazi o znatnem povečanju ali zmanjšanju povpraševanja v Uniji ali uvedbi ukrepov trgovinske zaščite za nekatere kategorije izdelkov. Zaradi navedenih primerov bi bilo treba prilagoditi raven ali dodelitev veljavne tarifne kvote.

(9)

Komisija je pojasnila, da zaradi opredelitve znatnih sprememb v povpraševanju proučuje razvoj uporabe zadevne tarifne kvote, da bi ugotovila, ali so se kvote izčrpale ali pa njihova uporaba ne izraža tradicionalnih trgovinskih tokov.

(10)

Ob začetku preiskave v zvezi s pregledom je Komisija take možne neobičajne trgovinske vzorce odkrila za kategorije izdelkov 4.B, 5, 13, 15, 16, 17 in 25. Nekatere letne kvote za posamezno državo ali ustrezna preostala kvota, ki naj bi po izračunih veljala do konca junija 2019, so bile za navedene kategorije že izčrpane ali bi se izčrpale že v dveh mesecih po uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov.

(11)

Komisija je za ta pregled podrobno analizirala razvoj 26 kategorij izdelkov, ne samo na podlagi svojega dnevnega spremljanja, temveč, natančneje, tudi glede na njihove spremembe od 2. februarja 2019 do konca junija 2019. Na podlagi navedene analize je poskušala določiti, ali morebiten neobičajen vzorec uporabe izvira iz dejanskega znatnega povečanja povpraševanja v Uniji ali pa so navedeni vzorci uporabe tarifnih kvot rezultat špekulativnih dejavnosti kopičenja blaga ali dejansko preusmeritve trgovine zaradi ukrepov, ki izkrivljajo trgovino in so bili sprejeti v tujini.

(12)

Številne zainteresirane strani so v svojih stališčih zahtevale ali zvišanje ravni tarifne kvote ali drugačen sistem za dodelitev ali uporabo kvot za kategorije izdelkov, ki jih uvažajo. Samo nekaj zainteresiranih strani je predložilo ustrezna dokazila o koncu možnega neravnovesja med razpoložljivimi količinskimi omejitvami, ki jih določa tarifna kvota, in obstoječim (ali razvijajočim se) povpraševanjem v EU ali drugimi spremenjenimi okoliščinami. Večina teh pripomb se je nanašala na naslednje kategorije izdelkov, ki se bodo posamično obravnavale v tem oddelku: kategorijo 1 (vroče valjani pločevina in trakovi), kategorijo 4.B (avtomobilska pločevina s kovinsko prevleko), kategorijo 16 (žice) in kategorijo 25 (velike varjene cevi).

(13)

Pripomb v zvezi z drugimi kategorijami izdelkov, omenjenimi v klavzuli o ponovnem pregledu ali obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom (tj. kategorijami izdelkov 3 (elektropločevina), 5 (pločevina z organsko prevleko), 6 (izdelki iz bele pločevine), 13 (armaturne palice), 15 (nerjavne žice) in 17 (kotni profili in drugi profili), je bilo manj. Nobeno prejeto stališče ni vsebovalo dokazov o težavah v zvezi s pomanjkanjem ponudbe (tj. majhnih količinskih omejitvah, določenih z zadevno tarifno kvoto), ki je posledica povečanega povpraševanja, ali katerimi koli drugimi spremenjenimi okoliščinami. Se je pa v številnih stališčih zatrjevalo, da so pri kategoriji izdelkov 13 težave v zvezi z izrivanjem, ki bodo prav tako posebej analizirane v pododdelku 2.B v nadaljevanju.

(14)

Ob koncu prvega letnega obdobja izvajanja ukrepov 30. junija 2019 dejanski obseg uvoza za 24 od 26 kategorij izdelkov še vedno ni presegel njihovih zadevnih količinskih ravni, določenih s tarifno kvoto, tj. na podlagi ene ali več tarifnih kvot za posamezno državo in/ali globalne tarifne kvote. Z drugimi besedami, pred koncem junija 2019 so bile skupne kvote (za posamezno državo in preostale), ki so bile na voljo v okviru ukrepov, v celoti izčrpane pri samo dveh kategorijah izdelkov, tj. pri kategoriji 13 (armaturne palice) in kategoriji 14 (nerjavne palice iz jekla).

(15)

Neporabljena količina tarifne kvote, ki je bila na voljo od 2. februarja do 30. junija 2019, je skupaj znašala 1,3 milijona ton. Poleg tega je Komisija potrdila, da je v obdobju veljavnosti začasnih ukrepov (od 18. julija 2018 do 1. februarja 2019) neporabljeni del kvote znašal približno dva milijona ton. V prvem letu izvajanja zaščitnih ukrepov je torej neporabljena količina dajatev prostega uvoza znašala več kot 3,2 milijona ton.

(16)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da ravni tarifne kvote, določene v skladu z veljavnimi zaščitnimi ukrepi, ne omejujejo neupravičeno trgovinskih tokov, temveč zagotavljajo njihovo ohranitev sorazmerno s potrebami trga Unije. Zainteresirane strani niso zagotovile nobenih dokazov o domnevnem pomanjkanju ponudbe zaradi povečanega povpraševanja.

(17)

Za vse kategorije izdelkov, za katere veljajo dokončni zaščitni ukrepi, razen za kategorijo 1, je bil sistem tarifnih kvot, ki ga je sprejela Komisija, kombinacija tarifne kvote za posamezno državo in preostale tarifne kvote. Komisija si je pri tem prizadevala ohraniti tradicionalen obseg trgovine, ne samo z vidika količine, temveč tudi porekla.

(18)

Vendar je menila, da ta prednostni sistem tarifnih kvot ni ustrezen za kategorijo izdelkov 1 zaradi naslednjih posebnih okoliščin. Za pet izmed glavnih preteklih izvoznih držav (5), ki so v obdobju 2015–2017 ustvarile skoraj 60 % uvoza, so v istem obdobju namreč veljali protidampinški in/ali izravnalni ukrepi (6). To je močno vplivalo na njihovo raven uvoza.

(19)

Komisija je torej ugotovila, da te države običajno ne bi več mogle izvažati v Unijo po preteklih ravneh, tj. na podlagi povprečne ravni njihovega uvoza v Unijo v zadnjih treh letih (2015–2017). Komisija je tako sklenila, da je sprejetje enotnega sistema globalnih tarifnih kvot, ki se upravljajo na četrtletni ravni, v interesu Unije, da se prepreči tveganje pomanjkanja, ki bi ga dodelitev kvot za posamezno državo lahko neupravičeno ustvarila.

(20)

Nekaj zainteresiranih strani, vključno z industrijo Unije in več državami izvoznicami, je v svojih pripombah med tem pregledom od Komisije zahtevalo, naj sistem tarifnih kvot za posamezno državo uvede tudi za kategorijo izdelkov 1. Te strani trdijo, da bo sedanji razvoj uvoza ustvaril neravnovesje v uvoznih tokovih na škodo nekaterih držav dobaviteljic, kar bi lahko povzročilo nekatere motnje na trgu.

(21)

V odgovor na navedeno je Komisija analizirala razvoj uvoza za kategorijo izdelkov 1 v letu 2018 in prvi polovici leta 2019. V zvezi z Rusijo kot državo dobaviteljico je ugotovila, da je ta, čeprav zanjo veljajo protidampinški ukrepi (zaradi katerih se je njen obseg uvoza v letu 2017 ustrezno zmanjšal), od januarja 2018 do junija 2019 obnovila znaten del svojega preteklega obsega trgovanja. Od februarja do junija 2019 je tarifna kvota Rusije dosegala 16 % (7). Poleg tega sta drugi državi, za kateri veljajo protidampinški ukrepi, tj. Brazilija in Ukrajina, še naprej izvažali v Unijo (8), čeprav v precej bolj omejenih količinah kot pred uvedbo protidampinških dajatev.

(22)

Glede na zgoraj opisani razvoj uvoza, zlasti iz Rusije, ki ga ob sprejetju dokončnih zaščitnih ukrepov ni bilo mogoče predvideti, je Komisija ugotovila, da je raven uvoza, na katero so močno vplivali ukrepi trgovinske zaščite, znatno nižja od pričakovane. Poleg tega je ugotovljeno, da je možno tveganje pomanjkanja oskrbe precej manjše, kot je bilo pričakovano ob uvedbi dokončnih ukrepov, in sicer zaradi dosledno visoke stopnje uporabe tarifne kvote v dveh četrtletjih, za kateri so veljali dokončni zaščitni ukrepi (februar–junij 2019), v drugih državah izvoznicah, zlasti v Turčiji, Indiji in Republiki Srbiji, katerih deleži so znašali 40 %, 15 % oziroma 12 %.

(23)

Skladno s tem je Komisija glede na zgoraj navedene spremenjene okoliščine menila, da bi bilo v interesu Unije, da se spremeni dodelitev tarifne kvote za kategorijo izdelkov 1 in se uvede mehanizem, ki zagotavlja, da se v kar največjem obsegu ohrani poreklo trgovinskih tokov, sorodno tistemu, ki se uporablja za druge kategorije izdelkov.

(24)

Komisija je ugotovila, da je razlog za težave pri uvedbi takega sistema narava kategorije izdelkov 1. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 19, bi zanašanje na pretekle povprečne ravni uvoza v obdobju 2015–2017 pri določanju kvot za posamezno državo povzročilo znatno pomanjkanje ponudbe. Če pa bi se upoštevalo leto 2018, v katerem so se protidampinški in izravnalni ukrepi prvič izvajali vse leto, bi to lahko vodilo do nepravilnega dodeljevanja. Razlog je v tem, da sta na obseg uvoza v letu 2018 vplivala tudi začetek veljavnosti zaščitnih ukrepov (julija 2018) in obseg uvoza, ki je bil posledica preusmeritve trgovine iz tretjih držav in je bil že ugotovljen v dokončni uredbi v zvezi s kategorijo 1.

(25)

V teh okoliščinah in ker ni ustreznih reprezentativnih podatkov o uvozu za dovolj dolgo in zanesljivo obdobje, je Komisija menila, da je določitev omejitve deleža globalne kvote, ki jo katera koli država izvoznica lahko doseže v zadevnem četrtletju, najustreznejši način, da se zagotovi ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov za kategorijo 1, in to tako z vidika količine kot porekla.

(26)

Za določitev te zgornje meje je Komisija analizirala pretekle podatke o uvozu (2013–2017) (9) za kategorijo izdelkov 1 in ugotovila, da v tem obdobju nobena država izvoznica v povprečju ni presegla 25 % in da je največji delež v katerem koli posameznem letu dosegla Turčija, in sicer 28 % leta 2017. Komisija je v skladu s tem menila, da nobeni posamezni državi izvoznici ne bi smelo biti dovoljeno, da v preostalem času trajanja ukrepov preseže 30-odstotni delež globalne tarifne kvote, ki je na voljo za vsako četrtletje.

(27)

Ta prag bi moral državam izvoznicam zadostno omogočiti, da zapolnijo tržne deleže, ki so jih države dobaviteljice, za katere veljajo protidampinški ali izravnalni ukrepi, pustile nezapolnjene, pri tem pa čim bolj ohranijo tradicionalne trgovinske tokove in zagotovijo dovolj raznovrstno ponudbo za uporabnike v Uniji, da bi se čim bolj zmanjšalo kakršno koli morebitno tveganje pomanjkanja oskrbe (10).

(28)

S to prilagoditvijo dodelitve tarifne kvote je Komisija želela vzpostaviti ustrezno ravnovesje med legitimnimi pravicami različnih strani in interesom Unije.

(29)

Komisija je v dokončni uredbi sklenila, da je v interesu Unije, da se kategorija 4 (pločevina s kovinsko prevleko) razdeli na dve podkategoriji: 4.A in 4.B. Cilj te razdelitve je bil čim bolj ohraniti tradicionalno raven uvoza za avtomobilski sektor EU. Glede na veliko vrst izdelkov v kategoriji 4 je Komisija dejansko prepoznala resno tveganje možnega izrivanja vrst jekla, ki ga avtomobilski sektor EU potrebuje, z drugimi „standardnimi“ podkategorijami. Opozoriti je treba, da za večino standardnih vrst iz te kategorije trenutno veljajo protidampinški ukrepi, kar je v nasprotju z bolj specializiranimi izdelki, ki jih zadevna zahteva po uvedbi protidampinških ukrepov ni zajemala.

(30)

Komisija je v okviru pregleda prejela številna stališča, ki so jih predložile zainteresirane strani, na katere je vplivala razdelitev na podkategoriji, med drugim Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov ter vlade in proizvajalci izvozniki iz Koreje in Kitajske. V teh stališčih je bilo poudarjeno, da trenutna razdelitev v podkategoriji ni v celoti učinkovita pri doseganju zanjo predvidenih ciljev. Navedene zainteresirane strani so očitale tudi nejasnost pri opredelitvi izdelkov v zvezi z njihovo razvrstitvijo v posamezno podkategorijo in zlasti pri dejstvu, da standardne kategorije izrivajo uvoz tako imenovanih izdelkov avtomobilskega razreda, kar povzroča škodo avtomobilski industriji.

(31)

Zainteresirane strani so predložile različne predloge za povečanje učinkovitosti tarifne kvote za to kategorijo. Zlasti Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov in vlada Kitajske sta od Komisije zahtevala, naj za uvoz razredov jekla iz kategorije 4.B, ki so namenjeni za uporabo v avtomobilski industriji, odobri izvzetje zaradi posebne rabe. Druge zainteresirane strani, kot so vlada Koreje, Tajvana in Kitajske, so kot drugo možnost zahtevale zvišanje ravni tarifne kvote in sistem, ki bo zagotovil, da so tradicionalne količine za avtomobilski sektor učinkovito zaščitene pred uvozom drugih vrst jekla. Jeklarska industrija Unije se je strinjala, da bi bilo treba preiskati možno izogibanje protidampinškim ukrepom za kategorijo 4.A in poiskati rešitev za avtomobilski sektor, pri čemer se kategorija 4.B ne sme izključiti iz obsega ukrepov.

(32)

Analiza Komisije na podlagi pregleda dokončnih ukrepov potrjuje motnje v tradicionalnih trgovinskih tokovih za izdelke iz kategorije 4.B. Iz statističnih podatkov Eurostata o uvozu je razvidno, da je Kitajska (ki ji je bila dodeljena ena od največjih tarifnih kvot za posamezno državo) svojo tarifno kvoto za posamezno državo v celoti izčrpala v enem četrtletju (od 2. februarja do 31. marca 2019) in nato v zadnjem četrtletju istega obdobja (od 1. aprila do 30. junija 2019) uporabila velik delež globalne tarifne kvote (več kot 75 %).

(33)

Komisija je poleg tega ugotovila, da je Kitajska v samo enem dnevu izčrpala svojo letno tarifno kvoto za posamezno državo za drugo leto ukrepov (od 1. julija 2019 do 30. junija 2020). Zato je vprašljivo, ali ta uvoz dejansko vsebuje uvoz izdelkov tako imenovanega avtomobilskega razreda. V vsakem primeru je navedeno izčrpanje tarifne kvote za posamezno državo v enem dnevu pokazalo še, da so se tradicionalni trgovinski tokovi za to podkategorijo preusmerili. Ta trend bi se lahko še stopnjeval, če ne bi bile uvedene nobene prilagoditve delovanja tarifne kvote za kategorijo 4.B, da bi se zagotovila skladnost s predvidenim ciljem ohranjanja tradicionalne ravni uvoza iz različnih držav dobaviteljic za avtomobilsko industrijo.

(34)

Komisija je še naprej menila, da ni nobenega razloga za izključitev katerih koli kategorij izdelkov, za katere veljajo ukrepi, bodisi z izrecno izključitvijo kategorije izdelkov 4.B bodisi z izvzetjem zaradi posebne rabe (11). Komisija je zato zahtevano izvzetje zaradi posebne rabe izdelkov avtomobilskega razreda zavrnila.

(35)

Vendar je Komisija potrdila, da je v interesu Unije, da so tradicionalni trgovinski tokovi vrst izdelkov, ki se uporabljajo v avtomobilskem sektorju EU, ločeni. Ta cilj bi bilo med drugim mogoče doseči, če bi se uporaba kategorije 4.B omejila samo na uvoz, s katerim se lahko dokaže posebna raba v avtomobilskem sektorju.

(36)

V skladu s tem je Komisija menila, da je v interesu Unije, da se delovanje tarifne kvote za kategorijo 4 prilagodi na naslednji način. Da bi se izkoristila tarifna kvota, veljavna za kategorijo 4.B, je treba kategorije izdelkov iz jekla, ki spadajo v to kategorijo in se dejansko uporabljajo za proizvodnjo avtomobilskih delov, vključiti v postopek posebne rabe iz člena 254 Uredbe (EU) št. 952/2013 (12). Ko se tarifna kvota, dodeljena za kategorijo 4.B, izčrpa, se začne uporabljati 25-odstotna tarifa nad kvoto.

(37)

Ker se nekatere oznake KN, ki so trenutno združene v kategoriji 4.B, ne uporabljajo izključno v avtomobilski industriji, je bilo treba dodelitev oznak po kategorijah 4.A in 4.B kljub vsemu prilagoditi, da se zagotovi ohranitev ustreznega izvoza neavtomobilskih izdelkov. Zato je bil obseg kategorije 4.A razširjen in spremenjen, kot sledi: vse oznake KN, ki so bile prej združene izključno v sklopu kategorije 4.B, bodo zdaj tudi del kategorije 4.A. Obseg kategorije 4.A se s tem razširi. Obenem obseg kategorije 4.B ostane nespremenjen.

(38)

V skladu s tem bi moral uvoz izdelkov, ki spadajo pod oznake iz kategorije 4.B in niso namenjeni za uporabo v avtomobilski industriji, v prihodnosti potekati samo v okviru kategorije 4.A. Nasprotno pa bi moral ves uvoz izdelkov, namenjenih za uporabo v avtomobilski industriji, potekati v okviru kategorije izdelkov 4.B in izpolnjevati zahteve postopka posebne rabe, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36 zgoraj.

(39)

Zaradi te prilagoditve se bo Indiji odobrila enotna tarifna kvota za posamezno državo v okviru kategorije 4.A (združevanje količin tarifne kvote za posamezno državo, dodeljene za kategoriji 4.A in 4.B), saj je Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ugotovila, da ta država ne izvaža izdelkov za uporabo v avtomobilski industriji.

(40)

Komisija je po prejetju informacij v okviru posvetovanj z Republiko Korejo prilagodila njeno raven tarifne kvote za posamezno državo v kategorijah 4.A in 4.B. Del tarifne kvote, veljavne za kategorijo 4.B, ki ustreza oznakam KN, ki so bile prej navedene izključno v tej kategoriji in niso bile namenjene za uporabo v avtomobilski industriji, se zdaj prenese v tarifno kvoto Republike Koreje za posamezno državo, veljavno za kategorijo 4.A, da se lahko še naprej izvažajo na trg Unije. Komisija je menila, da je potreba po uvedbi te prilagoditve v interesu Unije, da bi se izboljšala učinkovitost dokončnih ukrepov v zvezi s to kategorijo in bi se preprečilo, da bi bil uvoz avtomobilske industrije EU neupravičeno omejen.

(41)

Komisija je prejela več trditev v zvezi s to kategorijo izdelkov. Prvič, Komisija je bila pozvana, naj prilagodi raven tarifne kvote navzgor, da se prepreči kakršno koli možno pomanjkanje oskrbe na trgu Unije. Nekatere strani so zahtevale zlasti, naj se raven tarifne kvote zviša za največ 20 % ali naj se kot podlaga za revizijo ravni tarifne kvote uporabi raven uvoza v letih 2016–2018. Druge strani so trdile, da bi bilo treba tarifno kvoto v celoti prilagoditi, da bi se upoštevala rast povpraševanja v Uniji.

(42)

Drugič, nekatere zainteresirane strani so trdile, da proizvajalci Unije niso povečali (in niso mogli dodatno povečati) zmogljivosti ali proizvodnje do potrebne ravni, da bi se izpolnilo trenutno in prihodnje povpraševanje po žicah v Uniji. Trdile so še, da proizvajalci žic iz Unije dobavljajo predvsem svojim povezanim nadaljnjim uporabnikom, s čimer zmanjšujejo razpoložljive količine žic, namenjenih odprtemu trgu, kar slabša položaj navedenih neodvisnih uporabnikov, tj. tistih, ki niso vertikalno integrirani. Zato se bodo neodvisni uporabniki spoprijemali z velikimi omejitvami pri dostopu do zadostnih količin žic.

(43)

Tretjič, nekatere zainteresirane strani so trdile, da izčrpanje nekaterih tarifnih kvot ne more biti posledica kopičenja blaga v tej kategoriji izdelkov in da se je uvoz do izčrpanja zadevnih tarifnih kvot izvajal redno in dosledno.

(44)

Četrtič, več zainteresiranih strani je od Komisije zahtevalo, naj odobri tarifne kvote za posamezno državo za nekatere države porekla, saj bodo te trg Unije oskrbele s specifičnimi podkategorijami izdelkov. Podobno so nekatere zainteresirane strani trdile, da bi bilo treba nekatere podkategorije izključiti ali da bi morala Komisija to kategorijo izdelkov razdeliti in novim podkategorijam dodeliti posebne tarifne kvote.

(45)

Petič, nekatere strani so zahtevale, naj se ta kategorija razdeli tako, da bi podkategorije, ki bi se uporabljale v avtomobilskem sektorju, imele svojo tarifno kvoto.

(46)

Ena zainteresirana stran pa je trdila, da ji je bila proizvodnja določene vrste izdelka onemogočena, saj so zaščitni ukrepi omejili količino nekaterih vrst potrebnih žic; več strani je zahtevalo tudi, naj se neuporabljena tarifna kvota za posamezno državo prenese na preostalo tarifno kvoto v zadnjem četrtletju vsakega obdobja (od 1. aprila do 30. junija).

(47)

Komisija je v okviru pregleda temeljito ocenila vsa ta stališča. Najprej je ugotovila, da se skupna ponudba tega izdelka ne zdi neobičajno omejena, čeprav je v obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom potrdila, da je za to kategorijo značilno, da se nekatere tarifne kvote za posamezno državo in globalna tarifna kvota v zadnjem četrtletju prvega letnega obdobja (tj. od 1. aprila do 30. junija 2019) posebno hitro porabijo. Pri tem ni bilo znakov znatno povečanega povpraševanja, ki kažejo na spremembo okoliščin. Analiza uporabe tarifne kvote je dejansko pokazala, da je bilo, čeprav so nekatere države zelo hitro porabile svoje posamezne tarifne kvote, v zadnjih dveh tednih (13) zadnjega četrtletja prvega leta ukrepov še vedno na voljo nekaj možnosti glede količin tarifne kvote za vsaj tri države porekla (Moldavijo, Švico in Ukrajino), ki zajema več kot 6 % skupne tarifne kvote, dodeljene za to obdobje. Ob koncu prvega leta, v katerem so veljali ukrepi, je bilo še vedno na voljo nekaj možnosti glede količin tarifne kvote za eno državo porekla (Ukrajino).

(48)

V skladu z nekaterimi stališči se je povpraševanje v gradbenem sektorju EU, ki je eden od glavnih končnih ciljev žic, v letu 2018 povečalo za 2,8 %, v obdobju 2019–2021 pa se pričakuje, da se bo še naprej večalo za 1,6 %. Vendar je bil ta vzorec rasti že vključen v oceno, na podlagi katere je opredeljena sedanja količinska raven tarifnih kvot. Komisija je ob uvedbi dokončnih ukrepov tradicionalno raven uvoza dejansko zvišala za dodatnih 5 %, da bi posodobila pretekle podatke in upoštevala običajno povečanje povpraševanja v naslednjih letih. Poleg tega, tudi če bi se liberalizacija zaščitnih ukrepov po njihovem prvem letu spremenila navzdol (14), gre dejansko za nadaljnje zvišanje ravni razpoložljivih tarifnih kvot zaradi prilagoditve domnevnemu povečanju povpraševanja, ki presega predvideno rast. Na podlagi tega Komisija meni, da je bila sedanja raven tarifne kvote za kategorijo izdelkov 16 ustrezna in da ni bilo tveganja pomanjkanja na trgu Unije.

(49)

Kar zadeva trditev, da proizvajalci Unije umetno omejujejo ponudbo, je Komisija na podlagi razpoložljivih informacij (ki vključujejo preverjene odgovore na vprašalnik, ki so jih proizvajalci Unije predložili v okviru preiskave, na podlagi katere so bili sprejeti dokončni ukrepi) ugotovila, da sta se proizvodnja in prodaja industrije Unije (na prostem trgu) v obdobju 2013–2017 dosledno povečevali. V istem obdobju se je povečala tudi prodaja povezanim podjetjem (prodaja za lastno uporabo), čeprav v precej manjših količinah. Podatki so pokazali, da je bil obseg prodaje na prostem trgu (v Uniji) v istem obdobju za več kot trikrat večji od prodaje za lastno uporabo v Uniji. Poleg tega ni nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da naj bi se tak jasni in dosledni trend, ki je bil ugotovljen v zadnjih letih, v zadnjem času izrazito obrnil. Razpoložljivi dokazi iz dokumentacije so torej tej trditvi nasprotovali.

(50)

V zvezi z možnim kopičenjem blaga so dokazi v dokumentaciji nasprotovali trditvi, da se uvoz iz vseh držav porekla izvaja redno in dosledno. Čeprav je to držalo za številne države porekla in za preostalo tarifno kvoto v tretjem četrtletju (februar–marec 2019), sta preostali najpomembnejši državi porekla (Turčija in Rusija) tarifno kvoto za pet mesecev izčrpali v nekaj dneh ali tednih. Ta neobičajni vzorec je bil potrjen tudi za prve dni v drugem obdobju ukrepov (do 19. julija 2019 je Turčija porabila 60 % svoje letne tarifne kvote za posamezno državo). Poleg tega je Komisija ugotovila, da sta preostalo tarifno kvoto za zadnje četrtletje prvega obdobja ukrepov (od 1. aprila do 30. junija 2019) izključno dve državi (Turčija in Rusija) izčrpali že drugi dan zadevnega četrtletja (tj. 2. aprila 2019), številne države pa so navedeno preostalo tarifno kvoto za predhodno četrtletje (od 2. februarja do 31. marca 2019) uporabljale enakomerno celotno četrtletje. To, da nekatere države porekla tako nenavadno hitro izčrpajo ravni tarifne kvote, se ne more šteti za „redne in dosledne ravni trgovine“.

(51)

V zvezi z zahtevo za razdelitev kategorije 16 je Komisija opozorila, da je v Uredbi (EU) 2019/159 izjemoma razdelila kategoriji, in pojasnila razloge za to odločitev. Po temeljiti analizi stališč, ki jih je prejela v zvezi s tem, je ugotovila, da ni bila dokazana nikakršna sprememba okoliščin, ki bi upravičevala razdelitev katere koli dodatne kategorije. Komisija ugotavlja, da avtomobilska industrija EU (Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov) v svojih stališčih niti ni omenila potrebe po možni prilagoditvi v tej kategoriji. Komisija je ugotovila še, da le dejstvo, da se nekatere vrste izdelkov iz zadevne kategorije uporabljajo v avtomobilskem sektorju, ne upravičuje samodejno njihove drugačne obravnave na podlagi ukrepov. Dokazati bi bilo namreč treba, da bi bila taka prilagoditev v interesu Unije. Predloženi dokazi zato niso zadostovali, da bi Komisija lahko ugotovila, da je prilagoditev dejansko v interesu Unije.

(52)

V zvezi z vplivom dokončnih zaščitnih ukrepov na sposobnost proizvodnje zadevnega izdelka, za katero je potrebna določena vrsta žice, je Komisija ugotovila, da je iz predloženih dokazov razviden dosleden in strmo padajoč trend prodaje navedenih izdelkov od leta 2013 do leta 2018, tj. pred uvedbo zaščitnih ukrepov. Ta trditev torej ni bila podprta z zadostnimi dokazi.

(53)

Komisija zato meni, da ni bilo dovolj dokazov, ki bi upravičevali povečanje tarifne kvote za to kategorijo izdelkov.

(54)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bi bilo treba sedanjo dodelitev tarifnih kvot za kategorijo 25 zaradi spremenjenih okoliščin spremeniti. Nekatere strani so trdile zlasti, da bo obsežen projekt polaganja plinovoda (Severni tok 2), za katerega je bila leta 2017 uvožena velika količina cevi iz Rusije, dosegel zadnje faze in da dodelitev tarifnih kvot za ta izdelek torej ne bo ustrezna, saj ne bo izražala trenutnih okoliščin na trgu. To trditev bodo podprli ugotovljeni trendi uvoza iz Rusije. Navedene strani so zato trdile, da ta kategorija ne bi smela več vključevati nikakršnih tarifnih kvot za posamezno državo, temveč bi se morala uporabljati enotna globalna tarifna kvota, da se prepreči pomanjkanje oskrbe za druge prihodnje projekte.

(55)

Na eni strani je Rusija država z največjo posamično tarifno kvoto za to kategorijo (ta zajema približno 70 % skupne tarifne kvote). Analiza ustreznih podatkov o uvozu, ki jo je Komisija izvedla v okviru pregleda, je pokazala, da uvoz iz Rusije po tem, ko se je leta 2017 močno povečal, dosledno upada. Po tem porastu se je raven uvoza iz Rusije izrazito znižala že leta 2018 (kljub še vedno razmeroma velikim količinam). Ta padajoči trend pa se je pospešil v obdobju uporabe dokončnih zaščitnih ukrepov. Analiza uporabe tarifne kvote je pokazala, da je Rusija v prvem letu izvajanja ukrepov zato daleč premalo izkoristila svojo tarifno kvoto za posamezno državo (30-odstotna uporaba) (15). Ta premajhna izkoriščenost tarifne kvote je bila izraz potreb ad hoc inženirskega projekta iz uvodne izjave 54.

(56)

Na drugi strani so druge države dobaviteljice v tej kategoriji izdelkov svoje tarifne kvote za posamezno državo v celoti izčrpale in uporabile do 79 % globalne tarifne kvote (obseg te globalne tarifne kvote je bil razmeroma dokaj majhen).

(57)

Glede na spremenjene okoliščine, povezane z inženirskim projektom iz uvodne izjave 54, in najnovejši ugotovljeni razvoj uporabe tarifne kvote je Komisija menila, da je treba obstoječo tarifno kvoto nadomestiti z enotno globalno tarifno kvoto. Ta sprememba sistema tarifnih kvot se je štela za skladno z interesom Unije, saj je bila primernejša za omejitev tveganja možnega pomanjkanja oskrbe zaradi neustreznega dodeljevanja tarifnih kvot, obenem pa je zagotavljala ustrezno različnost ponudbe in enake možnosti za sodelovanje vseh potencialnih dobaviteljev v katerih koli novih inženirskih projektih, ki potrebujejo izdelke te kategorije.

(58)

Komisija je ugotovila, da bi lahko bila v nasprotnem primeru, tj. če bi se ohranila dodelitev tarifnih kvot za posamezne države, za katere trenutno veljajo dokončni ukrepi, udeležba dobaviteljev iz drugih možnih držav porekla v postopkih javnih naročil za druge tekoče ali prihodnje projekte neupravičeno ovirana. Enaka težava bi lahko nastala tudi, če bi Komisija določila zgornjo mejo za posamezno državo dobaviteljico, kot se je odločila storiti v zvezi s kategorijo 1. Komisija je zato menila, da ohranitev prvotnih okoliščin ne bi bila v interesu Unije in da je sprememba dodelitve tarifnih kvot za to kategorijo upravičena.

(59)

Kot velja za vse globalne kvote iz obstoječih ukrepov, je treba tudi globalno tarifno kvoto za kategorijo 25 upravljati na četrtletni ravni.

(60)

Predhodne uvodne izjave podrobno obravnavajo prednosti možnih prilagoditev tarifne kvote za kategorije izdelkov, v zvezi s katerimi so zainteresirane strani predložile večino pripomb, v tem pododdelku pa se bolj strjeno obravnavajo trditve v zvezi s preostalimi kategorijami izdelkov, podane na podlagi utemeljitev, ki so splošnega pomena za zadevne kategorije, na katere se trditve nanašajo.

(61)

Nekatere zainteresirane strani so zahtevale zvišanje navedenih tarifnih kvot za posamezno državo, ki so bile izčrpane pred koncem zadevnega obdobja. Nekatere izmed teh strani so trdile, da je že to, da se je tarifna kvota za posamezno državo izčrpala, zadosten dokaz, ki upravičuje povečanje tarifne kvote. Podobno so nekatere izmed teh strani ugotovile tudi, da je raven tarifnih kvot, določena z dokončnimi ukrepi, prenizka, saj so bile ravni uvoza za nekatere kategorije izdelkov v letu 2018 razmeroma višje od količinskih ravni zadevnih tarifnih kvot.

(62)

Prvič, Komisija je opozorila, da so z izjemo dveh kategorij izdelkov za preostalih 24 kategorij še vedno na voljo količinske možnosti glede tarifne kvote ene ali več držav porekla ali preostale tarifne kvote ali obojega. Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, je skupni neizkoriščeni del tarifne kvote v obdobju, ko so veljali začasni ukrepi (od 18. julija 2018 do 1. februarja 2019), in prvem obdobju veljavnosti dokončnih ukrepov (od 2. februarja 2019 do 30. junija 2019) presegel tri milijone ton. Komisija se zato ni strinjala s trditvami, da je količinska raven tarifnih kvot na splošno določena prenizko. Poleg tega dejstvo, da so bile nekatere tarifne kvote v sklopu zadevne kategorije izdelkov izčrpane pred koncem zadevnega obdobja, samo po sebi ni pomenilo spremembe okoliščin, ki bi upravičevala samodejno povečanje tarifne kvote, če niso predloženi nobeni dodatni dokazi o tem, da je izčrpanje posledica povečanja povpraševanja, ki ga v času sprejetja dokončnih ukrepov ni bilo mogoče predvideti. Komisija je opozorila, da je namen zaščitnih ukrepov vzpostaviti ukrepe za odzivanje v nujnih primerih v zvezi s povečanim uvozom nekaterih izdelkov. Nasprotno so številne trditve v okviru pregleda preprosto vsebovale zahtevo po zvišanju količinske ravni tarifne kvote brez kakršnih koli dokazov o spremenjenih okoliščinah (na primer, da ni tveganja preusmeritve trgovine). Zato so se trditve na tej podlagi štele za neutemeljene.

(63)

Nekatere zainteresirane strani so od Komisije zahtevale, naj spremeni obdobje za izračun tarifne kvote. V številnih primerih so tako zahtevale, naj se uporabi obdobje 2016–2018, da se zajame zadnja in običajno tudi najvišja raven uvoza.

(64)

Komisija je v Uredbi (EU) 2019/159 in na podlagi člena 15 Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (16) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2015/478) ter načel sorazmernosti in nediskriminacije navedla, da so tarifne kvote izračunane na podlagi povprečne ravni uvoza v zadnjih treh reprezentativnih letih (2015–2017). Spomnila je, da je cilj tega pregleda, kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom, pripraviti zelo specifične prilagoditve veljavnih ukrepov, če je dovolj dokazov, da so se okoliščine po njihovem sprejetju spremenile. Poleg tega zainteresirane strani niso v nobenem primeru dokazale, da obdobje, ki ga je izbrala Komisija, ni združljivo z ustreznimi pravili ali načeli prava Unije. Komisija je zato sklenila, da se obdobje, ki se uporablja za določitev tarifne kvote, v okviru tega pregleda ne bo spremenilo.

(65)

Nekatere zainteresirane strani so poudarile, da nekatere tarifne kvote za posamezno državo niso bile v celoti uporabljene. V nekaterih primerih je bila raven uporabe dejansko zanemarljiva. Te strani so od Komisije zahtevale, naj te količine prerazporedi med druge dobavitelje, ki so svoje tarifne kvote morda izčrpali.

(66)

Komisija je potrdila, da nekatere tarifne kvote za posamezno državo niso v celoti uporabljene in da je raven uporabe v nekaterih specifičnih primerih neobičajno nizka. Komisija je spomnila, da se tarifne kvote nekaterim državam dodelijo na podlagi preteklega uvoza zaradi ohranitve tradicionalnih trgovinskih tokov. V zvezi s tem nobena zainteresirana stran ni predložila zadostnih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je neobičajno nizka raven uporabe posledica trajno spremenjenih okoliščin pri zadevnih vrstah izdelkov. Zainteresirane strani niso predložile niti zadostnih dokazov za trditve, da neporabljene kvote ustvarjajo splošne težave v obliki pomanjkanja ponudbe za zadevne kategorije izdelkov, zaradi česar se obstoječa dodelitev tarifnih kvot ne bi mogla več šteti za ustrezno in upravičevati pregleda. Komisija je zato sklenila, da ni zadostnih razlogov, ki bi upravičevali odvzem kvote kateremu koli preteklemu dobavitelju.

(67)

V zvezi z neporabljenimi preostalimi kvotami ob koncu vsakega od prvih treh četrtletij obdobja so nekatere zainteresirane strani od Komisije zahtevale še, naj vse neporabljene tarifne kvote ob koncu enega obdobja prenese v naslednje obdobje.

(68)

Komisija te zahteve ne more sprejeti. Opozoriti je treba, da se raven tarifne kvote, ki je na voljo za vsako obdobje, izračuna na letni ravni. Prenos neporabljenih kvot iz enega obdobja v drugo bi torej napihnil tarifne kvote, ki so na voljo v vsakem obdobju, tako da bi presegle raven preteklega tradicionalnega uvoza, s tem pa bi povzročile tveganje poslabšanja učinkovitosti ukrepov.

(69)

Nekatere zainteresirane strani so Komisijo podobno pozvale, naj državam odobri tarifne kvote za posamezno državo, celo kadar je bila raven uvoza iz teh držav v določeni kategoriji v obdobju, ki se je štelo za ustrezno pri dodelitvi tarifne kvote (2015–2017), nižja od 5 %.

(70)

Komisija je opozorila, da je metoda dodelitve tarifne kvote enaka za vse kategorije izdelkov in države porekla. Merilo za dodelitev tarifne kvote za posamezno državo, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2019/159, je, da bi moral uvoz države v obdobju 2015–2017 zajemati vsaj 5 % povprečnega uvoza v kategoriji izdelkov. Stališča, ki so bila sprejeta v zvezi s tem, ne vsebujejo nikakršnega objektivnega razloga za spremembo tega pristopa. Poleg tega bi na podlagi pravil STO dodelitev tarifnih kvot za posamezno državo v izjemnih primerih, kadar 5-odstotni prag ne bi bil dosežen, pomenila diskriminacijo med zainteresiranimi stranmi. Komisija zato teh zahtev ni mogla sprejeti.

(71)

Druge zainteresirane strani so se sklicevale na različne določbe iz dvostranskih trgovinskih sporazumov, ki jih je Evropska unija podpisala z nekaterimi trgovinskimi partnerji zaradi odobritve izvzetja iz ukrepov ali preferencialne obravnave njihovega uvoza.

(72)

Komisija je opozorila, da vsi dvostranski trgovinski sporazumi, na katere se sklicujejo zainteresirane strani, predvidevajo možnost sprejetja zaščitnih ukrepov. Na tej podlagi torej ni mogoče zahtevati nikakršnega izvzetja. Komisija se ni strinjala niti z mnenjem, da bi morala odobriti preferencialno obravnavo nekaterih držav pred drugimi. Taki dvostranski sporazumi ne določajo niti Uniji ne nalagajo nobenih obveznosti take različne obravnave v zvezi z drugimi zainteresiranimi stranmi, za katere veljajo ukrepi. Prav tako nobena zainteresirana stran ni mogla izpostaviti nobenih takih določb v ustreznih sporazumih. Komisija zato teh zahtev ni mogla sprejeti.

(73)

Vendar so druge zainteresirane strani trdile, da je treba tarifno kvoto povečati, saj industrija Unije ne more dobaviti dovolj količin na trg Unije, kar bi lahko povzročilo pomanjkanja na trgu.

(74)

Komisija je opozorila, da je za večino kategorij izdelkov še vedno na voljo del kvote ob koncu obdobja, v katerem so se izvajali začasni ukrepi (1. februarja 2019), in ob koncu prvega obdobja, v katerem so se izvajali dokončni ukrepi (30. junija 2019). Zato je menila, da so take trditve v nasprotju z dejansko uporabo kvot. Poleg tega navedene strani niso predložile nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno kakršno koli pomanjkanje oskrbe za katero koli zadevno kategorijo izdelkov. Komisija je zato te zahteve zavrnila.

(75)

Nekatere zainteresirane strani so svoje zahteve glede povečanja tarifnih kvot v nekaterih kategorijah povezale z domnevnim povečanjem povpraševanja v sektorjih gospodarstva, v katerih se uporabljajo izdelki teh kategorij.

(76)

Komisija je opozorila, da te trditve kažejo na povečanje povpraševanja pred uvedbo dokončnih ukrepov. V zvezi s tem je opozorila, da je taka možna povečanja že upoštevala z dodatnim 5-odstotnim zvišanjem tradicionalnih ravni uvoza, ki velja od začetka veljavnosti dokončnih zaščitnih ukrepov. V zvezi z razvojem povpraševanja v naslednjih obdobjih Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ni mogla ugotoviti nobenega znaka znatnega povečanja povpraševanja, temveč le zmanjšanje dejanske porabe jekla (17).

(77)

Nekatere zainteresirane strani so od Komisije zahtevale, naj izključi nekatere podkategorije izdelkov ali razdeli sedanje kategorije izdelkov. V podporo tem trditvam so navedle, da je v interesu Unije zagotoviti, da uvoz nekaterih bolj standardnih podkategorij izdelkov ne bo izrinil uvoza nekaterih „nišnih“ podkategorij izdelkov.

(78)

Komisija je v zvezi s tem poudarila, da področje uporabe pregleda ne zajema izključevanja ali vključevanja kategorij ali podkategorij izdelkov, za katere veljajo ukrepi. V zvezi z zahtevami po razdelitvi nekaterih kategorij izdelkov se je Komisija sklicevala na svoje pojasnilo v uvodni izjavi 34 zgoraj.

(79)

Nekatere zainteresirane strani so vztrajale, naj Komisija uvede sistem licenciranja za upravljanje tarifnih kvot.

(80)

Komisija je v zvezi s tem poudarila, da je pri oblikovanju sistema tarifnih kvot ključno zagotoviti ustrezno izvedljivo izvajanje sistema. Glede na velik obseg sedanjih ukrepov v zvezi z izdelki bi uvedba sistema licenciranja ustvarila dodatno kompleksnost, katere neto prednosti v primerjavi z njenimi pomanjkljivostmi še vedno niso jasne. Komisija je menila, da je veljavni sistem tarifnih kvot ustrezen, če se ne dokaže drugače. Komisija poudarja, da v okviru tega pregleda niso bili predloženi nobeni dokazi, na podlagi katerih bi se lahko pojavili dvomi glede ustreznosti sedanjega sistema upravljanja tarifnih kvot.

(81)

Nekatere zainteresirane strani so od Komisije zahtevale, naj sedanje upravljanje kvot za posamezno državo spremeni tako, da se bodo upravljale na četrtletni ravni. Te strani so trdile, da bi se tako zmanjšala tveganja kopičenja blaga in bi se zagotovila počasnejša uporaba kvot.

(82)

Komisija je menila, da je sedanji sistem, v katerem se tarifne kvote za posamezno državo, ki veljajo za pretekle dobavitelje, upravljajo na letni ravni, v interesu Unije, saj v nobenem trenutku po nepotrebnem ali umetno ne omejuje izbire oskrbe za uvoznike in uporabnike iz Unije. Komisija zato ni ugotovila nobenih razlogov za njegovo spremembo.

(83)

Nekatere zainteresirane strani so zahtevale še, da se državam, ki so izčrpale svojo tarifno kvoto za posamezno državo, omogoči takojšen dostop do preostale kvote. Navedena možnost je bila omejena na četrto četrtletje vsakega obdobja.

(84)

Komisija je spomnila, da je bila možnost dostopa do preostale tarifne kvote v zadnjem četrtletju obdobja uvedena zato, da se zmanjša tveganje neuporabe preostalih kvot in se prepreči možno pomanjkanje oskrbe na trgu Unije. Kot je navedeno zgoraj, je Komisija uporabo preostalih tarifnih kvot spremljala dnevno. Razen v primeru ugotovitev o izrivanju, ki so navedene v oddelku 2.B v nadaljevanju, je Komisija s tem zaznala, da je uporaba večine preostalih kvot zelo velika (v številnih primerih so bile v celoti izčrpane). Komisija je ugotovila še, da v le nekaterih kategorijah, ki so izkazale zelo nizko raven uporabe preostale tarifne kvote, ni bila v celoti izkoriščena niti večina tarifnih kvot za posamezno državo. Glede na ta dejstva je Komisija zato sklenila, da je bila z omogočanjem dostopa do zadnjega četrtletja obdobja do zdaj učinkovito in v veliki meri zagotovljena ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov v smislu porekla, (18) poleg tega se je zmanjšalo tveganje pomanjkanja oskrbe.

(85)

V skladu z dokončnimi zaščitnimi ukrepi se po izčrpanju tarifne kvote za posamezno državo v neki kategoriji izdelkov zadevni državi v zadnjem četrtletju (tj. od 1. aprila 2019 do 30. junija 2019) omogoči dostop do globalne tarifne kvote. Čeprav je globalna tarifna kvota načeloma namenjena preostalim državam, ki niso upravičene do tarifnih kvot za posamezno državo, je bil ta mehanizem oblikovan za zagotovitev, da nobena preostala tarifna kvota ne ostane neuporabljena ob koncu vsakega leta, za katero veljajo ukrepi.

(86)

V obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom je poudarjeno, da je ena ali več držav, ki so upravičene do tarifne kvote za posamezno državo, v zadnjem četrtletju za nekatere kategorije izdelkov hitro izčrpala preostalo tarifno kvoto, kar je povzročilo izrivanje tradicionalnih trgovinskih tokov iz drugih držav porekla. Komisija se je zato zavezala, da bo preiskala, ali je to imelo negativne posledice za interes Unije, zlasti glede potrebe po ohranjanju tradicionalnih trgovinskih tokov, in da se bo po potrebi odločila o popravnih ukrepih v primeru takih okoliščin.

(87)

Številne zainteresirane strani, vključno z državami dobaviteljicami, izvozniki, uporabniki in industrijo Unije, so se na eni strani pritožile zaradi izključitvenih učinkov, ki bi jih lahko sedanji sistem dostopa do preostale kvote v zadnjem četrtletju ustvaril v zvezi z njihovimi interesi. Te strani so od Komisije zahtevale, naj takoj ukrepa in popravi domnevno neravnovesje, da država, za katero že velja tarifna kvota za posamezno državo, ne bo smela izrivati drugih preteklih dobaviteljev, tudi če so ti sorazmerno manj pomembni z vidika uvoženih količin. Te strani so zato zahtevale omejitev uporabe globalne preostale tarifne kvote v zadnjem četrtletju zadevnega leta ukrepov. Na drugi strani je nekaj zainteresiranih strani navedlo nasprotne utemeljitve in zavrnilo kakršne koli spremembe v delovanju sedanjega mehanizma. Po njihovem mnenju bi vsaka sprememba sistema ogrozila celovito uporabo preostalih tarifnih kvot.

(88)

Komisija je opravila poglobljeno oceno veljavnega mehanizma za upravljanje globalnih preostalih tarifnih kvot, vključno s prenosom neporabljenih kvot iz enega četrtletja v drugo ter dostopom v četrtem četrtletju za države, ki so izčrpale svojo zadevno kvoto za posamezno državo. Ta ocena je pokazala, da obstoječi mehanizem na splošno dobro deluje in zagotavlja nemoteno večanje uporabe preostalih tarifnih kvot. Pri veliki večini kategorij izdelkov, za katere veljajo dokončni ukrepi, to, da so dobavitelji, ki so izčrpali svojo kvoto za posamezno državo, uporabili globalno tarifno kvoto, tudi če bi včasih v zadnjem četrtletju lahko uporabili velik del globalne tarifne kvote, manjšim preteklim dobaviteljem, ki uporabljajo preostalo tarifno kvoto, ni preprečilo, da bi v istem obdobju še naprej izvažali. V teh okoliščinah je bil neomejen dostop do globalne tarifne kvote v zadnjem četrtletju še vedno glavna lastnost sistema tarifnih kvot v interesu Unije, ki bi ga bilo treba v taki obliki ohraniti.

(89)

Vendar je analiza Komisije pokazala še, da sta dve državi, upravičeni do tarifne kvote za posamezno državo (Turčija in Rusija), v dveh kategorijah izdelkov (tj. v kategorijah izdelkov 13 in 16) (19) vso globalno tarifno kvoto skoraj izključno izčrpali v zadnjem četrtletju prvega obdobja ukrepov (od 1. aprila do 30. junija 2019), v nekaterih primerih celo v nekaj dneh.

(90)

To je zlasti veljalo za kategorijo izdelkov 13 (armaturne palice), za katero je bila globalna tarifna kvota izčrpana 27. maja 2019, tj. več kot en mesec pred koncem četrtletja in kljub prenosu 23 % neporabljene tarifne kvote iz tretjega četrtletja leta 2018. Razpoložljive količine sta dejansko v celoti porabili dve državi, upravičeni do tarifne kvote za posamezno državo (Turčija in Rusija), ki sta izrinili druge, v preteklosti manjše dobavitelje, ki so prej redno uporabljali globalno tarifno kvoto, kot sta Belorusija in Srbija.

(91)

Za kategorijo izdelkov 16 (nelegirane in druge legirane žice) je bila globalna tarifna kvota izčrpana že na začetku zadnjega četrtletja prvega obdobja ukrepov (tj. 2. aprila 2019) zaradi obsežne uporabe Turčije in nekoliko manjšega obsega uporabe Rusije (državi sta uporabili 62 % oziroma 33 % skupne preostale tarifne kvote, ki je bila na voljo za četrto četrtletje). Manjše države dobaviteljice, kot so Bosna in Hercegovina, Japonska in Južna Koreja, zato niso mogle več izvažati, ne da bi plačale 25-odstotno tarifo nad kvoto (20).

(92)

Komisija je na podlagi te analize ugotovila, da je mehanizem, ki je bil vzpostavljen, da bi se navedene tarifne kvote v celoti izčrpale, pri teh dveh kategorijah izdelkov povzročil neželene učinke. Vzpostavljeni mehanizem je namreč predvsem velikim dobaviteljem omogočal, da zvišajo svojo raven izvoza tako, da je ta presegla tradicionalne trgovinske tokove na račun manjših akterjev, ki bi še naprej izvažali, dokler se preostala kvota ne bi izčrpala.

(93)

Komisija je menila, da ta razvoj ne bo skladen z interesom Unije zaradi dveh razlogov. Prvič, izključitev manjših držav izvoznic je v nasprotju s ciljem ohranitve tradicionalnih trgovinskih tokov, tudi z vidika porekla. Drugič, navedeni razvoj bo uporabniško industrijo Unije prikrajšal za dobavo nekaterih specializiranih vrst jekla iz teh kategorij, ki jih v omejenih količinah izvažajo samo manjše države dobaviteljice.

(94)

Komisija je zato menila, da je treba določiti količinsko zgornjo mejo za posamezne države porekla izdelkov. To pomeni, da bo v zadnjem četrtletju dveh preostalih obdobij dokončnih ukrepov uporaba globalne tarifne kvote za kategoriji izdelkov 13 in 16 (tj. kategoriji, pri katerih so bili zaznani negativni učinki izrivanja) omejena na 30 % na državo dobaviteljico. V okviru te omejitve bodo tarifno kvoto lahko uporabile najmanj štiri države dobaviteljice.

(95)

Komisija meni, da je ta prag ustrezen iz naslednjih razlogov: podatki o uvozu, ocenjeni v dveh četrtletjih, za kateri v letu 2019 veljajo dokončni ukrepi, kažejo, da so največ štiri države izvoznice (v vsaki od obeh kategorij) v Unijo izvozile minimalno pomembne količine (21). Komisija meni, da taka zgornja meja ne bi umetno omejila dostopa do preostale tarifne kvote nobeni zadevni državi porekla in da bi zagotovila dovolj raznovrstne vire oskrbe za uporabnike v Uniji.

(96)

Po mnenju Komisije bi ta prilagoditev mehanizma tarifne kvote vzpostavila ustrezno ravnovesje med, na eni strani, ciljem, da se poveča uporaba tarifne kvote, in, na drugi strani, ciljem, da se zagotovijo minimalne količinske možnosti za manjše države dobaviteljice, da bodo še naprej izvažale na podlagi globalne tarifne kvote, ne da bi jih izključili veliki dobavitelji, ki so že izvozili količine, ki dosegajo njihove tradicionalne trgovinske tokove na podlagi njihove tarifne kvote za posamezno državo. Ta mehanizem bi zagotovil še, da se v interesu Unije ohranijo tradicionalni trgovinski tokovi v kategorijah 13 in 16, ne samo z vidika količin, temveč tudi z vidika porekla.

(97)

Nekatere zainteresirane strani so ugovarjale trditvam o izrivanju in namesto tega navedle, da izvozna praksa nekaterih držav preprosto potrjuje, da je dodeljena tarifna kvota manjša od kvote, ki jo zahteva trg.

(98)

Komisija je v zvezi s tem opozorila, kot je opisano v oddelku 2.A zgoraj, da se je na podlagi njene analize podatkov, zbranih med izvajanjem dokončnih ukrepov, pokazalo, da je splošna raven tarifnih kvot ustrezna in da je, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 89–93, negativne učinke izrivanja ugotovila v samo dveh kategorijah izdelkov. V zvezi s tema kategorijama izvaja ustrezen popravni ukrep, ki upošteva tradicionalne trgovinske tokove vseh držav dobaviteljic in usklajuje interese glede potrošnje Unije z navedenimi trgovinskimi tokovi.

(99)

Komisija je preiskala tudi, ali je uporaba obstoječih zaščitnih ukrepov za jeklo povzročila kakršno koli znatno tveganje za stabilizacijo ali gospodarski razvoj nekaterih preferencialnih trgovinskih partnerjev v obsegu, ki bi škodoval ciljem povezovanja iz njihovih sporazumov z Unijo. To se je zlasti nanašalo na razmere v nekaterih državah, s katerimi je Unija sklenila stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.

(100)

V okviru preiskave v zvezi s pregledom so države Zahodnega Balkana, tj. Bosna in Hercegovina, Republika Severna Makedonija in Republika Srbija, izrazile podobne pomisleke in navedle podobne trditve, kot so jih že podale pred sprejetjem dokončnih zaščitnih ukrepov.

(101)

Navajajo namreč, da dokončni zaščitni ukrepi omejujejo širjenje njihove jeklarske industrije in zmožnost izvažati v Unijo, kar pomeni tveganje izgub delovnih mest, slabšanje njihovega gospodarskega razvoja ter ogrožanje ciljev povezovanja in stabilizacije v okviru sporazumov z Unijo. Trdijo zlasti, da je njihova tarifna kvota za posamezno državo v nekaterih kategorijah premajhna in bi jo bilo treba povečati. Trdijo še, da sedanja dodelitev tarifnih kvot ne ohranja tradicionalnih trgovinskih tokov in da bi bilo zato treba tarifne kvote prerazporediti. Te države zahtevajo pospešitev liberalizacije tarifnih kvot, kar utemeljujejo s povečanjem povpraševanja v Uniji.

(102)

Srbija zlasti znova opozarja, da povprečne količine uvoza v zadnjih treh letih, na podlagi katerih Komisija določa ravni tarifnih kvot, tj. od leta 2015 do leta 2017, ne zajemajo njene pretekle trgovine z Unijo. Po njenih trditvah to drži zlasti zato, ker njena edina jeklarna v navedenem obdobju ni obratovala, novi lastniki jeklarne pa so njeni tradicionalni proizvodnjo in prodajo šele nedavno povečali na običajno raven. Srbija trdi, da tako nizka raven kvote ogroža zmožnost delovanja jeklarne in ustvarja resne negativne učinke za razvoj celotne regije Zahodnega Balkana. Države Zahodnega Balkana zahtevajo še, da bi bile na podlagi svojih posebnih odnosov z Unijo izključene iz obsega ukrepov iz istega razloga kot države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

(103)

Poleg tega so navedle več trditev in zahtev v zvezi s specifičnimi kategorijami izdelkov, tj. 1, 2, 5, 6, 16, 20 in 21.

(104)

V zvezi z zahtevo po izključitvi iz obsega ukrepov bi Komisija želela spomniti, da se zaščitni ukrepi v skladu s členom 2 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih uporabljajo za izdelek v preiskavi, ki se uvaža, ne glede na vir. Edine izjeme od tega pravila se nanašajo na posebne razmere nekaterih držav članic v razvoju ali, odvisno od primera, obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov. V tem primeru pa je bilo ugotovljeno, da stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi, ki jih je EU sklenila z državami Zahodnega Balkana, potrjujejo, da za uvoz lahko veljajo zaščitni ukrepi, sprejeti v skladu s Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih.

(105)

V zvezi z zahtevo za povečanje tarifne kvote pri več kategorijah izdelkov zaradi domnevno povečanega povpraševanja je Komisija te trditve že obravnavala v svoji podrobni analizi uporabe tarifne kvote, kot je opisano v oddelku 2.A zgoraj. Komisija je sklenila, da je raven kvot ustrezna in sorazmerna za ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov in da ni nobenih dokazov o znatnem povečanju povpraševanja v Uniji, ki upravičuje spremembo ravni tarifne kvote. Poleg tega je dejstvo, da so bile v večini kategorij izdelkov količine še vedno na voljo ob koncu prvega leta uporabe zaščitnih ukrepov (30. junija 2019), pomenilo, da ti ukrepi na splošno tretjim državam ne onemogočajo izvoza jekla v Unijo. Komisija zato ni mogla skleniti, da ima sedanja tarifna kvota škodljiv učinek za doseganje predvidenih ciljev povezovanja.

(106)

Ena od držav Zahodnega Balkana je trdila, da bi ukrepi morali zagotoviti določeno količino izvoza – zlasti v kategorijah izdelkov 1 in 6 –, kar je po njenem mnenju potrebno za ohranitev uspešnega delovanja njene domače industrije in stabilnosti njenega gospodarstva. Vendar je analiza uporabe posamezne tarifne kvote v teh dveh kategorijah izdelkov pokazala, da ukrepi niso neupravičeno omejili zmožnosti navedenih držav za izvoz v EU. Povprečne količine izvoza iz te države v tretjem in četrtem četrtletju prvega leta uporabe zaščitnih ukrepov (od 2. februarja do 30. junija 2019) so dejansko pokazale, da je celo presegla svoje predhodne napovedi.

(107)

V zvezi s kategorijami izdelkov 6, 20 in 21 so države Zahodnega Balkana, ki so izčrpale svojo tarifno kvoto za posamezno državo, trdile, da je povečanje njihove tarifne kvote potrebno, da se odpravi negativni učinek zaščitnih ukrepov za njihovo gospodarstvo.

(108)

Na podlagi navedenih trditev je Komisija opravila poglobljeno analizo trenda njihovega črpanja zadevne tarifne kvote in uporabe preostanka tarifne kvote v zadnjem četrtletju prvega leta ukrepov (od 1. aprila do 30. junija 2019). Ta analiza je pokazala, da so nekatere države Zahodnega Balkana, čeprav so dejansko svojo tarifno kvoto za posamezno državo izčrpale še pred koncem prvega obdobja ukrepov (tj. pred 30. junijem 2019), lahko še naprej izvažale v Unijo na podlagi ustreznih preostalih kvot do njihovega izčrpanja, to pa se je zgodilo samo nekaj tednov pred sprostitvijo novih kvot za drugo obdobje ukrepov 1. julija 2019. Na podlagi tega dejstva in glede na dodatno stopnjo izvoza, ki je od 1. julija 2019 zagotovljena s povečanjem kvote zaradi liberalizacije ukrepov, je Komisija sklenila, da te zahteve niso dovolj utemeljene in da ni potrebe po povečanju ustrezne tarifne kvote.

(109)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da bodo prilagoditve delovanja sistema tarifne kvote, predlaganega v prejšnjih oddelkih (2.A in 2.B) – kot je 30-odstotna omejitev uporabe globalne tarifne kvote za kategorije izdelkov 1, 13 in 16 na državo (22) –, ki bodo začele veljati na podlagi tega pregleda, v vsakem primeru prispevale tudi k obravnavi nekaterih pomislekov držav Zahodnega Balkana, zlasti glede zaščite tradicionalnih trgovinskih tokov preteklih dobaviteljev Unije.

(110)

Ena država je trdila še, da bi ji bilo treba glede na količino izvoza v letu 2017, ki je nekoliko presegala 5-odstotni prag, dodeliti tarifno kvoto za posamezno državo v kategoriji izdelkov 16. Vendar v skladu s pojasnilom Komisije v uvodni izjavi 147 Uredbe (EU) 2019/159 dodelitev tarifnih kvot za posamezno državo za vse države izvoznice temelji na povprečnem uvozu v zadnjih treh letih, tj. od leta 2015 do leta 2017, in ne izključno v zadnjem letu tega obdobja. Zato te zahteve ni bilo mogoče sprejeti.

(111)

V skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2015/478 in mednarodnimi obveznostmi Unije, tj. členom 9.1 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih, se zaščitni ukrepi ne bi smeli uporabljati za izdelke s poreklom iz države v razvoju, ki je članica STO, če njen delež pri uvozu izdelka v Unijo ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež je manjši od 3 % uvoza, skupaj ne presegajo 9 % skupnega uvoza izdelka v Unijo. Poleg tega je v interesu Unije, da prilagodi seznam držav v razvoju, ki so izključene iz obsega ukrepov, s čimer bi se preprečilo, da bi nekatere države v razvoju neupravičeno izkoristile ugodnost prvotne izključitve.

(112)

Po sprejetju dokončnih zaščitnih ukrepov z Uredbo (EU) 2019/159 se je Komisija zavezala, da bo na podlagi posodobljenih statističnih podatkih o uvozu redno pregledovala seznam držav v razvoju, ki bi lahko bile izključene iz obsega ukrepov.

(113)

Komisija je pri oblikovanju seznama izključitev iz dokončnih ukrepov uporabila najnovejše razpoložljive podatke, tj. podatke iz druge polovice leta 2017 in prve polovice leta 2018. Za posodobitev tega seznama v okviru preiskave v zvezi s pregledom je Komisija uporabila bolj posodobljen in usklajen sklop statističnih podatkov, tj. za celotno leto 2018. Komisija je kot novo referenčno obdobje uporabila celotno leto 2018, ker je to najbolj reprezentativno obdobje s konsolidiranimi statističnimi podatki. Poleg tega se z uporabo celotnega leta preprečijo kakršni koli učinki sezonskosti. Pri zadevnih izračunih se ni upošteval uvoz iz držav, ki so izključene na podlagi člena 6 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/159.

(114)

Na podlagi podatkov za celotno leto 2018 je uvoz iz naslednjih držav – ki so bile do zdaj izključene iz obsega ukrepa – presegel 3-odstotni prag v nekaterih kategorijah izdelkov. Zato bi zanje morali na podlagi tega pregleda zdaj veljati ukrepi:

(115)

uvoz iz Indonezije v kategorijah izdelkov 8 (nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi) in 9 (nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi), ki zajemata 10,12 % oziroma 3,77 %;

(116)

v zvezi s kategorijo izdelkov 24 (druge brezšivne cevi) je celoten delež uvoza vseh držav v razvoju, ki je skupaj znašal manj kot 3 %, v letu 2018 presegel prag 9 % (10,74 %). Za uvoz v okviru kategorije izdelkov 24 iz vseh držav članic bodo veljali zaščitni ukrepi.

(117)

Komisija je nato ocenila, ali bi bile zadevne države v razvoju v zvezi s kategorijami 8, 9 in 24 upravičene do tarifne kvote za posamezno državo (23). Zato je ocenila, ali je uvoz v obdobju 2015–2017 v okviru teh kategorij iz zadevnih držav dosegel vsaj 5 % skupnega uvoza v navedenem obdobju v kateri koli kategoriji. Rezultat je pokazal, da nobena od držav ni upravičena do tarifne kvote za posamezno državo. Zato bo za vse te države v zadevnih kategorijah veljala preostala tarifna kvota.

(118)

V zvezi z izvzetjem iz obsega zaščitnih ukrepov je rezultat tega pregleda naslednji:

(119)

uvoz iz Brazilije v kategorijah izdelkov 8 (nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi) in 17 (kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla) bo izključen iz obsega ukrepov, ker je bila raven uvoza v letu 2018 nižja od 3 % (2,22 % oziroma 2,52 %);

(120)

za uvoz iz Ukrajine v kategorijah izdelkov 1 (nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi) in 19 (železniški material) ukrepi ne bodo veljali, ker je bila raven uvoza v letu 2018 nižja od 3 % (1,68 % oziroma 0,6 %);

(121)

za uvoz iz Egipta v kategoriji izdelkov 12 (nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili) ukrepi ne bodo veljali, ker je bila raven uvoza v letu 2018 nižja od 3 % (2,41 %);

(122)

za uvoz iz Indije v kategoriji izdelkov 8 (nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi) zaščitni ukrepi ne bodo veljali, ker je bila raven uvoza v letu 2018 nižja od 3 % (2,87 %);

(123)

za uvoz iz Turčije v kategoriji izdelkov 10 (nerjavne vroče valjane plošče kvarto) zaščitni ukrepi ne bodo veljali, ker je bila raven uvoza v letu 2018 nižja od 3 % (2,58 %).

(124)

za uvoz s Kitajske v kategoriji izdelkov 22 (nerjavne brezšivne cevi) zaščitni ukrepi ne bodo veljali, ker je bila raven uvoza v letu 2018 nižja od 3 % (2,61 %).

(125)

Tarifne kvote za posamezno državo, dodeljene navedenim državam v razvoju, ki so članice STO in ki bodo po pregledu izključene iz ukrepov, se bodo prenesle v ustrezno preostalo tarifno kvoto. Natančna količina tarifne kvote, ki se bo prenesla, bo izračunana po izteku prvega četrtletja zadevnega obdobja (tj. od 1. julija do 30. septembra 2019), da bi se ocenilo, kolikšen del tarifne kvote za posamezno državo je bil že uporabljen. Po končanem izračunu se bo razpoložljiva tarifna kvota v 20 delovnih dneh prenesla na ustrezno preostalo tarifno kvoto.

(126)

Komisija je po tem ponovnem izračunu posodobila seznam izključitev na podlagi posodobljenih podatkov o uvozu, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 114–124, za vsako od 26 kategorij izdelkov, za katere veljajo ukrepi (celoten posodobljen seznam je v Prilogi II).

(127)

Komisija je prejela več drugih stališč v zvezi s tem vprašanjem pregleda. Zainteresirane strani so predvsem predlagale različna obdobja za izračun količine uvoza. Nekatere so zahtevale tudi izvzetje kljub priznanju, da morda presegajo zadevni prag. Druge zainteresirane strani, ki so bile do zdaj izključene iz zaščitnih ukrepov, so trdile, da bi jim bilo treba omogočiti čas za prilagoditev novim okoliščinam, v katerih bodo zanje veljali ukrepi. Ena zainteresirana stran je trdila, da Komisija ne bo smela uvesti ukrepov za nobeno državo v razvoju, ki je bila pred tem izključena, saj bi bilo to v nasprotju z obveznostmi STO, na podlagi katerih naj bi se zagotovilo, da bodo ukrepi v času svojega trajanja postopoma postali manj omejevalni. Nazadnje, nekatere zainteresirane strani so zahtevale tarifno kvoto za posamezno državo, če bodo zanje veljali zaščitni ukrepi.

(128)

Komisija je opozorila na naslednje. Prvič, v Uredbi (EU) 2019/159 in obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom je jasno navedla, da bo posodobila seznam držav v razvoju, ki bodo na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov izvzete iz dokončnih ukrepov. Vse zainteresirane strani so bile torej pravočasno obveščene o načrtovanem izvajanju takega pregleda. Poleg tega je Komisija izhajala iz javno dostopnih podatkov o uvozu. Vse zainteresirane strani bi tako lahko ustrezno predvidele, ali bi zanje lahko veljali ukrepi glede na njihov najnovejši razvoj uvoza v določeni kategoriji izdelkov. Zato je trditve, da bo potrebno obdobje za prilagoditev, zavrnila.

(129)

Drugič, v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2015/478, ki upošteva člen 9.1 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih, je treba uvoz iz teh držav izključiti iz zadevnih ukrepov, „če delež te države pri uvozu izdelka v Skupnost ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež je manjši od 3 % uvoza, skupaj ne presegajo 9 % skupnega uvoza izdelka v Unijo“.

(130)

Izjema za države v razvoju torej ni brezpogojna v celotnem obdobju ukrepov. Komisija je glede na to sklenila, da bo na podlagi novejših podatkov pregledala seznam izjem. Komisija tudi ni mogla sprejeti trditve, da za državo, ki je izključena v fazi sprejetja dokončnih ukrepov, ne bi bilo mogoče uvesti ukrepov v okviru pregleda, ker bi to bilo bolj omejevalno. Komisija je dejansko opozorila, da liberalizacija dokončnih zaščitnih ukrepov poteka postopoma, med drugim tudi zaradi pregleda (glej oddelek 2.E). Zadevni ukrepi torej niso bolj omejevalni, kot so bili na koncu prvega leta izvajanja ukrepov. Dejstvo, da za državo v razvoju, ki ne izpolnjuje več pravnih za izključitev, začnejo veljati ukrepi, je zgolj izpolnjevanje obveznosti EU in STO na podlagi 18. člena Uredbe (EU) 2015/478 in člena 9.1 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(131)

Komisija je spomnila tudi, da, dokler so zadevni pragi doseženi, nima diskrecijske pravice, da bi odločala, ali bi ukrepi za neko državo morali veljati ali ne. Vsaka druga razlaga, kot so predlagale nekatere zainteresirane strani, bi pomenila kršitev člena 18 Uredbe (EU) 2015/478.

(132)

Komisija je nazadnje ocenila tudi, ali je katera koli od držav, za katere zdaj v zadevni kategoriji izdelkov veljajo ukrepi, upravičena do tarifne kvote za posamezno državo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 117 zgoraj, je sklenila, da nobena od teh držav ne izpolnjuje pogojev za tarifno kvoto za posamezno državo.

(133)

Evropsko jeklarsko združenje Eurofer in nekatere države članice so od Komisije zahtevali, naj odpravi ali zmanjša liberalizacijo dokončnih zaščitnih ukrepov zaradi domnevne stagnacije na trgu jekla v Uniji. Po navedbah združenja Eurofer so te ravni liberalizacije močno presegle obete rasti za jeklarski sektor Unije in bodo zato resno poslabšale učinkovitost ukrepov. Zahtevo združenja Eurofer je podprlo tudi Evropsko združenje za jeklene cevi (ESTA) in Komisiji predlagalo, naj v zameno za odpravo liberalizacije zmanjša tarifo nad kvoto s 25 % na 20 %.

(134)

Komisija je spomnila, da je v Uredbi (EU) 2019/159 določeno, da se bodo ravni vseh brezcarinskih kvot do konca prvega in konca drugega leta ukrepov zvišale za 5 %, da bi se ti ukrepi postopoma liberalizirali. Tj. 1. julija 2019 oziroma 1. julija 2020 (24).

(135)

Komisija je spomnila še, da je namen tega pregleda ravno izvesti vse ustrezne prilagoditve ukrepov, ki bi lahko bile potrebne, da bi ti zaščitni ukrepi ostali prilagojeni razvoju trga jekla EU, in sicer v skladu z interesom Unije.

(136)

Člen 5(1) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih določa naslednje: „Članica uporablja zaščitne ukrepe samo, kolikor je potrebno, da prepreči ali popravi resno škodo in olajša prilagoditev“. To načelo je preneseno v pravo EU s členom 15(1) Uredbe (EU) 2015/478. Člen 7(1) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih določa, da se bodo zaščitni ukrepi uporabljali samo za „časovno obdobje, ki je potrebno za preprečitev ali popravilo resne škode in za olajšanje prilagoditve“. Člen 19(1) in (2) Uredbe (EU) 2015/478 prenaša to načelo v pravo EU. Člen 7(4) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih zavezuje članice, ki uporabljajo zaščitne ukrepe, k njihovi postopni liberalizaciji v rednih intervalih, da bi se „olajšala prilagoditev […], kadar pričakovano trajanje zaščitnega ukrepa […] presega eno leto“. Ta zahteva je vsebovana tudi v členu 19(2) Uredbe (EU) 2015/478.

(137)

Čeprav je liberalizacija zaščitnih ukrepov po prvem letu njihove uporabe pravna obveznost na podlagi prava Unije in STO, navedena pravila ne določajo nobene posebne zahteve glede oblike ali dejanske hitrosti liberalizacije, razen da naj se zgodi postopoma v rednih intervalih v obdobju uporabe.

(138)

Vendar v vsakem primeru in zaradi doslednosti liberalizacija katerih koli zaščitnih ukrepov tako z vidika oblike kot hitrosti ne bi smela poslabšati predvidenega učinka zaščitnih ukrepov. Ukrepi bi namreč morali ščititi domači trg pred uvozom tako dolgo, kot je potrebno, da se prepreči ali odpravi resna škoda in se olajša prilagoditev, kakor to omogoča člen 7(1) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih. Bilo bi nesmiselno, če bi pogoji liberalizacije zadevnih ukrepov preprečili dosego tega cilja.

(139)

Komisija je menila, da je treba za oceno skladnosti hitrosti liberalizacije količinskega praga tarifne kvote po stopnji 5 % + 5 % z veljavnimi zaščitnimi ukrepi povezati dve vrsti analiz. Komisija je na eni strani opravila analizo preteklega obdobja, s katero je želela na podlagi informacij, ki jih je zbrala med preiskavo v zvezi s pregledom, oceniti ustreznost veljavnega količinskega praga tarifne kvote za preprečevanje in odpravo resne škode v jeklarski industriji EU. Na drugi strani pa je želela opraviti analizo prihodnjega obdobja, s katero je preverila, ali bo predvidena liberalizacija po stopnji 5 % + 5 % skladna z napovedjo najnovejših splošnih obetov za gospodarstvo in industrijo v Uniji.

(140)

V zvezi s tem je spomnila, da se v Uredbi (EU) 2019/159 kot podlaga za izračun količinskega praga tarifne kvote v prvem letu ukrepov uporablja povprečni uvoz v obdobju 2015–2017. K temu povprečju je bilo dodano 5-odstotno povečanje, da bi se upoštevalo povečano povpraševanje na trgu EU. Posledica tega je bila dejansko količinska raven, ki je bila skoraj enaka količini celotnega uvoza izdelkov, za katere veljajo ukrepi, v koledarskem letu 2017 (količinski prag v višini 30,1 milijona ton v nasprotju s 30,09 milijona ton uvoza v letu 2017). Komisija je na podlagi dokazov, zbranih za obdobje preiskave (tj. za obdobje 2013–2017), ugotovila, da je trend, ki je privedel do te ravni uvoza, povzročil grožnjo resne škode jeklarski industriji EU (25).

(141)

Analiza v Uredbi (EU) 2019/159 (ki temelji na trenutnih najnovejših podatkih za obdobje po letu 2017, torej na statističnih podatkih za obdobje do septembra 2018) je potrdila, da je nadaljnje večanje uvoza poslabšalo obete za industrijo Unije (26).

(142)

Na podlagi navedenega so bili zanesljivi statistični podatki o uvozu za celoten uvoz izdelkov iz jekla v koledarskem letu 2018 na voljo samo po prvem četrtletju 2019 (tj. približno tri mesece po tem, ko je Komisija sprejela dokončne zaščitne ukrepe). Ti statistični podatki so pokazali, da je skupen uvoz izdelkov iz jekla, za katere veljajo ukrepi, dosegel rekordnih 33,4 milijona ton v letu 2018, kar močno presega skupno raven uvoza, doseženo v letu 2017, in povprečen količinski prag, določen na podlagi obdobja preiskave (27).

(143)

Če bi Komisija potrdila hitrost liberalizacije po stopnji 5 % + 5 %, kot je določeno v Uredbi (EU) 2019/159, bi skupna količina kvot, ki so na voljo za drugo in tretje leto ukrepov (tj. 2019–2020 in 2020–2021) na podlagi navedenih ugotovitev znašala 31,6 milijona ton oziroma 33,2 milijona ton. Navedeni scenarij liberalizacije bi pomenil, da bi Komisija v tretjem letu uporabe zaščitnih ukrepov (tj. od 1. julija 2020 do 30. junija 2021) dovolila, da uvoz doseže skoraj enako količino, kot je bila izmerjena v letu 2018 (tj. približno 33,4 milijona ton). Navedena količina bi presegla raven iz leta 2017 za 3,3 milijona ton, kar po mnenju Komisije povzroča grožnjo resne škode in zato močno izkrivlja delovanje trga Unije.

(144)

Samodejno sprejetje te ravni uvoza brez možnosti ocene možnih učinkov navedenega uvoza bi tako ogrozilo effet utile zadevnih ukrepov. Kot je bilo poudarjeno v dokončni uredbi (28), raven uvoza iz leta 2018 vključuje znatno preusmeritev trgovine zaradi ukrepov ZDA na podlagi oddelka 232 in uvoz zunaj ukrepov, ki ju ni bilo mogoče upoštevati pri pripravi začasnih ukrepov julija 2018 (vključno z znatnim obsegom, ki je na trg Unije vstopil na podlagi klavzule o odpremi iz člena 4 Uredbe (EU) 2018/1013 (29).)

(145)

Z drugimi besedami, z vidika celotnega sklopa podatkov za leto 2018 hitrost liberalizacije po stopnji 5 % + 5 % ne bi bila skladna z dokončnimi zaščitnimi ukrepi, uvedenimi za reševanje nepredvidenega znatnega uvoza zadevnega izdelka. Če liberalizacija dokončnih ukrepov ne bi bila prilagojena, bi Komisija omogočila neprimerljivo raven uvoza jekla v Unijo v tretjem letu ukrepov brez možnosti za reševanje navedene izkrivljajoče količine uvoza, s tem pa bi lahko prispevala k nadaljnjemu uresničevanju „grožnje resne škode“.

(146)

Zato je Komisija sklenila, da bi bilo kumulativno liberalizacijo po stopnji 5 % + 5 %, kot so jo zahtevale zainteresirane strani, brez možnosti pregleda učinkov, ki izhajajo iz te liberalizacije, treba šteti za nesorazmerno glede preprečitve ali odprave resne škode in olajšanja prilagoditve v smislu člena 7(1) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih ter člena 19(1) in (2) Uredbe (EU) 2015/478.)

(147)

Komisija je zato menila, da je treba znižati trenutno pričakovano stopnjo liberalizacije. V zvezi s tem se skupna stopnja 3 % + 3 % za drugo in tretje leto uporabe zaščitnih ukrepov šteje za ustrezno. Ta manj izrazita stopnja liberalizacije bo dejansko učinkovala tako, da se bo skupna raven kvot v tretjem letu ukrepov obdržala na ravni 31,6 milijona ton, tj. 1,5 milijona ton pod izkrivljeno rekordno ravnjo v letu 2018. Opozoriti je treba še, da bi ta prilagoditev v celoti ohranila učinek liberalizacije, saj bi pri tej stopnji liberalizacije raven kvot v drugem letu uporabe zaščitnih ukrepov znašala 31 milijonov ton (s tem pa bi pomenila približno milijon ton več, kot je znašala raven uvoza, izmerjena v letu 2017). Komisija je menila, da ta stopnja s povečanji kvote za 0,9 in 0,9 ob koncu prvega in drugega leta ukrepov (tj. 30. junija 2019 in 30. junija 2020) pomeni enakomerneje porazdeljeno prizadevanje za olajšanje prilagoditve za industrijo Unije. Uvoz se bo torej lahko povečal za 1,5 milijona ton, da bi po možnosti dosegel raven iz leta 2018 šele po popolni odpravi dokončnih ukrepov po triletnem obdobju, predvidenem v pravu STO in pravu Unije.

(148)

Na koncu bi bilo treba opozoriti, da je ta znižana stopnja liberalizacije, glede na prihodnje dogajanje, skladna z zadnjimi objavljenimi splošnimi obeti za gospodarstvo in industrijo, ki predvidevajo zmanjšanje rasti za gospodarstvo Unije in svetovno gospodarstvo.

(149)

V poročilu o svetovnih gospodarskih obetih iz aprila 2019 je bilo tako navedeno naslednje: „Globalna rast se bo zmanjšala s 3,6 odstotka v letu 2018 na 3,3 odstotka v letu 2019, nato pa v letu 2020 spet dosegla 3,6 odstotka. Rast v euroobmočju se bo zmanjšala z 1,8 odstotka v letu 2018 na 1,3 odstotka v letu 2019 (za 0,6 odstotne točke manj od oktobrske napovedi) in na 1,5 odstotka v letu 2020. Čeprav se pričakuje, da se bo v prvi polovici leta 2019 spet obnovila, saj nekateri izmed začasnih dejavnikov, ki so zavirali dejavnost, slabijo, je pričakovati, da bo prenos iz obdobja šibke rasti v drugi polovici leta 2018 upočasnil stopnjo rasti v letu 2019.“

(150)

Komisija je v svoji nedavni spomladanski gospodarski napovedi ugotovila: „Rast BDP euroobmočja naj bi se po napovedih zmanjšala z 1,9 % v letu 2018 na 1,2 % v tem letu in postopoma dosegla 1,5 % v letu 2020, ko bo stopnjo rasti izboljšalo višje število delovnih dni. BDP v vseh državah članicah naj bi se v obdobju, ki ga zajema napoved, povečal. Vendar so te napovedi zaradi obdobja šibke rasti konec leta 2018 izrazito nižje, kot so bile prejšnjo jesen, in nekoliko nižje od zimske vmesne napovedi.“

(151)

Kar zadeva obete za industrijo, naj bi bila upočasnitev proizvodne dejavnosti EU v zadnjih mesecih še večja, kot je bilo napovedano v začetku leta. To poslabšanje poslovnih razmer v industrijskem sektorju zmanjšuje povpraševanje po jeklu. Združenje Eurofer v poročilu o obetih za jeklo za obdobje 2019–2020 z dne 18. julija 2019 poleg tega napoveduje zmanjšanje dejanske potrošnje jekla v EU za 0,4 % v letu 2019, kar bi bil prvi letni padec po letu 2013.

(152)

Tudi zadnja poročila industrije potrjujejo dodatno zmanjšanje proizvodnje. V poročilu o indeksu vodij nabave (PMI) za globalne uporabnike jekla, ki ga je 5. julija 2019 objavilo podjetje IHS Markit, je v zvezi s tem navedeno: „Uporabniki jekla v Evropi so še vedno sredi globoke upočasnitve, ki sta jo povzročila slaba avtomobilska proizvodnja in poslabšanje globalnih pogojev trgovanja.“ Podjetje IHS Markit dodatno opisuje gospodarske razmere v hitri objavi indeksa vodij nabave za euroobmočje z dne 24. julija 2019: „Proizvodni sektor postaja vse bolj zaskrbljujoč. Geopolitične skrbi, izstop Združenega kraljestva iz Unije, naraščajoča trgovinska trenja in zlasti poslabšanje uspešnosti avtomobilskega sektorja so povzročili še večji upad proizvodnje, raziskava pa kaže, da se je sektor proizvodnje blaga vsako četrtletje skrčil za približno 1 %.“

(153)

V zadnjih mesecih so potrošniki jekla zato še vedno spremljali upad novih naročil zaradi manjšega povpraševanja po trajnem blagu. Manjša proizvodnja v industrijah, ki uporabljajo jeklo, in krčenje njihovega povpraševanja zmanjšujeta povpraševanje po jeklu.

(154)

Obeti v zvezi s povpraševanjem v avtomobilski industriji niso nič drugačni. Letni kazalniki rasti proizvodnje, ki sta jih podjetje Oxford Economics in inštitut FERI objavila za drugo četrtletje 2019, so pokazali najslabšo uspešnost avtomobilske industrije po svetovni finančni krizi z verjetno negativno rastjo v proizvodnji v prvi polovici leta 2019 na svetovni in zahodnoevropski ravni in pri registraciji avtomobilov v Zahodni Evropi. Inštitut FERI poudarja še, da „se potrošniki držijo ob strani zaradi večjega občutka negotovosti v zvezi s prihodnostjo prevoza“. Pomanjkanje jasnosti pri prehodu s tradicionalnih zgorevalnih motorjev na nove oblike goriva je velik izziv, zaradi katerega se odlašajo pričakovanja glede ponovne rasti v avtomobilski industriji. Medtem zmanjšanje proizvodnje v avtomobilski industriji povzroča splošen upad proizvodne dejavnosti. Zadnje raziskave kažejo na „stalen upad v svetovnem avtomobilskem sektorju in sektorju avtomobilskih delov. Proizvodnja je upadala osem zaporednih mesecev, prav tako število novih naročil. Nakupi proizvodnih sredstev s strani proizvajalcev avtomobilov in avtomobilskih delov so se zmanjševali najhitreje v skoraj sedmih letih. Maja je nižjo učinkovitost zabeležilo pet drugih sektorjev, pri čemer so bili vsi razen nepremičninskega povezani s proizvodnjo. Najvidnejši v tej skupini so bili sektorji industrijskega blaga in kovin ter rudarski sektor, v katerih je proizvodnja upadala pet oziroma osem zaporednih mesecev“.

(155)

Podjetje Oxford Economics in inštitut FERI opisujeta še, da se je rast v strojni in kovinski industriji v prvi polovici leta 2019 začela močno upočasnjevati, kar je bilo v skladu z manjšim povpraševanjem zaradi počasnejše svetovne trgovine in naložb v osnovna sredstva v Evropi. Na koncu, a čeprav z močnimi razlikami med državami, gradbeni sektor s stalno rastjo prekaša druge industrije v Evropi, ki uporabljajo jeklo, vendar je njegova rast zmerna, njegovo moč v Evropi pa zavirajo številne omejitve, kot sta pomanjkanje kvalificirane delovne sile in postopna zaostritev posojilnih pogojev zaradi višanja obrestnih mer.

(156)

V skladu s tem je Komisija menila, da bi bilo v interesu Unije, da se stopnja liberalizacije zniža na skupno stopnjo 3 % + 3 % za drugo in tretje leto izvajanja ukrepov. Zato bodo 1. oktobra 2019 (tj. na začetku drugega četrtletja drugega leta izvajanja ukrepov) preostale kvote za drugo leto izvajanja ukrepov prilagojene navzdol, da bo skupno povečanje za leto znašalo 3 %. Poleg tega naj bi se 1. julija 2020, tj. ob koncu drugega leta izvajanja ukrepov, vse brezcarinske kvote še povečale za dodatne 3 %.

(157)

Komisija je poleg pripomb o stopnji liberalizacije prejela tudi stališča o drugih vprašanjih, ki spadajo v ta oddelek. Ta so obravnavana, kot sledi:

(158)

nekatere zainteresirane strani so trdile, da njihov posamezni izvoz v Unijo ni mogel povzročiti škode proizvajalcem Unije ali groziti, da jo bo povzročil. Trdile so še, da samo ena država ne more povzročati tveganja preusmeritve trgovine.

(159)

V zvezi s tem Komisija opozarja, da so sedanji ukrepi skladno s pravili Unije in STO erga omnes in da zato veljajo za uvoz iz vseh držav porekla, razen v primeru zelo majhnega števila upravičeno odobrenih izjem. Analize, ki bi proučevala, ali je prišlo do absolutnega povečanja uvoza, grožnje resne škode ali tveganja preusmeritve trgovine, tako ni mogoče izvesti posamično glede na državo izvoznico, temveč se izvede na podlagi celotnega uvoza skupaj. Ta trditev se zato šteje za neutemeljeno.

(160)

Nekatere zainteresirane strani so izpostavile zadnje dogodke v zvezi z ukrepi za jeklo v drugih jurisdikcijah, da bi pokazale, da se je tveganje preusmeritve trgovine zmanjšalo. V zvezi s tem so se sklicevale na izključitve Mehike in Kanade iz ukrepov ZDA na podlagi oddelka 232, prekinitev preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov za turško jeklo brez sprejetja ukrepov in uvedbo zaščitnih ukrepov v Kanadi, ki je bila bolj omejenega obsega, kot je bilo sprva predvideno.

(161)

Komisija ni menila, da se je tveganje preusmeritve trgovine zaradi ukrepov ZDA na podlagi oddelka 232 zmanjšalo ali da je bilo celo odpravljeno zaradi zadnjih dogodkov. Kanada in Mehika na eni strani nista spadali med glavne pretekle dobavitelje jekla v Uniji. To je podprlo tudi dejstvo, da nobena od obeh držav nima tarifne kvote za posamezno državo. Na drugi strani pa bi tak razvoj v okviru ukrepov ZDA lahko imel ravno nasproten učinek. Če bi dva največja dobavitelja jekla za ZDA lahko še naprej izvajala dajatev prost izvoz na trg ZDA, bi to dejansko dodatno zmanjšalo možnosti za druge konkurenčne države izvoznice glede dobave na trg ZDA. Zato bi lahko bilo tveganje preusmeritve trga proti Uniji verjetno še večje. V zvezi s preiskavami za uvedbo zaščitnih ukrepov za turško in kanadsko jeklo Komisija opozarja, da ta razvoj ni imel znatnega vpliva na ugotovitve o tveganju preusmeritve trgovine v Uniji. Razmere se dejansko niso spremenile, čeprav Turčija ni uvedla ukrepov.

(162)

Nekatere zainteresirane strani so navedle, da bi Komisija morala iz obsega ukrepov vključiti in/ali izključiti nekatere kategorije in/ali podkategorije izdelkov.

(163)

Komisija opozarja, da je obseg veljavnih zaščitnih ukrepov v zvezi z izdelki opredeljen v Uredbi (EU) 2019/159 in da sprememba obsega ne spada v ta pregled.

(164)

Nekatere strani so vztrajale še, da veljavni ukrepi ne dosegajo standardov iz Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih in da bi bilo treba njihovo izvajanje zato prekiniti.

(165)

Komisija poudarja, da sta bili uredbi o uvedbi začasnih in dokončnih zaščitnih ukrepov ustrezno utemeljeni, kar zadeva njuno pravno podlago. Komisija se sklicuje na razlago v teh pravnih aktih.

(166)

Nazadnje, več zainteresiranih strani je od Komisije zahtevalo, naj zagotovi mehanizem za obravnavanje izstopa Združenega kraljestva iz Unije (t. i. brexit).

(167)

Komisija opozarja, da so pogoji za izstop Združenega kraljestva v fazi sprejetja prilagoditev na podlagi tega pregleda še vedno negotovi. Zato na tej stopnji niso možne nobene prilagoditve v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije. Komisija bo ob vsakem razvoju dogodkov v zvezi z brexitom nemudoma znova proučila okoliščine.

(168)

Komisija je na koncu opozorila, da je sedanji pregled o spremembi veljavnih zaščitnih ukrepov skladen tudi z obveznostmi, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, podpisanih z nekaterimi tretjimi državami –