Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 22019A0627(01)

    Protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (2019–2024)

    ST/8894/2019/INIT

    UL L 173, 27.6.2019, p. 3–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 14/06/2024

    ELI: http://data.europa.eu/eli/prot/2019/1088/oj

    Related Council decision
    Related Council decision

    27.6.2019   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 173/3


    PROTOKOL

    o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (2019–2024)

    Člen 1

    Obdobje uporabe in ribolovne možnosti

    Ribolovne možnosti, dodeljene plovilom Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: plovila Unije) v skladu s členom 5 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporzum), so določene v skladu s tem členom:

     

    1.   V prvem in drugem letu uporabe tega protokola so ribolovne možnosti izražene kot sistem ribolovnega napora (v brutoregistrskih tonah = BRT) v skladu z naslednjimi pogoji:

    (a)

    pridnene vrste (raki, glavonožci in ribe) in male pelagične vrste:

    (i)

    zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic: 3 700 BRT na leto;

    (ii)

    zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic in glavonožcev: 3 500 BRT na leto;

    (iii)

    plovila z vlečno mrežo za ribolov malih pelagičnih rib: 15 000 BRT na leto;

    (b)

    izrazito selivske vrste (vrste iz Priloge I h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982), razen družine Alopiidae, družine Sphyrnidae in naslednjih vrst: Cetorhinus maximus, Rhincodon typus, Carcharodon carcharias, Carcharinus falciformis in Carcharinus longimanus:

    (i)

    zamrzovalna plovila za ribolov tuna s potegalko in plovila s parangalom: 28 plovil;

    (ii)

    plovila za ribolov tuna z ribiškimi palicami: 13 plovil.

    2.   Od tretjega leta uporabe tega protokola so ribolovne možnosti izražene z omejitvami ulova na vrsto (celotni dovoljeni ulov) v skladu z naslednjimi pogoji:

    (a)

    pridnene vrste (raki, glavonožci in ribe) in male pelagične vrste:

    (i)

    zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic: 2 500 ton na leto;

    (ii)

    zamrzovalna plovila in plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic: 11 000 ton na leto;

    (iii)

    zamrzovalna plovila in plovila z vlečno mrežo za ribolov glavonožcev: 1 500 ton na leto;

    (iv)

    plovila z vlečno mrežo za ribolov malih pelagičnih rib: 18 000 ton na leto;

    (b)

    izrazito selivske vrste (vrste iz Priloge I h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982), razen družine Alopiidae, družine Sphyrnidae in naslednjih vrst: Cetorhinus maximus, Rhincodon typus, Carcharodon carcharias, Carcharinus falciformis in Carcharinus longimanus:

    (i)

    zamrzovalna plovila za ribolov tuna s potegalko in plovila s parangalom: 28 plovil;

    (ii)

    plovila za ribolov tuna z ribiškimi palicami: 13 plovil.

    3.   Sočasno s prehodom s sistema upravljanja glede na ribolovni napor (v BRT) na sistem glede na omejitve ulova (celotni dovoljeni ulov) se uporablja sistem elektronskega poročanja o ulovu (Electronic Reporting System – ERS) in se obdelujejo tako poslani podatki o ulovu. Zato skupni odbor iz člena 10 Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor) pred tretjim letom uporabe tega protokola oblikuje smernice, da bi vse industrijske flote ta sistem enotno uporabljale.

    4.   Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata ob upoštevanju členov 8 in 9.

    Člen 2

    Trajanje

    Ta protokol in njegova priloga se uporabljata pet let od prvega dne začasne uporabe v skladu s členom 16, razen v primeru odpovedi v skladu s členom 15.

    Člen 3

    Načela

    1.   Pogodbenici se obvezujeta, da bosta spodbujali odgovoren ribolov na ribolovnem območju Republike Gvineja Bissau (v nadaljnjem besedilu: Gvineja Bissau) po načelu nediskriminacije. Gvineja Bissau se zavezuje, da drugim tujim flotam, ki opravljajo dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau in katerih plovila z enakimi lastnostmi lovijo iste vrste, ne bo zagotavljala ugodnejših tehničnih pogojev od tistih, ki jih vsebuje ta protokol.

    2.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta ta protokol izvajali v skladu s členom 9 Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, kakor je bil nazadnje spremenjen (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Contonouja), o bistvenih elementih v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in pravno državo ter temeljnimi elementi v zvezi z dobrim javnim upravljanjem, trajnostnim razvojem ter trajnostnim in preudarnim upravljanjem okolja.

    3.   Pogodbenici se obvezujeta, da bosta objavili in si izmenjali informacije o kakršnem koli sporazumu, ki dovoljuje dostop tujih plovil na ribolovno območje Gvineje Bissau, ter o posledičnem ribolovnem naporu, zlasti o številu izdanih dovoljenj in ulovu.

    4.   Plovila Unije lahko v skladu s členom 5 Sporazuma ribolovne dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau opravljajo le, če imajo dovoljenje za ribolov, ki je bilo izdano v okviru tega protokola in v skladu s pogoji v njegovi prilogi.

    Člen 4

    Finančni prispevek

    1.   Finančni prispevek iz člena 7 Sporazuma znaša 15 600 000 EUR na leto za obdobje iz člena 1 tega protokola.

    2.   Finančni prispevek zajema:

    (a)

    letni znesek za dostop do ribolovnih virov na ribolovnem območju Gvineje Bissau v višini 11 600 000 EUR in

    (b)

    posebni znesek v višini 4 000 000 EUR na leto za podporo izvajanju sektorske ribiške politike Gvineje Bissau.

    3.   Znesek, ki ustreza znesku pristojbin, ki jih morajo lastniki plovil plačati za dovoljenja za ribolov, izdana na podlagi člena 4 Sporazuma in v skladu s postopki iz poglavja II tega protokola, je ocenjen na približno 4 000 000 EUR.

    4.   Odstavek 1 tega člena se uporablja ob upoštevanju členov 8, 9, 14, 15 in 16.

    5.   Finančni prispevek iz točk (a) in (b) odstavka 2 se plača najpozneje 90 dni po datumu začetka začasne uporabe tega protokola za prvo leto in najpozneje 30 dni po dnevu obletnice začetka začasne uporabe tega protokola za vsako naslednje leto.

    6.   Za uporabo finančnega prispevka iz točke (a) odstavka 2 so izključno pristojni organi Gvineje Bissau.

    7.   Plačila iz tega člena se izvedejo na enotni račun državne blagajne, odprt pri Centralni banki Gvineje Bissau, katerega podatke vsako leto sporoča ministrstvo za ribištvo. Finančni prispevek iz točke (b) odstavka 2, namenjen sektorski podpori, se Gvineji Bissau zagotovi z nakazilom na račun državne blagajne. Organi Gvineje Bissau Evropski komisiji vsako leto sporočijo podatke o zadevnih bančnih računih.

    Člen 5

    Sektorska podpora

    1.   Sektorska podpora v okviru tega protokola prispeva k izvajanju nacionalne strategije za ribištvo in modro gospodarstvo. Njen cilj sta trajnostno upravljanje ribolovnih virov in razvoj sektorja, zlasti s/z:

    izboljšanjem spremljanja in nadzora ribolovnih dejavnosti (vključno z nameščanjem in vzpostavitvijo delovanja sistema ERS);

    okrepitvijo zbiranja in obdelave podatkov v znanstvene namene ter zmogljivosti za analizo in ocenjevanje ribolovnih virov in ribištva;

    izboljšanjem zmogljivosti udeležencev v ribištvu;

    podporo za mali ribolov;

    krepitvijo mednarodnega sodelovanja;

    izboljšanjem pogojev za izvoz ribiških proizvodov in spodbujanjem naložb v sektor;

    razvojem primerne infrastrukture za ribolov;

    podporo modremu gospodarstvu in razvoju akvakulture.

    2.   Najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti ali, če je primerno, začasne uporabe tega protokola skupni odbor določi večletni sektorski program in njegov način izvajanja, zlasti glede:

    (a)

    letnih in večletnih smernic za uporabo finančnega prispevka iz točke (b) člena 4(2);

    (b)

    letnih in večletnih ciljev za spodbujanje trajnostnega in odgovornega ribolova, pri čemer se upoštevajo prednostne naloge, ki jih je Gvineja Bissau določila v svoji nacionalni ribiški politiki in drugih ustreznih politikah, zlasti glede podpore za mali ribolov ter spremljanja in nadzora nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in boja proti njemu, pa tudi prednostne naloge na področju krepitve znanstvene zmogljivosti Gvineje Bissau v ribiškem sektorju;

    (c)

    meril in postopkov, po potrebi vključno z ustreznimi proračunskimi in finančnimi kazalniki, za oceno rezultatov, ki se pridobijo vsako leto.

    3.   Vse predlagane spremembe večletnega sektorskega programa morata odobriti pogodbenici v okviru skupnega odbora.

    4.   Gvineja Bissau vsako leto predloži poročilo o napredku projektov, ki se izvajajo s finančno sektorsko podporo, ki ga prouči skupni odbor. Gvineja Bissau pred iztekom Protokola predloži tudi končno poročilo.

    5.   Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: Unija) lahko delno ali v celoti revidira ali začasno ukine plačilo posebnega finančnega prispevka iz točke (b) člena 4(2), če se ta finančni prispevek ne izvaja ali če skupni odbor pri oceni doseženih rezultatov ugotovi, da ti niso v skladu z načrtovanjem.

    6.   Finančni prispevek se začne ponovno plačevati po posvetovanju z obema pogodbenicama in njunem soglasju, če to upravičujejo rezultati izvajanja. Vendar se plačilo tega finančnega prispevka lahko izvede največ šest mesecev po izteku veljavnosti tega protokola.

    7.   Pogodbenici zagotovita prepoznavnost ukrepov, financiranih s sektorsko podporo.

    Člen 6

    Znanstveno sodelovanje na področju odgovornega ribolova

    1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta na ribolovnem območju Gvineje Bissau spodbujali odgovoren ribolov po načelu nediskriminacije med različnimi flotami v teh vodah, ki bo temeljil na načelu trajnostnega upravljanja ribolovnih virov in morskih ekosistemov, ter da bosta izvajali boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

    2.   V obdobju, ki ga zajema ta protokol, bosta Unija in Gvineja Bissau sodelovali pri spremljanju razvoja stanja virov in ribolova na ribolovnem območju Gvineje Bissau.

    3.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali spoštovanje priporočil Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) in Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF) ter sodelovanje na ravni podregije v zvezi z odgovornim upravljanjem ribištva, zlasti v okviru podregionalne komisije za ribištvo (CSRP).

    4.   Pogodbenici se posvetujeta v okviru skupnega odbora in, kjer je primerno, sporazumno sprejmeta nove ukrepe za trajnostno upravljanje ribolovnih virov.

    Člen 7

    Skupni znanstveni odbor

    1.   Skupni znanstveni odbor iz člena 4 Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: skupni znanstveni odbor) sestavljajo znanstveniki, ki sta jih v enakem številu imenovali pogodbenici. Na podlagi odločitve pogodbenic se v skupni znanstveni odbor lahko vključijo tudi opazovalci, zlasti predstavniki regionalnih organov za upravljanje ribištva, kot je CECAF.

    2.   V skladu s členom 4(1) Sporazuma se skupni znanstveni odbor sestane najmanj enkrat letno. Seje načeloma potekajo izmenično v Gvineji Bissau in Uniji. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skličejo tudi dodatne seje. Pogodbenici izmenično predsedujeta sejam.

    3.   Naloge skupnega znanstvenega odbora vključujejo zlasti naslednje dejavnosti:

    (a)

    zbiranje podatkov o ribolovnem naporu ter ulovu domačih in tujih flot, ki opravljajo dejavnost na ribolovnem območju Gvineje Bissau in lovijo vrste, ki jih zajema ta protokol;

    (b)

    predlaganje, spremljanje in analiziranje letnih ocen, ki prispevajo k procesu ocene staležev ter omogočajo določitev ribolovnih možnosti in možnosti izkoriščanja, ki zagotavljajo ohranitev virov in njihovega ekosistema;

    (c)

    na tej podlagi, pripravo letnega znanstvenega poročila o ribolovu, ki ga ureja ta protokol;

    (d)

    oblikovanje znanstvenega mnenja s poudarkom na ukrepih za upravljanje, ki se zdijo potrebni za trajnostno izkoriščanje staležev in ribolova, urejenih s tem protokolom, in sicer na lastno pobudo ali v odziv na zahtevo skupnega odbora ali ene od pogodbenic.

    4.   Skupni odbor na podlagi priporočil in resolucij, ki jih sprejeme komisija ICCAT, ter ob upoštevanju najboljših razpoložljivih strokovnih mnenj, kot so mnenja odbora CECAF, in po potrebi sklepov skupnega znanstvenega odbora sprejme ukrepe za trajnostno upravljanje ribolovnih virov, zajetih v tem protokolu in povezanih z dejavnostmi plovil Unije.

    Člen 8

    Sprememba prilagoditev ribolovnih možnosti in tehničnih ukrepov

    1.   Če se Gvineja Bissau na podlagi mnenja skupnega znanstvenega odbora odloči, da v okviru ukrepov za ohranjanje virov zapre območja za ribolov ali ribolov časovno prepove, se skupni odbor sestane, da bi analiziral podlago za to odločitev, ocenil učinek tega zaprtja oziroma prepovedi na dejavnosti plovil Unije v okviru Sporazuma in odločil o morebitnih popravnih ukrepih.

    2.   V primerih iz odstavka 1 skupni odbor doseže soglasje o sorazmernem zmanjšanju finančnega prispevka iz Sporazuma, ki ga plača Unija, in po potrebi o prispevku, ki se plača lastnikom plovil.

    3.   Odločitev Gvineje Bissau o prepovedi ribolova na podlagi znanstvenega mnenja se izvaja nediskriminatorno za vsa plovila, ki opravljajo ribolovne dejavnosti na tem območju, vključno z domačimi plovili in tistimi, ki plujejo pod zastavo tretje države.

    4.   Na podlagi priporočil skupnega znanstvenega odbora se lahko ribolovne možnosti iz člena 1 sporazumno spremenijo v okviru skupnega odbora. V takem primeru se finančni prispevek iz točke (a) člena 4(2) sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve prilagodi, ta protokol in njegova priloga pa se ustrezno spremenita.

    5.   Skupni odbor lahko po potrebi prouči in sporazumno prilagodi določbe o pogojih izvajanja ribolova ter načinu izvajanja tega protokola in njegovih prilog, vključno s pravili spremljanja sektorske podpore.

    Člen 9

    Poskusno ribištvo in nove ribolovne možnosti

    1.   Če se plovila Unije začnejo zanimati za ribolovne dejavnosti, ki niso določene v členu 1, da bi preskusila tehnično izvedljivost in gospodarsko donosnost novih vrst ribolova, se lahko v skladu z veljavno zakonodajo Gvineje Bissau izdajo dovoljenja za poskusno izvajanje teh dejavnosti. Če je to izvedljivo, se poskusni ribolov opravi s pomočjo lokalnega znanstvenega in tehničnega strokovnega znanja, ki je na voljo. Cilj poskusnih ribolovnih dejavnosti je preskus tehnične izvedljivosti in ekonomske donosnosti novih vrst ribolova.

    2.   Zato Evropska komisija organom Gvineje Bissau pošlje vloge za dovoljenja za poskusni ribolov na podlagi tehnične dokumentacije, ki določa:

    (a)

    vrste rib, ki se lovijo;

    (b)

    tehnične lastnosti plovila;

    (c)

    izkušnje ladijskih častnikov glede zadevnih ribolovnih dejavnosti;

    (d)

    predlog v zvezi s tehničnimi parametri odprave (trajanje, ribolovno orodje, raziskovalna območja itd.);

    (e)

    vrste zbranih podatkov, da se zagotovi znanstveno spremljanje vpliva teh ribolovnih dejavnosti na vire in ekosisteme.

    3.   Dovoljenja za poskusni ribolov se lahko odobrijo za obdobje največ šest mesecev. Zanje je treba plačati pristojbino, ki jo določijo organi Gvineje Bissau.

    4.   Ves čas trajanja ribolovnih dejavnosti sta na krovu prisotna znanstveni opazovalec iz države zastave in opazovalec, ki ga izbere Gvineja Bissau.

    5.   Dovoljeni ulov v okviru poskusnih ribolovnih dejavnosti določijo organi Gvineje Bissau. Ulov, ki je pridobljen v okviru poskusnih ribolovnih dejavnosti, ostane last lastnika plovila. Ribe, katerih velikost je drugačna od predpisane, in ribe, za katere veljavna zakonodaja Gvineje Bissau ne dovoljuje ribolova, se ne smejo obdržati na krovu ali prodati.

    6.   Podrobni rezultati ribolovnih dejavnosti se sporočijo skupnemu odboru in skupnemu znanstvenemu odboru za analizo.

    7.   Če se plovila Unije začnejo zanimati za ribolovne dejavnosti, ki v členu 1 tega protokola niso določene, se pogodbenici posvetujeta s skupnim znanstvenim odborom. Pogodbenici se sporazumeta o pogojih, ki se uporabljajo za nove ribolovne možnosti do izteka veljavnosti tega protokola, ter spremenita ta protokol in njegovo prilogo. Finančni prispevek iz točke (a) člena 4(2) tega protokola se ustrezno poveča. Pristojbine in drugi pogoji, ki veljajo za lastnike plovil iz Priloge, se ustrezno spremenijo.

    Člen 10

    Ekonomsko povezovanje subjektov Unije v ribiškem sektorju Gvineje Bissau

    1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali ekonomsko povezovanje subjektov Unije v celotnem ribiškem sektorju Gvineje Bissau, zlasti z ustanovitvijo skupnih podjetij in gradnjo infrastruktur.

    2.   Pogodbenici sodelujeta, da bi ozavestili zasebne subjekte Unije o tržnih in industrijskih priložnostih, zlasti na področju neposrednih naložb, v celotnem ribiškem sektorju Gvineje Bissau.

    3.   Gvineja Bissau lahko s tem namenom spodbuja subjekte Unije, ki vlagajo v takšne naložbe.

    4.   Pogodbenici skupaj opredelita naložbene možnosti in instrumente financiranja za izvajanje opredeljenih dejavnosti ali projektov.

    5.   Skupni odbor vsako leto oceni rezultate izvajanja tega člena.

    Člen 11

    Izmenjava informacij

    1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta čim prej vzpostavili elektronske sisteme za izmenjavo informacij in dokumentov v zvezi z izvajanjem tega protokola.

    2.   Elektronska različica dokumentov, določenih s tem protokolom, se vedno obravnava kot enakovredna tiskani različici.

    3.   Pogodbenici se nemudoma uradno obvestita o kakršnih koli motnjah v delovanju informacijskega sistema. Informacije in dokumenti, povezani z izvajanjem Sporazuma, se v takem primeru samodejno nadomestijo s tiskano različico v skladu z določbami iz Priloge k temu protokolu.

    Člen 12

    Zaupnost podatkov

    1.   Pogodbenici se zavezujeta, da se bodo vsi osebni podatki v zvezi s plovili Unije in ribolovnimi dejavnostmi teh plovil, pridobljeni v okviru Sporazuma, vedno obravnavali skrbno ter v skladu z načeloma zaupnosti in varstva podatkov.

    2.   Pogodbenici zagotovita, da so v skladu z ustreznimi določbami komisije ICCAT in drugih regionalnih ali podregionalnih organizacij za ribištvo javnosti dostopni samo zbirni podatki o ribolovnih dejavnostih flote Unije na ribolovnem območju Gvineje Bissau.

    3.   Podatke, ki se lahko štejejo za zaupne, smejo pristojni organi uporabiti izključno za izvajanje Sporazuma ter upravljanje ribolova, njegov nadzor in spremljanje.

    4.   V zvezi z osebnimi podatki, ki jih posreduje Unija, lahko skupni odbor v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba o varstvu podatkov) določi ustrezne zaščitne ukrepe in pravna sredstva.

    Člen 13

    Veljavna zakonodaja

    1.   Dejavnosti plovil Unije, ki opravljajo dejavnosti v vodah Gvineje Bissau, ureja zakonodaja, ki se uporablja v Gvineji Bissau, razen če ni drugače določeno v Sporazumu, v tem protokolu ter v njegovi prilogi in dodatkih.

    2.   Pogodbenici se medsebojno pisno uradno obvestita o vsakršni spremembi njune politike ali zakonodaje, povezane z ribiškim sektorjem. Če je vpliv takih sprememb zakonodajnih ali upravnih predpisov na ribolovne dejavnosti tehnične narave, se te spremembe za plovila Unije uporabljajo po treh mesecih od uradnega obvestila o njih.

    Člen 14

    Začasna prekinitev izvajanja tega protokola

    1.   Izvajanje tega protokola, vključno s plačilom finančnega prispevka iz točk (a) in (b) člena 4(2), se lahko po posvetovanju v okviru skupnega odbora začasno ustavi, če je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

    (a)

    neobičajne okoliščine, ki niso naravni pojav, ki ovirajo izvajanje ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau;

    (b)

    znatne spremembe v opredelitvi in izvajanju ribiške politike ene od pogodbenic, ki vplivajo na določbe tega protokola;

    (c)

    sprožitev posvetovalnih mehanizmov iz člena 96 Sporazuma iz Cotonouja v zvezi s kršitvijo bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic, kot so določeni v členu 9 navedenega sporazuma;

    (d)

    če Unija ne plača finančnega prispevka iz točke (a) člena 4(2) iz razlogov, ki niso navedeni v točki (c) tega odstavka;

    (e)

    resen in nerešen spor med pogodbenicama glede uporabe ali razlage Sporazma ali tega protokola.

    2.   Finančni prispevek se začne ponovno plačevati po posvetovanju s pogodbenicama in njunem soglasju, čim se vzpostavi stanje pred dogodki iz odstavka 1. Vendar se lahko plačilo posebnega finančnega prispevka iz točke (b) člena 4(2) izvede največ šest mesecev po izteku veljavnosti tega protokola.

    3.   Z začasno ukinitvijo plačil finančnega prispevka iz točke (a) člena 4(2) lahko začasno prenehajo veljati tudi dovoljenja za ribolov, dodeljena plovilom Unije. V primeru obnovitve se veljavnost teh dovoljenj za ribolov podaljša za obdobje, ki je enako obdobju začasne prekinitve ribolovnih dejavnosti. Vse dejavnosti plovil Unije na ribolovnem območju Gvineje Bissau se v obdobju začasne prekinitve prenehajo izvajati.

    4.   Zadevna pogodbenica mora v primeru začasne prekinitve izvajanja tega protokola poslati pisno uradno obvestilo o svoji nameri vsaj tri mesece pred datumom, ko bi morala taka prekinitev začeti učinkovati, razen v primeru iz točke (c) odstavka 1, ki povzroči takojšnjo začasno prekinitev. Medtem se pogodbenici posvetujeta v skupnem odboru.

    5.   V primeru začasne prekinitve pogodbenici nadaljujeta posvetovanja in poskušata doseči sporazumno rešitev spora. Če tak spor sporazumno rešita, se ta protokol začne ponovno izvajati, znesek finančnega prispevka pa se zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve glede na dolžino obdobja, v katerem je bilo izvajanje tega protokola začasno prekinjeno.

    Člen 15

    Odpoved

    1.   V primeru odpovedi tega protokola zadevna pogodbenica pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri, da bo odpovedala ta protokol, in sicer vsaj šest mesecev pred dnevom, na katerega naj bi odpoved začela veljati.

    2.   Uradno obvestilo iz odstavka 1 pomeni začetek posvetovanj med pogodbenicama.

    Člen 16

    Začasna uporaba

    Ta protokol se začasno uporablja od datuma njegovega podpisa.

    Člen 17

    Začetek veljavnosti

    Ta protokol začne veljati na dan, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da so postopki, potrebni za začetek njegove veljavnosti, zaključeni.

    Съставено в Брюксел на петнадесети юни две хиляди и деветнадесета година.

    Hecho en Bruselas, el quince de junio de dos mil diecinueve.

    V Bruselu dne patnáctého června dva tisíce devatenáct.

    Udfærdiget i Bruxelles den femtende juni to tusind og nitten.

    Geschehen zu Brüssel am fünfzehnten Juni zweitausendneunzehn.

    Kahe tuhande üheksateistkümnenda aasta juunikuu viieteistkümnendal päeval Brüsselis.

    Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα πέντε Ιουνίου δύο χιλιάδες δεκαεννέα.

    Done at Brussels on the fifteenth day of June in the year two thousand and nineteen.

    Fait à Bruxelles, le quinze juin deux mille dix-neuf.

    Sastavljeno u Bruxellesu petnaestog lipnja godine dvije tisuće devetnaeste.

    Fatto a Bruxelles, addì quindici giugno duemiladiciannove.

    Briselē, divi tūkstoši deviņpadsmitā gada piecpadsmitajā jūnijā.

    Priimta du tūkstančiai devynioliktų metų birželio penkioliktą dieną Briuselyje.

    Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenkilencedik év június havának tizenötödik napján.

    Magħmul fi Brussell, fil-ħmistax-il jum ta’ Ġunju fis-sena elfejn u dsatax.

    Gedaan te Brussel, vijftien juni tweeduizend negentien.

    Sporządzono w Brukseli dnia piętnastego czerwca roku dwa tysiące dziewiętnastego.

    Feito em Bruxelas, em quinze de junho de dois mil e dezanove.

    Întocmit la Bruxelles la cincisprezece iunie două mii nouăsprezece.

    V Bruseli pätnásteho júna dvetisícdevätnásť.

    V Bruslju, dne petnajstega junija leta dva tisoč devetnajst.

    Tehty Brysselissä viidentenätoista päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattayhdeksäntoista.

    Som skedde i Bryssel den femtonde juni år tjugohundranitton.

    За Европейския съюз

    Рог la Unión Europea

    Za Evropskou unii

    For Den Europæiske Union

    Für die Europäische Union

    Euroopa Liidu nimel

    Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

    For the European Union

    Pour l'Union européenne

    Za Europsku uniju

    Per l'Unione europea

    Eiropas Savienības vārdā –

    Europos Sąjungos vardu

    Az Európai Unió részéről

    Għall-Unjoni Ewropea

    Voor de Europese Unie

    W imieniu Unii Europejskiej

    Pela União Europeia

    Pentru Uniunea Europeană

    Za Európsku úniu

    Za Evropsko unijo

    Euroopan unionin puolesta

    För Europeiska unionen

    Image 1

    За Република Гвинея Бисау

    Por la República de Guinea-Bissau

    Za Republiku Guinea-Bissau

    For Republikken Guinea-Bissau

    Für die Republik Guinea-Bissau

    Guinea-Bissau Vabariigi nimel

    Για την Δημοκρατία της Γουινέας-Μπισάου

    For the Republic of Guinea-Bissau

    Pour la République de Guinée-Bissau

    Za Republiku Gvineju Bissau

    Per la Repubblica di Guinea-Bissau

    Gvinejas-Bisavas Republikas vārdā –

    Bisau Gvinėjos Respublikos vardu

    A Bissau-guineai Köztársaság részéről

    Għar-Repubblika tal-Ginea Bissaw

    Voor de Republiek Guinee-Bissau

    W imieniu Republiki Gwinei Bissau

    Pela República da Guiné-Bissau

    Pentru Republica Guineea-Bissau

    Za Guinejsko-bissauskú republiku

    Za Republiko Gvinejo Bissau

    Guinea-Bissaun tasavallan puolesta

    För Republiken Guinea-Bissau

    Image 2


    (1)  UL L 342, 27.12.2007, str. 5.

    (2)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

    (3)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).


    PRILOGA

    POGOJI ZA IZVAJANJE RIBOLOVA S PLOVILI UNIJE NA RIBOLOVNEM OBMOČJU GVINEJE BISSAU

    POGLAVJE I

    Splošne določbe

    1.   Imenovanje pristojnega organa

    Za namene te priloge in če ni navedeno drugače, vsak sklic na pristojni organ Unije ali Gvineje Bissau pomeni:

    za Unijo: Evropsko komisijo, kjer je primerno, prek delegacije Unije in Gvineje Bissau,

    za Gvinejo Bissau: vladno službo, pristojno za ribištvo.

    2.   Dovoljeno ribolovno območje

    Ribolovno območje, v katerem se plovilom Unije dovoli ribolov, ustreza ribolovnemu območju Gvineje Bissau, vključno z delom, ki ustreza skupnemu območju med Gvinejo Bissau in Senegalom, v skladu z zakonodajo Gvineje Bissau in veljavnimi mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je Gvineja Bissau.

    Osnovne črte so opredeljene v nacionalni zakonodaji.

    3.   Imenovanje lokalnega zastopnika

    Vsako plovilo Unije, razen plovil za ribolov tunov, za katero se namerava pridobiti dovoljenje za ribolov na podlagi tega protokola, mora zastopati zastopnik s stalnim prebivališčem v Gvineji Bissau.

    4.   Bančni račun

    Gvineja Bissau pred začetkom veljavnosti tega protokola Uniji sporoči podatke o bančnih računih, na katere je treba nakazati finančne zneske, ki bi jih morala plačati plovila Unije v okviru Sporazuma. Stroške, ki nastanejo zaradi bančnih nakazil, plačajo lastniki plovil.

    5.   Nacionalne informacijske točke

    Pogodbenici se medsebojno obvestita o ustreznih nacionalnih informacijskih točkah, prek katerih se lahko izmenjujejo informacije o izvajanju tega protokola, zlasti o vprašanjih, povezanih z izmenjavo splošnih podatkov o ulovu in ribolovnem naporu, postopkih v zvezi z dovoljenji za ribolov in izvajanjem sektorske podpore.

    POGLAVJE II

    Dovoljenja za ribolov

    Del 1

    Postopki, ki se uporabljajo

    1.   Osnovi pogoj za pridobitev dovoljenja za ribolov – upravičena plovila

    Dovoljenja za ribolov iz člena 6 Sporazuma se izdajo pod pogojem, da je plovilo vpisano v register ribiških plovil Unije, in v skladu z določbami Uredbe (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta (1). Izpolnjene morajo biti vse predhodne obveznosti glede lastnika plovila, poveljnika ali plovila samega, v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi, ki jih ti na podlagi Sporazuma opravljajo v Gvineji Bissau.

    2.   Vloga za pridobitev dovoljenja za ribolov

    Unija Gvineji Bissau na obrazcu iz Dodatka k Prilogi k temu protokolu predloži vlogo za pridobitev dovoljenja za ribolov za vsako plovilo, ki želi izvajati ribolov na podlagi Sporazuma, in sicer najpozneje 40 dni pred datumom želenega začetka veljavnosti dovoljenja.

    Vsaki prvi vlogi za pridobitev dovoljenja za ribolov na podlagi tega protokola ali vlogi zaradi tehnične spremembe zadevnega plovila mora biti priloženo naslednje:

    (a)

    dokazilo o plačilu pavšalne pristojbine za obdobje veljavnosti zahtevanega dovoljenja za ribolov;

    (b)

    imena in naslov lokalnega zastopnika plovila, če je ta bil imenovan;

    (c)

    za plovila z vlečnimi mrežami, dokazilo o predplačilu pavšalnega prispevka za stroške, povezane z opazovalcem;

    (d)

    za plovila z vlečnimi mrežami, potrdilo o tonaži plovila, ki ga izda država zastave.

    Pri podaljšanju dovoljenja za ribolov na podlagi tega protokola za plovilo z nespremenjenimi tehničnimi lastnostmi je treba vlogi za podaljšanje dovoljenja priložiti le potrdilo o plačilu pristojbine in pavšalnega prispevka za stroške, povezane z opazovalcem.

    3.   Izdaja dovoljenja za ribolov

    Gvineja Bissau izda originalno dovoljenje za ribolov najpozneje v 25 dneh po prejemu popolne dokumentacije in vsaj 15 dni pred začetkom obdobja ribolova. To dovoljenje se pošlje lastnikom plovil:

    za plovila z vlečnimi mrežami – prek zastopnikov, pri čemer se en izvod pošlje Uniji, in

    za plovila za ribolov tunov – prek delegacije Unije v Gvineji Bissau.

    V zvezi s plovili za ribolov tunov pristojni organ po en izvod tega dovoljenja za ribolov po elektronski pošti takoj pošlje lastniku plovila in po potrebi njegovemu lokalnemu zastopniku, pri čemer pošlje en izvod Uniji. Veljavnost tega izvoda poteče ob prejemu originalnega dovoljenja za ribolov. Ta izvod, ki se hrani na krovu plovil za ribolov tunov, je veljaven največ 40 dni in v tem obdobju šteje za enakovrednega originalu.

    Pri podaljšanju dovoljenja za ribolov med izvajanjem tega protokola mora biti v novem dovoljenju za ribolov naveden jasen sklic na prvotno dovoljenje za ribolov.

    Unija posreduje dovoljenje za ribolov lastniku plovila ali zastopniku. Če so uradi Unije zaprti, lahko Gvineja Bissau dovoljenje za ribolov pošlje neposredno lastniku plovila ali njegovemu zastopniku, Uniji pa pošlje en izvod.

    4.   Seznam plovil z dovoljenjem za ribolov

    Takoj po izdaji dovoljenja za ribolov Gvineja Bissau za vsako kategorijo plovil oblikuje končni seznam plovil z dovoljenjem za ribolov na ribolovnem območju Gvineje Bissau. Ta seznam se takoj sporoči nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor ribištva, in po elektronski poti Uniji.

    5.   Obdobje veljavnosti dovoljenja za ribolov

    Dovoljenja za ribolov so izdana za trimesečno, šestmesečno ali letno obdobje.

    Pri določanju začetka obdobja veljavnosti dovoljenja letno obdobje pomeni:

    (a)

    med prvim letom uporabe tega protokola – obdobje med začetkom njegove začasne veljavnosti in 31. decembrom istega leta;

    (b)

    nato vsako celo koledarsko leto;

    (c)

    med zadnjim letom izvajanja tega protokola – obdobje med 1. januarjem in datumom prenehanja veljavnosti tega protokola.

    Trimesečno ali šestmesečno obdobje veljavnosti se začne na prvi dan v mesecu. Vendar se obdobje veljavnosti dovoljenj za ribolov konča najpozneje 31. decembra v letu izdaje.

    6.   Hramba dovoljenj za ribolov na krovu

    Dovoljenje za ribolov mora biti ves čas na krovu plovila.

    Sicer pa je plovilom za ribolov tunov in plovilom s površinskimi parangali ribolov dovoljen takoj, ko so vpisana na navedeni začasni seznam. Takšna plovila morajo imeti do izdaje dovoljenja za ribolov na krovu ves čas kopijo začasnega seznama.

    7.   Prenos dovoljenja za ribolov

    Dovoljenje za ribolov se izda za določeno plovilo in ni prenosljivo.

    Vendar se na zahtevo Unije v primeru višje sile dovoljenje za ribolov nadomesti z novim dovoljenjem, izdanim na ime drugega plovila, podobnega plovilu, ki ga je treba nadomestiti.

    Prenos se izvede tako, da lastnik plovila ali njegov zastopnik Gvineji Bissau predloži dovoljenje za ribolov, ki ga je treba nadomestiti, Gvineja Bissau pa čim prej pripravi nadomestno dovoljenje. Lastniku plovila ali njegovemu zastopniku se ob predložitvi dovoljenja, ki ga je treba nadomestiti, nemudoma izda nadomestno dovoljenje, in sicer po tehničnem pregledu plovila v skladu s točko 9 tega poglavja. Nadomestno dovoljenje začne veljati na dan predložitve dovoljenja, ki ga je treba nadomestiti.

    Če je tonaža nadomestnega plovila z vlečnimi mrežami večja od prvotnega plovila, se razlika v pristojbinah izračuna po načelu časovne porazdelitve glede na razliko v tonaži in preostalo obdobje veljavnosti dovoljenja. Takšno razliko plača lastnik plovila ob prenosu dovoljenja za ribolov.

    Gvineja Bissau čim prej posodobi seznam plovil z dovoljenjem za ribolov. Novi seznam se nemudoma sporoči nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor ribištva, in Uniji.

    8.   Podporna plovila

    Na zahtevo Unije Gvineja Bissau dovoli, da plovilom Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov, pomagajo podporna plovila. Podporna plovila plujejo pod zastavo države članice Unije ali pripadajo družbi iz Unije ter ne smejo biti opremljena za ribolov.

    Gvineja Bissau sestavi seznam podpornih plovil z dovoljenjem in ga nemudoma pošlje nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor ribištva, in Uniji.

    Podporna plovila morajo zato imeti ustrezno dovoljenje, izdano v skladu z zakonodajo Gvineje Bissau, pri čemer morajo plačati letno pristojbino.

    9.   Tehnični pregled za plovila z vlečno mrežo

    Za vsako plovilo Unije z vlečno mrežo v skladu z veljavno zakonodajo Gvineje Bissau se enkrat letno ali v primeru spremembe tonaže plovila ali spremembe ribolovne kategorije zaradi uporabe drugega ribolovnega orodja opravi tehnični pregled v pristanišču Bissau.

    S tehničnim pregledom se preveri skladnost tehničnih značilnosti plovila in ribolovnih orodij na krovu ter upoštevanje določb na področju sanitarnih zadev in določb, ki urejajo vkrcavanje domačih mornarjev.

    Gvineja Bissau obvezno opravi tehnični pregled najpozneje v 48 urah po prihodu plovila z vlečno mrežo v pristanišče, če je bila vnaprej uradno obveščena o njegovem prihodu.

    Po opravljenem tehničnem pregledu Gvineja Bissau poveljniku plovila nemudoma izda certifikat o skladnosti.

    Certifikat o skladnosti velja eno leto. Če se vrsta ribolova spremeni, tako da začne ali preneha izvajati ribolov kozic, pa je treba izdati nov certifikat o skladnosti. Poleg tega se nov certifikat o skladnosti izda tudi v primeru, če plovilo zapusti ribolovno območje Gvineje Bissau za obdobje, daljše od 45 dni.

    Certifikat o skladnosti se mora ves čas hraniti na krovu plovila.

    Stroške tehničnega pregleda v znesku, opredeljenem na podlagi lestvice, določene z zakonodajo Gvineje Bissau, plača lastnik plovila. Ti stroški ne smejo biti višji od stroškov, ki jih za enako storitev plačajo domača plovila ali plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države.

    Del 2

    Pristojbine in plačila

    Znesek pavšalne pristojbine za posamezno kategorijo plovil je določen v tehničnih dokumentih v dodatku te priloge. Zajema vse nacionalne in lokalne takse, razen pristaniških taks in stroškov storitev.

    Če dovoljenje za ribolov velja manj kot eno leto, je znesek pavšalne pristojbine prilagojen po načelu časovne porazdelitve glede na zahtevano obdobje veljavnosti dovoljenja. Kjer je primerno, se za trimesečno ali šestmesečno obdobje veljavnosti ta prilagojeni znesek poviša glede na lestvice, določene v ustreznih tehničnih dokumentih.

    POGLAVJE III

    Tehnični ukrepi ohranjanja

    Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo za plovila Unije z dovoljenjem za ribolov ter se nanašajo na območje, ribolovno orodje in stopnjo prilova, so za vsako posamezno ribolovno kategorijo določeni v tehničnih dokumentih iz dodatka k tej prilogi.

    Plovila za ribolov tunov in plovila s površinskimi parangali upoštevajo vsa priporočila, ki jih je sprejela komisija ICCAT.

    POGLAVJE IV

    Prijava ulova

    1.   Ribolovni ladijski dnevnik

    Poveljnik plovila Unije, ki opravlja ribolovne dejavnosti na podlagi Sporazuma, vodi ribolovni ladijski dnevnik. Ribolovni ladijski dnevnik plovil za ribolov tunov je skladen z veljavnimi resolucijami komisije ICCAT, ki urejajo zbiranje in pošiljanje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi.

    Poveljnik v ribolovni ladijski dnevnik vsak dan za vsako vrsto, opredeljeno s tričrkovno oznako organizacije FAO, vpiše količino, ki je bila ulovljena in se hrani na krovu, in sicer v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu rib. Pri vsaki glavni vrsti poveljnik navede tudi ničelni ulov.

    Poveljnik v ribolovni ladijski dnevnik vsak dan za vsako vrsto po potrebi vpiše tudi količino, odvrženo v morje, v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu rib.

    Ribolovni ladijski dnevnik, ki ga podpiše poveljnik, se izpolni čitljivo z velikimi tiskanimi črkami.

    Za pravilnost podatkov v ribolovnem ladijskem dnevniku je odgovoren poveljnik.

    2.   Prijava ulova

    2.1   Prvo in drugo leto uporabe tega protokola s sistemom upravljanja glede na ribolovni napor

    Poveljnik prijavi ulov plovila tako, da Gvineji Bissau predloži ribolovne ladijske dnevnike, ki zajemajo obdobje prisotnosti plovila na ribolovnem območju Gvineje Bissau.

    Poveljnik plovila ribolovne ladijske dnevnike pošlje na elektronski naslov, ki ga sporoči Gvineja Bissau. Gvineja Bissau čim prej potrdi prejem elektronske pošte s povratno elektronsko pošto.

    Ribolovni dnevniki se lahko pošljejo tudi na naslednje načine:

    (a)

    če se plovilo zadržuje v enem od pristanišč Gvineje Bissau, se izvirnik vsakega ribolovnega dnevnika predloži predstavniku generalnega direktorata za industrijski ribolov ministrstva za ribištvo Gvineje Bissau (v nadaljnjem besedilu: generalni direktorat za industrijski ribolov), ki pisno potrdi njegov prejem;

    (b)

    če plovilo zapusti ribolovno območje Gvineje Bissau, ne da bi se ustavilo v enem od bissavskih pristanišč, se izvirnik vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika najpozneje v 14 dnevih po prihodu v katero koli drugo pristanišče in vsekakor v 30 dneh po zapustitvi ribolovnega območja Gvineje Bissau pošlje po pošti.

    Poveljnik pošlje po en izvod vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika Uniji. Za plovila za ribolov tunov in plovila s površinskimi parangali poveljnik pošlje tudi izvod vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika na enega od naslednjih znanstvenih inštitutov:

    (a)

    Institut de recherche pour le développement (IRD – Raziskovalni inštitut za razvoj),

    (b)

    Instituto Español de Oceanografia (IEO – Španski inštitut za oceanografijo) ali

    (c)

    Instituto Português do Mar e da Atmosfera (IPMA – Portugalski pomorski in podnebni inštitut).

    Če se plovilo med obdobjem veljavnosti dovoljenja za ribolov, ki ga ima plovilo, vrne na ribolovno območje Gvineje Bissau, mora ponovno prijaviti dejavnosti in ulov.

    Če se določbe tega poglavja ne spoštujejo, lahko Gvineja Bissau začasno prekliče dovoljenje za ribolov zadevnega plovila, dokler ne pošlje manjkajočih prijav ulova, lastnika plovila pa kaznuje v skladu z določbami, ki jih v ta namen določa veljavna nacionalna zakonodaja. Če se kršitve navedenih določb ponovijo, lahko Gvineja Bissau zavrne podaljšanje dovoljenja za ribolov. Gvineja Bissau Unijo čim prej obvesti o kakršni koli kazni, naloženi za takšne kršitve.

    2.2   Od tretjega leta uporabe tega protokola s sistemom upravljanja glede na kvote

    1.

    Poveljnik plovila Unije, ki opravlja ribolovne dejavnosti na podlagi Sporazuma, vodi ribolovni ladijski dnevnik v skladu z resolucijami in veljavnimi priporočili komisije ICCAT. Za pravilnost podatkov v elektronskem ribolovnem ladijskem dnevniku je odgovoren poveljnik.

    2.

    Vsako plovilo Unije z dovoljenjem, izdanim na podlagi tega protokola, mora biti opremljeno z elektronskim sistemom (Electronic Reporting System, v nadaljnjem besedilu: sistem ERS), ki omogoča zapis in pošiljanje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovila (v nadaljnjem besedilu: podatki ERS).

    3.

    Načini sporočanja ulova so naslednji:

    (a)

    Poveljniki vseh plovil, ki v okviru tega protokola opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah Gvineje Bissau, vsak dan izpolnijo elektronski ribolovni ladijski dnevnik in ga prek sistema ERS (Dodatek 4 k tej prilogi) ali, če ta ne deluje, po elektronski pošti, pošljejo centru za spremljanje ribištva države zastave ali centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau v sedmih dneh po izstopu z ribolovnega območja.

    (b)

    V ribolovnem ladijskem dnevniku je treba s tričrkovno oznako organizacije FAO navesti količino posamezne vrste, ki je bila ulovljena in se hrani na krovu, in sicer v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu rib. Pri vsaki glavni vrsti poveljnik navede tudi ničelni ulov. Vpiše tudi količine posamezne vrste, odvržene v morje, v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu rib.

    4.

    Plovilo pošilja podatke ERS svoji državi zastave, ki zagotovi, da so podatki samodejno na voljo Gvineji Bissau. Država zastave zagotovi, da se ti podatki prejmejo in vpišejo v računalniško podatkovno zbirko, ki omogoča varno hrambo vsaj 36 mesecev.

    5.

    Država zastave in Gvineja Bissau zagotovita, da sta opremljeni z računalniško strojno in programsko opremo, ki je potrebna za samodejno pošiljanje podatkov ERS v obliki iz točke 3 Dodatka 4 k tej prilogi.

    6.

    Za pošiljanje podatkov ERS je treba uporabljati elektronska komunikacijska sredstva, ki jih Evropska komisija upravlja za izmenjavo podatkov o ribištvu v standardizirani obliki.

    7.

    Če se določbe v zvezi s prijavo ulova ne spoštujejo, lahko Gvineja Bissau začasno prekliče dovoljenje za ribolov zadevnega plovila, dokler niso predložene manjkajoče prijave ulova, in lastnika plovila kaznuje v skladu s predpisi, ki jih v ta namen določa veljavna nacionalna zakonodaja. Če se kršitve navedenih določb ponovijo, lahko Gvineja Bissau zavrne podaljšanje dovoljenja za ribolov. Gvineja Bissau Unijo takoj obvesti o kakršni koli kazni, naloženi v zvezi s tem.

    8.

    Država zastave in Gvineja Bissau imenujeta vsaka svojega korespondenta ERS, ki bo kontaktna točka za vprašanja v zvezi z izvajanjem te priloge. Država zastave in Gvineja Bissau si medsebojno sporočita podatke o korespondentu ERS ter te podatke po potrebi takoj posodobita.

    3.   Prehod na elektronski sistem

    Pogodbenici se v okviru skupnega odbora dogovorita o načinih prehoda na ERS, s katerim plovila Unije elektronsko zapisujejo podatke, povezane z ribolovnimi dejavnostmi, opravljenimi v okviru Sporazuma, in jih sporočajo Gvineji Bissau v skladu z določbami iz Dodatka k tej prilogi.

    Prehod je treba opraviti najpozneje v začetku tretjega leta uporabe tega protokola.

    4.   Obračun pristojbin za plovila za ribolov tunov in plovila s površinskimi parangali

    Unija za vsako plovilo za ribolov tunov in vsako plovilo s površinskim parangalom na podlagi navedenih prijav ulova naredi končni obračun pristojbin, ki jih mora plačati določeno plovilo za ribolovno sezono predhodnega koledarskega leta.

    Unija pošlje končni obračun Gvineji Bissau in lastniku plovila do 31. maja leta, ki sledu letu, v katerem je bil opravljen ulov.

    Če je končni obračun višji od pavšalne pristojbine, nakazane za pridobitev dovoljenja za ribolov, lastnik plovila razliko nemudoma nakaže Gvineji Bissau. Če je končni obračun nižji od pavšalne pristojbine, se razlika lastniku plovila ne povrne.

    POGLAVJE V

    Iztovarjanje in pretovarjanje

    1.   Iztovarjanje ali pretovarjanje ulova

    Poveljnik plovila Unije, ki želi ulov, ulovljen na ribolovnem območju Gvineje Bissau, iztovoriti ali pretovoriti v pristanišču Bissau, mora predstavnika generalnega direktorata za industrijski ribolov najmanj 24 ur pred iztovarjanjem ali pretovarjanjem uradno obvestiti o:

    (a)

    imenu plovila Unije, ki mora izvesti iztovarjanje ali pretovarjanje;

    (b)

    pristanišču iztovarjanja ali pretovarjanja;

    (c)

    datumu in predvideni uri iztovarjanja ali pretovarjanja;

    (d)

    količini (v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu rib) vsake vrste, ki se bo iztovorila ali pretovorila (vrsta je opredeljena s tričrkovno oznako organizacije FAO);

    (e)

    v primeru pretovarjanja: imenu plovila prejemnika.

    V primeru pretovarjanja mora poveljnik plovila preveriti, ali ima plovilo prejemnik dovoljenje za pretovarjanje, ki so ga v ta namen izdali pristojni organi.

    Pretovarjanje je treba opraviti v sidrišču pristanišča Bissau, katerega geografske koordinate bodo poveljniku in zastopniku plovila sporočili pristojni organi. Pretovarjanje na morju je prepovedano.

    Za nespoštovanje teh določb se naložijo kazni, ki jih v ta namen določa zakonodaja Gvineje Bissau.

    2.   Prispevki v naravi za prehransko varnost

    Plovila z vlečno mrežo morajo del ulova iztovoriti v Gvineji Bissau zaradi prehranske varnosti države. Pri iztovarjanju se upoštevajo naslednji pogoji:

    2,5 tone na četrtletje na plovilo za plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic/glavonožcev,

    1,25 tone na četrtletje na plovilo za plovila za ribolov kozic.

    Zaradi lažjega izvajanja tega ukrepa lahko plovila prispevke zagotavljajo v skupini po več skupaj in jih dajo na voljo skupno za več četrtletij. Iztovarjanje dela ulova se opravi v pristanišču Bissau, prevzame pa ga predstavnik generalnega direktorata za industrijski ribolov.

    Generalni direktorat za industrijski ribolov sistematično izda in podpiše obrazec o prejemu teh prispevkov v naravi, nato ga izroči poveljniku.

    Pogodbenici se sporazumno dogovorita o pogojih iztovarjanja.

    POGLAVJE VI

    Nadzor in inšpekcijski pregledi

    1.   Vstop na ribolovno območje in izstop z njega

    Gvineja Bissau se o vsakem vstopu plovila Unije z dovoljenjem za ribolov na ribolovno območje Gvineje Bissau ali izstopu z njega uradno obvesti 24 ur pred vstopom ali izstopom. Za plovila za ribolov tunov in plovila s površinskimi parangali se ta rok skrajša na štiri ure.

    Plovilo ob uradnem obvestilu o vstopu ali izstopu sporoči zlasti naslednje:

    (a)

    predvideni datum, čas in mesto vplutja oziroma izplutja;

    (b)

    količino vsake vrste, ki se hrani na krovu, opredeljene s tričrkovno oznako organizacije FAO in izražene v kilogramih žive teže ali po potrebi v številu rib;

    (c)

    obliko proizvodov.

    Uradno obveščanje poteka predvsem po elektronski pošti ali, če ta ne deluje, po telefaksu ali radiu, prek elektronskega naslova, telefonske številke ali frekvence pošiljanja, ki jih sporoči Gvineja Bissau. Gvineja Bissau zadevna plovila in Unijo takoj uradno obvesti o vsakršni spremembi elektronskega naslova, telefonske številke ali frekvence pošiljanja.

    Vsako plovilo, odkrito med izvajanjem ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau, ne da bi predhodno uradno obvestilo o svoji prisotnosti, se obravnava kot plovilo, ki opravlja ribolovne dejavnosti brez dovoljenja.

    2.   Sporočila o položaju plovil – sistem VMS

    Plovila Unije morajo biti med zadrževanjem na ribolovnem območju Gvineje Bissau opremljena s satelitskim sistemom za spremljanje plovil (Vessel Monitoring System – VMS), ki vsako uro samodejno sporoča njihov položaj centru za spremljanje ribištva države zastave.

    Prepovedano je premestiti, izklopiti, uničiti, poškodovati ali onesposobiti sistem za stalno spremljanje položaja, ki uporablja satelitsko komunikacijo in je na plovilu nameščen za pošiljanje podatkov, ali samovoljno spreminjati, potvarjati ali prirejati podatke, ki jih odda ali zapiše navedeni sistem.

    Uradno obveščanje sporočil o položaju in ulovu poteka predvsem prek sistema ERS/VMS ali, če ta ne deluje, po elektronski pošti, telefaksu ali radiu. Gvineja Bissau zadevna plovila in Unijo takoj uradno obvesti o vsakršni spremembi elektronskega naslova, telefonske številke ali frekvence pošiljanja.

    Vsako sporočilo o položaju mora vsebovati:

    (a)

    identifikacijo plovila;

    (b)

    zadnji geografski položaj plovila (zemljepisna dolžina in širina) s toleranco, manjšo od 500 metrov, in 99-odstotnim intervalom zaupanja;

    (c)

    datum in čas zapisa položaja;

    (d)

    hitrost in smer plovila; in

    (e)

    oblikovano mora biti v skladu s predlogo iz Dodatka 3.

    Vsako plovilo, odkrito med izvajanjem ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Gvineje Bissau, ne da bi predhodno uradno obvestilo o svoji prisotnosti, se obravnava kot plovilo v prekršku.

    3.   Inšpekcijski pregled na morju ali v pristanišču

    Inšpekcijski pregled plovil Unije z dovoljenjem za ribolov na morju, ki se opravi na ribolovnem območju Gvineje Bissau ali v pristanišču, izvedejo plovila in inšpektorji Gvineje Bissau, izrecno pristojni za nadzor ribištva.

    Inšpektorji Gvineje Bissau plovilo Unije pred vkrcanjem obvestijo o svoji nameri za izvedbo inšpekcijskega pregleda. Inšpekcijski pregled opravita največ dva inšpektorja, ki se morata pred inšpekcijskim pregledom identificirati in izkazati svojo usposobljenost za izvedbo takega pregleda. Po potrebi ju lahko spremljajo predstavniki nacionalnih varnostnih sil Gvineje Bissau, skladno z mednarodnim pomorskim pravom.

    Inšpektorja Gvineje Bissau se na krovu plovila Unije zadržita le toliko časa, da opravita naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom. Inšpekcijski pregled opravita tako, da čim manj vplivata na plovilo, njegovo ribolovno dejavnost in tovor.

    Gvineja Bissau lahko dovoli, da inšpektorji, ki so akreditirani s strani Unije, pri inšpekcijskem pregledu na morju sodelujejo kot opazovalci.

    Poveljnik plovila Unije omogoči vkrcanje in delo inšpektorjev Gvineje Bissau.

    Inšpektorji Gvineje Bissau po vsakem inšpekcijskem pregledu sestavijo poročilo o inšpekcijskem pregledu. Poveljnik plovila Unije lahko v poročilo o inšpekcijskem pregledu vnese svoje pripombe. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je sestavil, in poveljnik plovila Unije.

    Inšpektorji Gvineje Bissau pred izkrcanjem poveljniku plovila Unije izročijo izvod poročila o inšpekcijskem pregledu. Gvineja Bissau izvod poročila o inšpekcijskem pregledu pošlje Uniji v osmih dneh po izvedbi pregleda.

    4.   Nadzor nad ulovom

    Med prvima dvema letoma uporabe tega protokola z uporabo sistema upravljanja glede na BRT se bo pri tretjini plovil Unije z vlečno mrežo z dovoljenjem za ribolov na četrtletje izmenično izvajal nadzor z vzorčenjem, da bi se pregledala skladnost ulova z elementi, vpisanimi v ribolovni ladijski dnevnik.

    Vsaka dejavnost nadzora se opravi ob koncu ribolovnega potovanja na podlagi predhodnega obvestila, poslanega 24 ur prej, in traja največ štiri ure.

    Te dejavnosti se bodo izvajaje v kraju, katerega geografske koordinate bodo pristojni organi sporočili poveljniku in zastopniku plovila.

    Od tretjega leta uporabe tega protokola s sistemom upravljanja glede na TAC se bo pregledala pogostost dejavnosti nadzora nad ulovom, da bi se upoštevala uvedba preverjanja podatkov o ulovu s sistemom ERS.

    POGLAVJE VII

    Kršitve

    1.   Obravnava kršitev

    Vsaka kršitev, ki jo stori plovilo Unije z dovoljenjem za ribolov glede na določbe te priloge, mora biti omenjena v poročilu o inšpekcijskem pregledu.

    Dejstvo, da poveljnik podpiše poročilo o inšpekcijskem pregledu, ne posega v pravico lastnika plovila do obrambe zoper prijavljeno kršitev.

    2.   Prisilni privez – informativni sestanek

    Če v zvezi s prijavljeno kršitvijo tako določa nacionalna zakonodaja, se lahko od vsakega plovila Unije, ki krši predpise, zahteva, da ustavi ribolovne dejavnosti in se, če je na morju, vrne v eno od pristanišč Gvineje Bissau.

    Gvineja Bissau najpozneje v 48 urah Unijo uradno obvesti o vsakem zajetju plovila Unije z dovoljenjem za ribolov. Temu uradnem obvestilu so priloženi dokazi o prijavljeni kršitvi.

    Pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov glede zadevnega plovila, poveljnika ali tovora, razen ukrepov za zavarovanje dokazov, Gvineja Bissau na zahtevo Unije v enem delovnem dnevu od uradnega obvestila o zajetju plovila skliče informativni sestanek za pojasnitev dejstev, na podlagi katerih je bilo plovilo zajeto, in predstavitev morebitnih nadaljnjih ukrepov. Takšnega informativnega sestanka se lahko udeleži predstavnik države zastave plovila.

    3.   Kazni za kršitve – postopek poravnave

    Kazen za prijavljeno kršitev določi Gvineja Bissau v skladu z določbami veljavne nacionalne zakonodaje.

    Če je za obravnavanje kršitve potreben sodni postopek, se pred sprožitvijo sodnega postopka izvede postopek poravnave med Gvinejo Bissau in Unijo, da se določijo pogoji in višina kazni. V tem postopku poravnave lahko sodeluje zastopnik države zastave plovila. Postopek poravnave se konča najpozneje štiri dni po uradnem obvestilu o zajetju plovila.

    4.   Sodni postopek – bančna garancija

    Če postopek poravnave ni uspešen in se primer kršitve predloži pristojnemu sodnemu organu, lastnik plovila, ki krši predpise, na banki, ki jo določi Gvineja Bissau, položi bančno garancijo, katere znesek določi Gvineja Bissau in ki krije stroške, povezane z zajetjem plovila, ocenjeno globo in morebitne odškodnine. Bančna varščina je blokirana do zaključka sodnega postopka.

    Bančna garancija se sprosti in vrne lastniku plovila takoj po izreku sodbe, in sicer:

    (a)

    v celoti, če ni izrečena nobena kazen;

    (b)

    v višini razlike, če kazen vključuje globo, ki je nižja od zneska bančne garancije.

    Gvineja Bissau Unijo obvesti o izidu sodnega postopka v osmih dneh po izreku sodbe.

    5.   Sprostitev plovila

    Plovilo in poveljnik lahko zapustita pristanišče takoj po plačilu kazni, ki je bila izrečena na podlagi postopka poravnave, ali po pologu bančne varščine.

    POGLAVJE VIII

    Vkrcanje mornarjev

    1.   Število mornarjev, ki se vkrcajo

    Vsako plovilo Unije z vlečno mrežo lahko med veljavnostjo dovoljenja za ribolov vkrca mornarje iz Gvineje Bissau skladno z naslednjimi omejitvami:

    (a)

    pet mornarjev za plovila z nosilnostjo, manjšo od 250 BRT;

    (b)

    šest mornarjev za plovila z nosilnostjo med 250 BRT in 400 BRT;

    (c)

    sedem mornarjev za plovila z nosilnostjo med 400 BRT in 650 BRT;

    (d)

    osem mornarjev za plovila z nosilnostjo, večjo od 650 BRT.

    Lastniki plovil Unije si prizadevajo vkrcati dodatne domače mornarje.

    2.   Izbira mornarjev

    Pristojni organi Gvineje Bissau izdelajo in posodabljajo okvirni seznam usposobljenih mornarjev, ki imajo zlasti potrdilo o usposabljanju o varnosti na morju (na podlagi pravil iz Mednarodne konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, STCW) in se lahko vkrcajo na plovila Unije. Ta seznam in njegove redne posodobitve se sporočajo Uniji.

    Seznam iz prvega pododstavka je sestavljen na podlagi meril, ki omogočajo izbiro kvalificiranih in usposobljenih mornarjev. Mornar:

    (a)

    ima veljaven potni list Gvineje Bissau;

    (b)

    ima veljavno pomorsko knjižico, v kateri je potrdilo o osnovni izobrazbi v zvezi z varnostjo na morju za osebje ribiških plovil v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi;

    (c)

    ima izkazane izkušnje na plovilih za industrijski ribolov;

    (d)

    ima veljavno zdravniško potrdilo, da lahko izvaja naloge na krovu ribiških plovil.

    Lastnik plovila ali njegov zastopnik lahko mornarje, ki se vkrcajo, izbirata s tega seznama; Gvineji Bissau uradno sporoči vključitev v posadko.

    3.   Pogodbe mornarjev

    Pogodbo o zaposlitvi mornarjev v sodelovanju z Gvinejo Bissau sestavita lastnik plovila ali njegov zastopnik in mornar, ki ga lahko zastopa sindikat. V pogodbi sta določena zlasti datum in pristanišče vkrcanja.

    Po pogodbi je mornar upravičen do sistema socialnega varstva, ki mu pripada v Gvineji Bissau. Socialno varstvo vključuje življenjsko, zdravstveno in nezgodno zavarovanje.

    Podpisniki prejmejo izvod pogodbe.

    Mornarji Gvineje Bissau uživajo temeljne pravice na področju dela, ki jih določa Deklaracija Mednarodne organizacije dela (MOD). To se nanaša zlasti na svobodo združevanja in dejansko priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

    4.   Plače mornarjev

    Plače mornarjev Gvineje Bissau izplačujejo lastniki plovil. Plača se določi pred izdajo dovoljenja za ribolov v dogovoru med lastnikom plovila ali njegovim zastopnikom in Gvinejo Bissau.

    Plača ne sme biti nižja od plače članov posadk plovil Gvineje Bissau in mora upoštevati standarde MOD.

    5.   Obveznosti mornarja

    Večer pred datumom vkrcanja, določenim s pogodbo, se mornar zglasi pri poveljniku plovila, za vkrcanje na katerega je bil določen. Poveljnik mornarja obvesti o datumu in času vkrcanja. Če mornar na dogovorjeni dan ob dogovorjenem času vkrcanja ni na dogovorjenem kraju ali če njegove kvalifikacije niso skladne s pričakovanji poveljnika, se pogodba tega mornarja šteje za nično. Prosto mesto se nadomesti z drugim bissavskim mornarjem, vendar plovilo zato ne sme izpluti pozneje.

    POGLAVJE IX

    Opazovalci

    1.   Opazovanje ribolovnih dejavnosti

    V opazovanje so vključene ribolovne dejavnosti plovil z dovoljenjem za ribolov, ki se izvajajo na podlagi Sporazuma.

    Za plovila za ribolov tunov in plovila s površinskimi parangali se pogodbenici z drugimi zainteresiranimi državami čim prej posvetujeta o določitvi sistema regionalnih opazovalcev in izbiri pristojne ribolovne organizacije.

    Ostala plovila vkrcajo opazovalca, ki ga imenuje Gvineja Bissau. Če opazovalca na dogovorjeni dan ob dogovorjenem času ni na dogovorjenem kraju, ga je treba nadomestiti, da lahko plovilo takoj začne izvajati dejavnosti.

    2.   Določena plovila in imenovani opazovalci

    Ob izdaji dovoljenj za ribolov Gvineja Bissau Unijo in lastnika plovila ali njegovega zastopnika obvesti o določenih plovilih in imenovanih opazovalcih ter času prisotnosti opazovalca na krovu posameznega plovila. Gvineja Bissau Unijo in lastnika plovila ali njegovega zastopnika obvestijo o kakršni koli spremembi določenih plovil in imenovanih opazovalcev.

    Opazovalec se na krovu plovila zadrži samo tako dolgo, da opravi svoje naloge.

    3.   Pavšalni finančni prispevek

    Ob plačilu pristojbine lastnik plovila Gvineji Bissau za vsako plovilo z vlečno mrežo nakaže pavšalni znesek v višini 8 000 EUR na leto, ki se prilagodi po načelu časovne porazdelitve glede na trajanje dovoljenja za ribolov določenih plovil.

    4.   Plača opazovalca

    Plačo in socialne prispevke za opazovalca krije Gvineja Bissau.

    5.   Pogoji vkrcanja

    Opazovalec se na krovu obravnava kot častnik. Vendar se pri nastanitvi opazovalca na krovu upošteva tehnična struktura plovila.

    Stroške nastanitve in hrane na krovu plovila plača lastnik plovila.

    Poveljnik stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi fizično varnost in dobro počutje opazovalca.

    Opazovalec ima na voljo vso opremo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog. Opazovalec ima dostop do komunikacijskih sredstev in dokumentov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovila, zlasti ribolovnega ladijskega dnevnika in navigacijskega dnevnika, ter do delov plovila, ki so neposredno povezani z izvajanjem njegovih nalog.

    6.   Obveznosti opazovalca

    Opazovalec med navzočnostjo na krovu:

    (a)

    stori vse potrebno za zagotovitev nemotenega poteka ribolovnih dejavnosti;

    (b)

    spoštuje blago in opremo na krovu;

    (c)

    spoštuje zaupnost vseh dokumentov, ki pripadajo plovilu.

    7.   Vkrcanje in izkrcanje opazovalca

    Lastnik plovila ali njegov zastopnik Gvineji Bissau 10 dni pred vkrcanjem sporoči datum, čas in pristanišče vkrcanja opazovalca. Če se opazovalec vkrca v tujini, stroške potovanja do pristanišča vkrcanja plača lastnik plovila.

    Če se opazovalec ne izkrca v bissavskem pristanišču, lastnik plovila krije stroške čimprejšnje vrnitve opazovalca v Gvinejo Bissau.

    8.   Naloge opazovalca

    Opazovalec opravlja naslednje naloge:

    (a)

    opazovanje ribolovnih dejavnosti plovila;

    (b)

    preverjanje položaja plovila med ribolovnimi dejavnostmi;

    (c)

    opravljanje dejavnosti v okviru znanstvenih programov, vključno z biološkim vzorčenjem;

    (d)

    beleženje uporabljenega ribolovnega orodja;

    (e)

    preverjanje podatkov o ulovu na ribolovnem območju Gvineje Bissau, zapisanih v ribolovnem ladijskem dnevniku;

    (f)

    preverjanje odstotka prilova za vsako kategorijo, kot je določeno v tehničnih dokumentih, in ocenjevanje zavrženega ulova;

    (g)

    enkrat dnevno sporočanje ugotovitev v okviru opravljanja svojih nalog, vključno s količino ulova in prilova na krovu.

    9.   Poročilo opazovalca

    Opazovalec pred izkrcanjem poveljniku plovila predloži poročilo o svojih ugotovitvah. Poveljnik plovila lahko v poročilo opazovalca vnese svoje pripombe. Poročilo podpišeta opazovalec in poveljnik. Poveljnik prejme izvod poročila opazovalca.

    Opazovalec predloži svoje poročilo Gvineji Bissau. Podatki v zvezi z ulovi in zavržki se sporočijo znanstvenemu inštitutu Gvineje Bissau (CIPA), ki jih po obdelavi in analizi predstavi skupnemu znanstvenemu odboru. En izvod poročila opazovalca se elektronsko posreduje Uniji.


    (1)  Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne n12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).


    Dodatki k Prilogi

    Dodatek 1

    Obrazec vloge za pridobitev dovoljenja za ribolov

    Dodatek 2

    Tehnični dokumenti po kategoriji

    Dodatek 3

    Satelitski sistem za spremljanje plovil (VMS)

    Dodatek 4

    Uporaba sistema elektronskega poročanja o ribolovnih dejavnostih (sistem ERS)

    Dodatek 1

    Obrazec vloge za pridobitev dovoljenja za ribolov

    SPORAZUM O PARTNERSTVU V RIBIŠKEM SEKTORJU MED GVINEJO BISSAU IN EVROPSKO UNIJO

    Image 3 Besedilo slike

    Dodatek 2

    Tehnični dokumenti po kategoriji

    TEHNIČNI DOKUMENT 1

    RIBOLOVNA KATEGORIJA 1 – ZAMRZOVALNA PLOVILA Z VLEČNO MREŽO ZA RIBOLOV RIB KOSTNIC IN GLAVONOŽCEV

    1.

    Ribolovno območje

    Zunaj 12 morskih milj od osnovne črte, vključno z območjem, ki ga skupaj upravljata Gvineja Bissau in Senegal ter ki na severu poteka do azimuta 268°.

    2.

    Dovoljena ribolovna orodja

    2.1

    Dovoljene so klasične vlečne mreže s širilkami in druga selektivna ribolovna orodja.

    2.2

    Dovoljeni so previsni drogovi.

    2.3

    Pri vseh ribolovnih orodjih je prepovedana uporaba kakršnih koli načinov ali sredstev, ki blokirajo mrežna očesa ali povzročijo zmanjšanje selektivne dejavnosti. Vendar je za preprečitev obrabe ali raztrganja dovoljeno izključno pod spodnji del vreče pridnene vlečne mreže pričvrstiti mrežaste varovalne podloge ali varovalne podloge iz drugega materiala. Te podloge se pričvrstijo samo na sprednje in stranske robove vreče vlečne mreže. Za zgornjo stran vlečne mreže je dovoljeno uporabiti varovala, če so narejena iz enega kosa mreže, ki je iz enakega materiala kot vreča, in katere raztegnjena očesa merijo najmanj 300 milimetrov.

    2.4

    Prepovedana je uporaba debelejše vrvi (enostavne ali pletene) za vreče vlečne mreže.

    3.

    Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa

    70 mm.

    4.

    Prilov

    V prvih dveh letih uporabe tega protokola imajo lahko plovila ob koncu ribolovnega potovanja na krovu največ 5 % rakov od celotnega ulova na ribolovnem območju Gvineje Bissau.

    Od tretjega leta uporabe tega protokola:

    imajo lahko plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic ob koncu ribolovnega potovanja na krovu največ 5 % rakov in 15 % glavonožcev od celotnega ulova v ribolovnem območju Gvineje Bissau. Dovoljeno je loviti lignje (Todarodes sagittatus in Todaropsis eblanae) in jih upoštevati med ciljnimi vrstami;

    imajo lahko plovila z vlečno mrežo za ribolov glavonožcev ob koncu ribolovnega potovanja na krovu največ 60 % rib in 5 % rakov od celotnega ulova na ribolovnem območju Gvineje Bissau.

    Vsakršna prekoračitev dovoljenega deleža prilova se kaznuje v skladu s predpisi Gvineje Bissau.

    Na podlagi priporočila skupnega znanstvenega odbora se pogodbenici v okviru skupnega odbora posvetujeta o posodobitvi dovoljenega odstotka prilova.

    5.

    Dovoljena tonaža/pristojbine

    5.1

    Dovoljena tonaža (v BRT) za prvi dve leti Protokola

    3 500 BRT na leto

    5.2

    Pristojbine v EUR na BRT za prvi dve leti uporabe tega protokola

    282 EUR na BRT na leto

    V primeru trimesečnih ali polletnih dovoljenj so pristojbine izračunane po načelu časovne porazdelitve in povečane za 4 % oziroma 2,5 %.

    5.3

    Dovoljena tonaža (celotni dovoljeni ulov) od tretjega leta uporabe tega protokola do izteka veljavnosti tega protokola

    11 000 ton na leto za pridnene ribe;

    1 500 ton na leto za glavonožce

    5.4

    Pristojbine v EUR na tono od tretjega leta uporabe tega protokola do izteka veljavnosti tega protokola

    90 EUR na tono za pridnene ribe;

    270 EUR na tono za glavonožce


    TEHNIČNI DOKUMENT 2

    RIBOLOVNA KATEGORIJA 2 – ZAMRZOVALNA PLOVILA Z VLEČNO MREŽO ZA RIBOLOV KOZIC

    1.

    Ribolovno območje

    Zunaj 12 morskih milj od osnovne črte, vključno z območjem, ki ga skupaj upravljata Gvineja Bissau in Senegal ter ki na severu poteka do azimuta 268°.

    2.

    Dovoljena ribolovna orodja

    2.1

    Dovoljene so klasične vlečne mreže s širilkami in druga selektivna ribolovna orodja.

    2.2

    Dovoljeni so previsni drogovi.

    2.3

    Pri vseh ribolovnih orodjih je prepovedana uporaba kakršnih koli načinov ali sredstev, ki blokirajo mrežna očesa ali povzročijo zmanjšanje selektivne dejavnosti. Vendar je za preprečitev obrabe ali raztrganja dovoljeno izključno pod spodnji del vreče pridnene vlečne mreže pričvrstiti mrežaste varovalne podloge ali varovalne podloge iz drugega materiala. Te podloge se pričvrstijo samo na sprednje in stranske robove vreče vlečne mreže. Za zgornjo stran vlečne mreže je dovoljeno uporabiti varovala, če so narejena iz enega kosa mreže, ki je iz enakega materiala kot vreča, in katere raztegnjena očesa merijo najmanj 300 milimetrov.

    2.4

    Prepovedana je uporaba debelejše vrvi (enostavne ali pletene) za vreče vlečne mreže.

    3.

    Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa

    50 mm

    4.

    Prilov

    4.1

    Zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic imajo lahko ob koncu ribolovnega potovanja na krovu največ 15 % glavonožcev in 70 % rib od celotnega ulova na ribolovnem območju Gvineje Bissau.

    4.2

    Vsakršna prekoračitev dovoljenega deleža prilova se kaznuje v skladu s predpisi Gvineje Bissau.

    4.3

    Na podlagi priporočila skupnega znanstvenega odbora se pogodbenici v okviru skupnega odbora posvetujeta o posodobitvi dovoljenega odstotka prilova.

    5.

    Dovoljena tonaža/pristojbine

    5.1

    Dovoljena tonaža (v BRT) za prvi dve leti uporabe tega protokola

    3 700 BRT na leto

    5.2

    Pristojbine v EUR na BRT za prvi dve leti uporabe tega protokola

    395 EUR na BRT na leto

    V primeru trimesečnih ali polletnih dovoljenj so pristojbine izračunane po načelu časovne porazdelitve in povečane za 4 % oziroma 2,5 %.

    5.3

    Dovoljena tonaža (celotni dovoljeni ulov) od tretjega leta uporabe tega protokola do izteka veljavnosti tega protokola

    2 500 ton na leto

    5.4

    Pristojbine v EUR na tono od tretjega leta uporabe tega protokola do izteka veljavnosti tega protokola

    280 EUR na tono


    TEHNIČNI DOKUMENT 3

    RIBOLOVNA KATEGORIJA 3 – PLOVILA ZA RIBOLOV TUNA Z RIBIŠKIMI PALICAMI

    1.

    Ribolovno območje:

    1.1

    Zunaj 12 morskih milj od osnovne črte, vključno z območjem, ki ga skupaj upravljata Gvineja Bissau in Senegal ter ki na severu poteka do azimuta 268°.

    1.2

    Plovilom za ribolov tuna z ribiškimi palicami je na ribolovnem območju Gvineje Bissau dovoljeno loviti z živimi vabami.

    2.

    Dovoljena ribolovna orodja:

    2.1

    Ribiške palice.

    2.2

    Zaporne plavarice z živo vabo: 16 mm.

    3.

    Prilov:

    3.1

    V skladu s Konvencijo o varstvu selitvenih vrst in prostoživečih živali (konvencija CMS) in ustreznimi resolucijami komisije ICCAT je prepovedan ribolov morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus), belega morskega volka (Carcharodon carcharias), velikooke morske lisice (Alopias superciliosus), kladvenic iz družine Sphyrnidae (razen lopatarice (Sphyrna tiburo)), dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) in svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis). Prepovedan je ribolov morskega vola (Carcharias taurus) in pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus).

    3.2

    Pogodbenici se o posodobitvi tega seznama na podlagi znanstvenih priporočil posvetujeta v skupnem odboru.

    4.

    Dovoljena tonaža/pristojbine:

    4.1

    Pavšalna letna pristojbina

    2 500 EUR za 45,5 tone na plovilo

    4.2

    Dodatna pristojbina na tono ulova

    55 EUR na tono

    4.3

    Število plovil z dovoljenjem za ribolov

    13 plovil


    TEHNIČNI DOKUMENT 4

    RIBOLOVNA KATEGORIJA 4 – ZAMRZOVALNA PLOVILA ZA RIBOLOV TUNA S POTEGALKO IN PLOVILA S PARANGALOM

    1.

    Ribolovno območje:

    Zunaj 12 morskih milj od osnovne črte, vključno z območjem, ki ga skupaj upravljata Gvineja Bissau in Senegal ter ki na severu poteka do azimuta 268°.

    2.

    Dovoljena ribolovna orodja:

    Potegalke in površinski parangali

    3.

    Prilov:

    V skladu s Konvencijo o varstvu selitvenih vrst in prostoživečih živali (konvencija CMS) in ustreznimi resolucijami komisije ICCAT je prepovedan ribolov morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus), belega morskega volka (Carcharodon carcharias), velikooke morske lisice (Alopias superciliosus), kladvenic iz družine Sphyrnidae (razen lopatarice (Sphyrna tiburo)), dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) in svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis). Prepovedan je ribolov morskega vola (Carcharias taurus) in pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus).

    Pogodbenici se o posodobitvi tega seznama na podlagi znanstvenih priporočil posvetujeta v skupnem odboru.

    4.

    Dovoljena tonaža/pristojbine:

    4.1

    Pavšalna letna pristojbina

    4 500 EUR za 64,3 tone na plovilo s potegalko;

    3 000 EUR za 54,5 tone na plovilo s parangalom

    4.2

    Dodatna pristojbina na tono ulova

    70 EUR na tono za plovila s potegalko;

    55 EUR na tono za plovilo s parangalom

    4.3

    Pristojbina za podporna plovila

    3 000 EUR na leto na plovilo

    4.4

    Število plovil z dovoljenjem za ribolov

    28 plovil


    TEHNIČNI DOKUMENT 5

    RIBOLOVNA KATEGORIJA 5 – RIBIŠKA PLOVILA ZA MAJHNE PELAGIČNE VRSTE

    1.

    Ribolovno območje

    Zunaj 12 morskih milj od osnovne črte, vključno z območjem, ki ga skupaj upravljata Gvineja Bissau in Senegal ter ki na severu poteka do azimuta 268°.

    2.

    Dovoljena plovila in ribolovna orodja

    Dovoljena so samo plovila, katerih zmogljivost v skladu z zakonodajo Gvineje Bissau ne presega 5 000 GT.

    Dovoljena ribolovna orodja so pelagične vlečne mreže in zaporne plavarice za industrijski ribolov.

    3.

    Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa

    70 mm za vlečne mreže

    4.

    Prilov

    4.1

    Plovila z vlečno mrežo imajo lahko ob koncu ribolovnega potovanja na krovu največ 10 % rib, ki niso pelagične ribe, 10 % glavonožcev in 5 % rakov od celotnega ulova na ribolovnem območju Gvineje Bissau.

    4.2

    Vsakršna prekoračitev dovoljenega deleža prilova se kaznuje v skladu s predpisi Gvineje Bissau.

    4.3

    Na podlagi priporočila skupnega znanstvenega odbora se pogodbenici v okviru skupnega odbora posvetujeta o posodobitvi dovoljenega odstotka prilova.

    5.

    Dovoljena tonaža/pristojbine

    5.1

    Dovoljena tonaža (v BRT) za prvi dve leti uporabe tega protokola

    15 000 BRT na leto

    5.2

    Pristojbine v EUR na BRT za prvi dve leti uporabe tega protokola

    250 EUR/BRT/leto

    V primeru trimesečnih ali polletnih dovoljenj so pristojbine izračunane po načelu časovne porazdelitve in povečane za 4 % oziroma 2,5 %.

    5.3

    Dovoljena tonaža (celotni dovoljeni ulov) od tretjega leta uporabe tega protokola do izteka veljavnosti tega protokola

    18 000 ton na leto

    5.4

    Pristojbine v EUR na tono od tretjega leta uporabe tega protokola do izteka veljavnosti tega protokola

    100 EUR/t (plovilo s tonažo nad 1 000 BT)

    75 EUR/t (plovilo s tonažo, ki ne presega 1 000 BT)

    Opredelitev pojma ribolovno potovanje:

    V tem dodatku je ribolovno potovanje plovila Unije opredeljeno kot:

    obdobje, ki preteče med vstopom na ribolovno območje Gvineje Bissau in izstopom z njega,

    ali obdobje, ki preteče med vstopom na ribolovno območje Gvineje Bissau in pretovarjanjem,

    ali obdobje, ki preteče med vstopom na ribolovno območje Gvineje Bissau in iztovarjanjem v Gvineji Bissau.

    Dodatek 3

    SATELITSKI SISTEM ZA SPREMLJANJE PLOVIL (VESSEL MONITORING SYSTEM – VMS)

    1.   Sporočila o položaju plovil – sistem VMS

    Prvi položaj, ki se zabeleži po vstopu na območje Gvineje Bissau, se označi z oznako „ENT“. Vsak naslednji položaj se označi z oznako „POS“, razen prvega položaja, zabeleženega po izstopu z območja Gvineje Bissau, ki se označi z oznako „EXI“.

    Center za spremljanje ribištva države zastave zagotovi samodejno obdelavo in po potrebi elektronsko pošiljanje sporočil o položaju. Sporočila o položaju morajo biti varno zabeležena, hranijo pa se tri leta.

    2.   Sporočanje položaja plovila v primeru okvare sistema VMS

    Poveljnik plovila mora stalno preverjati, da sistem VMS plovila deluje nemoteno in da se sporočila o položaju pravilno pošiljajo centru za spremljanje ribištva države zastave.

    V primeru okvare se sistem VMS na plovilu popravi ali zamenja v 30 dneh. Po tem roku plovilu ne bo več dovoljeno izvajati ribolova na ribolovnem območju Gvineje Bissau.

    Plovila, ki izvajajo ribolov na ribolovnem območju Gvineje Bissau in imajo pokvarjen sistem VMS, morajo centru za spremljanje ribištva države zastave sporočila o položaju pošiljati po elektronski pošti, radijski zvezi ali telefaksu najmanj vsake štiri ure in v njih navesti vse zahtevane podatke.

    3.   Varno pošiljanje sporočil o položaju Gvineji Bissau

    Center za spremljanje ribištva države zastave samodejno pošilja sporočila o položaju zadevnih plovil centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau. Center za spremljanje ribištva države zastave in center za spremljanje ribištva Gvineje Bissau si izmenjata kontaktna elektronska naslova ter se nemudoma obvestita o vsakršni spremembi teh naslovov.

    Pošiljanje sporočil o položaju med centrom za spremljanje ribištva države zastave in centrom za spremljanje ribištva Gvineje Bissau poteka elektronsko po sistemu varnega komuniciranja.

    Center za spremljanje ribištva Gvineje Bissau nemudoma obvesti center za spremljanje ribištva države zastave in Unijo o kakršni koli prekinitvi sprejemanja zaporednih sporočil o položaju plovila z dovoljenjem za ribolov, če zadevno plovilo ni poslalo uradnega obvestila o izstopu z območja.

    4.   Motnje v delovanju komunikacijskega sistema

    Gvineja Bissau zagotovi, da je njena elektronska oprema združljiva z opremo centra za spremljanje ribištva države zastave, in Unijo nemudoma obvesti o kakršnih koli motnjah pri komuniciranju in prejemanju sporočil o položaju, da se čim prej poišče tehnična rešitev. Vse morebitne spore obravnava skupni odbor.

    Šteje se, da je poveljnik odgovoren za vsakršno dokazano poseganje v sistem VMS plovila z namenom povzročitve motenj v delovanju sistema ali ponareditve sporočil o položaju. Za vsako kršitev se naložijo kazni, ki jih določa veljavna zakonodaja Gvineje Bissau.

    5.   Sprememba pogostosti pošiljanja sporočil o položaju

    Na podlagi utemeljenih dokazov o kršitvi lahko Gvineja Bissau center za spremljanje ribištva države zastave zaprosi za skrajšanje intervala pošiljanja sporočil o položaju plovila na trideset minut za določeno obdobje preiskave, pri čemer se izvod vloge pošlje tudi Uniji. Gvineja Bissau mora dokazno gradivo poslati centru za spremljanje ribištva države zastave in Uniji. Center za spremljanje ribištva države zastave začne Gvineji Bissau nemudoma pošiljati sporočila o položaju v novih intervalih.

    Ko se določeno obdobje preiskave konča, Gvineja Bissau obvesti center za spremljanje ribištva države zastave in Unijo o morebitnih nadaljnjih ukrepih.

    6.   Pošiljanje sporočil satelitskega sistema za spremljanje plovil (sistem VMS) Gvineji Bissau

    Podatek

    Oznaka

    Obvezno (O)/neobvezno (N)

    Vsebina

    Začetek zapisa

    SR

    O

    podatek o sistemu – označuje začetek zapisa

    Prejemnik

    AD

    O

    podatek o sporočilu – prejemnik: tričrkovna oznaka države (ISO-3166)

    Pošiljatelj

    FR

    O

    podatek o sporočilu – pošiljatelj: tričrkovna oznaka države (ISO-3166)

    Država zastave

    FS

    O

    podatek o sporočilu – država zastave: tričrkovna oznaka (ISO-3166)

    Vrsta sporočila

    TM

    O

    Podatek o sporočilu – vrsta sporočila (ENT, POS, EXI, MAN)

    Klicni znak (IRCS)

    RC

    O

    podatek o plovilu – mednarodni radijski klicni znak plovila (IRCS)

    Notranja referenčna številka pogodbenice

    IR

    N

    podatek o plovilu – enotna številka pogodbenice: tričrkovna oznaka (ISO-3166), ki ji sledi številka

    Zunanja registrska številka

    XR

    O

    podatek o plovilu – številka na boku plovila (ISO 8859.1)

    Zemljepisna širina

    LT

    O

    podatek o položaju plovila – položaj v stopinjah in decimalnih stopinjah S/J SS,sss (WGS84)

    Zemljepisna dolžina

    LG

    O

    podatek o položaju plovila – položaj v stopinjah in decimalnih stopinjah V/Z SS,sss (WGS84)

    Smer

    CO

    O

    smer plovila glede na 360°

    Hitrost

    SP

    O

    hitrost plovila v desetinkah vozla

    Datum

    DA

    O

    podatek o položaju plovila – datum zapisa položaja UTC (LLLLMMDD)

    Čas

    TI

    O

    podatek o položaju plovila – čas zapisa položaja UTC (UUMM)

    Konec zapisa

    ER

    O

    podatek o sistemu – označuje konec zapisa

    Med pošiljanjem se zahtevajo naslednje informacije, da lahko center za spremljanje in nadzor ribištva Gvineje Bissau prepozna center za spremljanje in nadzor ribištva, ki pošilja sporočilo:

     

    naslov IP-strežnika centra za spremljanje in nadzor ribištva ali podatki DNS,

     

    potrdilo SSL (celotna veriga organov potrjevanja).

    Vsako pošiljanje podatkov je strukturirano na naslednji način:

     

    uporabljeni znaki morajo ustrezati standardu ISO 8859.1,

     

    dvojna poševnica (//) in oznaka „SR“ označujeta začetek sporočila,

     

    vsak podatek je opredeljen z oznako in ločen od drugih podatkov z dvojno poševnico (//),

     

    enojna poševnica (/) ločuje oznako polja in podatkovni element,

     

    oznaka „ER“, ki ji sledi dvojna poševnica (//), označuje konec sporočila.

    Dodatek 4

    Uporaba sistema elektronskega poročanja o ribolovnih dejavnostih (sistem ERS)

    Zapisovanje podatkov o ribolovnih dejavnostih in pošiljanje poročil s sistemom ERS

    (1)

    Ko je plovilo Unije z dovoljenjem, izdanim na podlagi tega protokola, na ribolovnem območju Gvineje Bissau, mora njegov poveljnik:

    (a)

    zapisati vsak vstop na ribolovno območje in izstop z njega s posebnim sporočilom, v katerem navede količino vsake vrste, ki se hrani na krovu ob takem vstopu na ribolovno območje ali izstopu z njega, ter datum, uro in položaj izvedbe takega vstopa ali izstopa. To sporočilo se centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau pošlje s sistemom ERS ali drugim komunikacijskim sredstvom najpozneje dve uri pred vstopom ali izstopom;

    (b)

    dnevno zapisovati opoldanski položaj plovila, če se ribolov ni izvajal;

    (c)

    za vsako izvedeno ribolovno dejavnost zapisati položaj te dejavnosti, vrsto orodja, količino vsake vrste, ki je bila ulovljena, tako da razlikuje med ulovom, ki se hrani na krovu, in zavrženim ulovom. Vsaka vrsta mora biti opredeljena s pripadajočo s tričrkovno oznako FAO; količine je treba izraziti v kilogramih žive teže, po potrebi pa tudi s številom posameznih rib;

    (d)

    državi zastave dnevno in najpozneje ob polnoči („00:00“) poslati podatke, zapisane v elektronskem ribolovnem ladijskem dnevniku; to pošiljanje se izvede za vsak dan, ko se plovilo zadržuje na ribolovnem območju, tudi če ulova ni. Izvede se tudi pred vsakim izstopom z ribolovnega območja.

    (2)

    Za pravilnost zapisanih in sporočenih podatkov je odgovoren poveljnik.

    (3)

    V skladu s poglavjem IV Priloge k temu protokolu da država zastave na voljo podatke ERS centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau.

    Podatki v obliki UN/CEFACT se pošiljajo prek omrežja FLUX, ki ga daje na voljo Evropska komisija.

    Če to ni mogoče, se do konca prehodnega obdobja podatki pošiljajo prek DEH (Data Exchange Highway) v obliki EU-ERS (v 3.1).

    Center za spremljanje ribištva države zastave neposredna sporočila s plovila (COE, COX, PNO) samodejno in nemudoma pošlje centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau. Centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau se enkrat dnevno samodejno pošljejo tudi druge vrste sporočil, in sicer od datuma dejanske uporabe nove oblike UN-CEFACT, ali so mu do takrat na zahtevo, samodejno vloženo pri centru za spremljanje ribištva države zastave, takoj dani na voljo prek osrednjega vozlišča Evropske komisije. Od začetka dejanske uporabe nove oblike se bo zadnjenavedeni način dajanja na voljo nanašal le na posebne zahteve za pretekle podatke.

    (4)

    Center za spremljanje ribištva Gvineje Bissau s povratnim sporočilom o prejemu, ki potrjuje veljavnost prejetega sporočila, potrdi prejem neposrednih podatkov ERS, ki so mu bili poslani. Sporočilo o prejemu se ne pošlje za podatke, ki jih Gvineja Bissau prejme v odgovor na zahtevo, ki jo je sama vložila. Gvineja Bissau vse podatke ERS obravnava kot zaupne.

    Okvara sistema za elektronsko pošiljanje na krovu plovila ali komunikacijskega sistema

    (5)

    Center za spremljanje ribištva države zastave in center za spremljanje ribištva Gvineje Bissau se nemudoma medsebojno obvestita o kakršnem koli dogodku, ki bi lahko oviral pošiljanje podatkov ERS z enega ali več plovil.

    (6)

    Če center za spremljanje ribištva Gvineje Bissau ne prejme podatkov, ki bi mu jih moralo poslati plovilo, o tem nemudoma obvesti center za spremljanje ribištva države zastave. Center za spremljanje ribištva države zastave čim prej poizve, zakaj podatki ERS niso bili prejeti, in o rezultatu teh poizvedovanj obvesti center za spremljanje ribištva Gvineje Bissau.

    (7)

    Če se pojavi okvara pri pošiljanju med plovilom in centrom za spremljanje ribištva države zastave, ta o tem nemudoma uradno obvesti poveljnika ali upravljavca plovila ali njune predstavnike. Po prejemu tega uradnega obvestila poveljnik plovila vsak dan najpozneje ob polnoči (00:00) pošlje manjkajoče podatke pristojnim organom države zastave prek vseh ustreznih telekomunikacijskih sredstev.

    (8)

    Poveljnik ali upravljavec plovila zagotovi, da se v primeru motenj v delovanju sistema za elektronsko pošiljanje, nameščenega na krovu plovila, sistem ERS popravi ali nadomesti v desetih delovnih dneh od odkritja motenj v delovanju. Plovilu po tem roku ni več dovoljeno izvajati ribolova na ribolovnem območju in ga mora v 24 urah zapustiti ali pristati v bissavskem pristanišču. Plovilo lahko zapusti to pristanišče ali se vrne na ribolovno območje šele, ko center za spremljanje ribištva njegove države zastave potrdi, da sistem ERS plovila znova normalno deluje.

    (9)

    Če Gvineja Bissau ne prejema podatkov ERS zaradi motenj v delovanju elektronskih sistemov pod nadzorom Unije ali Gvineje Bissau, zadevna pogodbenica hitro sprejme vse ukrepe za čimprejšnjo odpravo teh motenj. O odpravi težave je takoj obveščena druga pogodbenica.

    (10)

    Center za spremljanje ribištva države zastave vsakih 24 ur z vsemi razpoložljivimi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi pošlje centru za spremljanje ribištva Gvineje Bissau vse podatke ERS, ki jih je država zastave prejela od zadnjega pošiljanja podatkov. Enak postopek se lahko na zahtevo Gvineje Bissau uporabi v primeru vzdrževanja, ki traja več kot 24 ur in vpliva na sisteme pod nadzorom Unije. Gvineja Bissau o tem obvesti svoje pristojne nadzorne službe, da se plovila Unije zaradi nepošiljanja podatkov ERS ne bi obravnavala kot plovila v prekršku. Center za spremljanje ribištva države zastave zagotovi, da se v elektronsko podatkovno zbirko, ki jo upravlja v skladu s točko 3, vnesejo manjkajoči podatki.

    Top