1.   V proračunu organa Unije se za vsako proračunsko leto napovejo in odobrijo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za organ Unije. Proračun zajema prihodke in odhodke organa Unije, vključno z upravnimi odhodki.

2.   Proračun organa Unije vsebuje naslednje:

3.   Odobritve, odobrene za tekoče proračunsko leto, sestavljajo:

4.   Prihodki, ki jih sestavljajo pristojbine in stroški, se dodelijo le v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, ki so določeni v aktu o ustanovitvi.

5.   S pridržkom člena 75(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu.

6.   Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu ali v predhodnih proračunskih letih.

7.   Odstavka 3 in 5 tega člena ne preprečujeta, da se odobritve prevzemajo v celoti ali da se proračunske obveznosti prevzemajo v letnih obrokih, kot je določeno v točki (b) člena 74(1) oziroma v členu 74(2).

1.   Komisija in organ Unije lahko izjemoma skleneta sporazume o prispevkih in sporazume o nepovratnih sredstvih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.   Kadar se sklenejo sporazumi o prispevkih in sporazumi o nepovratnih sredstvih iz odstavka 1 ter sporazumi o ravni storitve za storitve, ki jih organ Unije ponuja Komisiji, lahko Komisija sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu z organom Unije v skladu s členom 130 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3.   Komisija pri izbiri organa Unije ustrezno upošteva stroškovno učinkovitost prenosa teh nalog.

4.   Kadar Komisija z organom Unije izjemoma podpiše sporazum o prispevku, se za organ Unije v zvezi s sredstvi, dodeljenimi navedenemu sporazumu, uporabljajo pravila, ki se uporabljajo za posredno upravljanje, kakor je določeno v naslovih V in VI Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, člena 105 in 106 te uredbe pa se ne uporabljata.

5.   Naloge iz odstavka 1 je treba zgolj v informativne namene vključiti v enotni programski dokument organa Unije iz člena 32. Informacije o sporazumih iz odstavka 2 se vključijo v konsolidirano letno poročilo o dejavnostih iz člena 48.

6.   Odredbodajalec pred podpisom kakršnega koli sporazuma iz odstavka 2 obvesti upravni odbor.

1.   Vsi prihodki in odhodki se knjižijo na proračunsko vrstico v proračunu organa Unije.

2.   Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali ga odobriti zunaj okvira odobritev proračuna organa Unije.

3.   Odobritev se lahko knjiži v proračun organa Unije le, če je namenjena za odhodkovno postavko, ki šteje za potrebno.

4.   Obresti iz plačil predhodnega financiranja, izvršenih iz proračuna organa Unije, se ne izplačajo organu Unije, razen če je v sporazumih o prispevkih iz člena 7 določeno drugače.

1.   Prihodki proračunskega leta organa Unije iz člena 6 se knjižijo v zaključni račun za navedeno proračunsko leto na osnovi zneskov, ki so bili zbrani med navedenim proračunskim letom.

2.   Prihodki organa Unije pomenijo enak znesek odobritev plačil.

3.   Obveznosti se v zaključni račun knjižijo za proračunsko leto na podlagi pravnih obveznosti, sklenjenih do 31. decembra navedenega leta. Vendar se celotne proračunske obveznosti iz točke (b) člena 74(1) v zaključni račun knjižijo za proračunsko leto na podlagi proračunskih obveznosti do 31. decembra navedenega leta.

4.   Plačila se knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil do 31. decembra navedenega leta.

5.   Kadar akt o ustanovitvi določa, da se jasno opredeljene naloge financirajo ločeno, ali kadar organ Unije izvaja sporazume, sklenjene v skladu s členom 7, mora imeti organ Unije posebne proračunske vrstice za prihodke in odhodke. Organ Unije jasno opredeli vsako skupino nalog v okviru svojega načrtovanja programov v zvezi z viri, ki je vključeno v enotni programski dokument, pripravljen v skladu s členom 32.

1.   Ko je proračun organa Unije dokončno sprejet, se lahko začnejo obveznosti za odobritve, knjižene v proračun organa Unije, prevzemati s 1. januarjem.

2.   Od 15. oktobra proračunskega leta dalje se lahko vnaprej prevzemajo rutinski upravni odhodki v breme odobritev za naslednje proračunsko leto, pod pogojem, da so bili odhodki odobreni v zadnjem proračunu organa Unije, ki je bil pravilno sprejet, in le do največ ene četrtine odobritev, ki jih je odobril upravni odbor, na ustrezni proračunski vrstici za tekoče proračunsko leto.

1.   Odobritve, ki ostanejo neporabljene ob koncu proračunskega leta, za katero so bile knjižene, se razveljavijo, razen če se prenesejo v skladu z odstavkoma 2 in 4.

2.   Naslednje odobritve se lahko prenesejo na podlagi odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 3, vendar samo v naslednje proračunsko leto:

3.   Upravni odbor ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbor sprejme odločitev o prenosih iz odstavka 2 do 15. februarja naslednjega proračunskega leta.

4.   Odobritve se samodejno prenesejo za:

5.   Odobritve za odhodke za zaposlene se ne prenesejo. Za namene tega člena odhodki za zaposlene obsegajo plače in nadomestila uslužbencev organov Unije, za katere veljajo kadrovski predpisi.

6.   Nediferencirana sredstva, za katera so ob koncu proračunskega leta prevzete pravne obveznosti, se plačajo do konca naslednjega proračunskega leta.

1.   Odobritve za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva iz točke (a) prvega pododstavka člena 12(2) se lahko prenesejo samo, če obveznosti ni bilo mogoče prevzeti pred 31. decembrom proračunskega leta iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati odredbodajalcu, in če so pripravljalne faze izvedene v zadostni meri, da je razumno pričakovati, da bo obveznost prevzeta najpozneje do 31. marca naslednjega proračunskega leta oziroma – za projekte gradnje – do 31. decembra naslednjega proračunskega leta.

2.   Odobritve, prenesene v skladu s točko (a) člena 12(2), za katere ni prevzeta obveznost do 31. marca naslednjega proračunskega leta oziroma – za zneske, povezane s projekti gradnje – do 31. decembra naslednjega leta, se samodejno razveljavijo.

3.   Prenesene odobritve, ki so bile razveljavljene, se prikažejo v zaključnem računu.

1.   Kadar se proračunske obveznosti sprostijo v proračunskem letu, ki sledi letu, v katerem so bile prevzete, ker ukrepi, za katere so bile namenjene, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se odobritve, ki ustrezajo takšnim sprostitvam obveznosti, razveljavijo.

2.   Ta člen se ne uporablja za zunanje namenske prejemke iz člena 20(2).

1.   Če proračun organa Unije na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se uporabljajo pravila iz odstavkov 2 do 6.

2.   Obveznosti se lahko prevzemajo po poglavjih do največ ene četrtine skupnih odobritev za zadevno poglavje proračuna organa Unije v preteklem proračunskem letu, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Omejitev odobritev, določena v načrtih prihodkov in odhodkov, se ne sme prekoračiti.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobritev za zadevno poglavje proračuna organa Unije v predhodnem proračunskem letu. Vendar ta vsota ne sme presegati ene dvanajstine odobritev, določenih v istem poglavju načrtov prihodkov in odhodkov.

3.   Odobritve za zadevno poglavje proračuna organa Unije za predhodno proračunsko leto iz odstavka 2 se razumejo kot odobritve, izglasovane v proračunu organa Unije, vključno s spremembami proračuna, in po prilagoditvi za prerazporeditve v navedenem proračunskem letu.

4.   Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja organa Unije in za potrebe upravljanja, lahko upravni odbor na zahtevo direktorja poleg obveznosti in plačil v zneskih, ki so samodejno na razpolago v skladu z odstavkom 2, odobri dodatne odhodke, ki presegajo eno začasno dvanajstino, a brez preseganja skupnega zneska štirih začasnih dvanajstin, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

5.   Če za dano poglavje odobritev štirih začasnih dvanajstin v skladu z odstavkom 4 ne zadostuje za kritje odhodkov, potrebnih za preprečitev prekinitve kontinuitete delovanja organa Unije na področju, ki ga pokriva zadevno poglavje, lahko upravni odbor na zahtevo direktorja izjemoma dovoli prekoračitev zneska odobritev, knjiženih v ustrezno poglavje proračuna organa Unije za predhodno proračunsko leto. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti skupni znesek odobritev, ki je razpoložljiv v proračunu organa Unije za predhodno proračunsko leto ali v predlaganih načrtih prihodkov in odhodkov.

1.   Prihodki in odobritve plačil morajo biti uravnoteženi.

2.   Odobritve za prevzem obveznosti ne smejo presegati zneska prispevka Unije, skupaj z lastnim prihodkom in drugimi prihodki iz člena 6.

3.   Za organe, pri katerih prihodke poleg prispevka Unije sestavljajo pristojbine in stroški, bi bilo treba pristojbine določiti tako, da bi se izognili velikim kopičenjem presežkov. Kadar se pomemben pozitiven ali negativen proračunski rezultat v smislu člena 99 ponavlja, se raven pristojbin in stroškov revidira.

4.   Organ Unije ne najema posojil v okviru proračuna organa Unije.

5.   Prispevek Unije organu Unije mora biti za proračun organa Unije izravnalni prispevek in se lahko razdeli na več plačil.

6.   Organ Unije izvršuje natančno upravljanje denarnih sredstev ob ustreznem upoštevanju namenskih prejemkov, da se zagotovi omejitev razpoložljivih denarnih sredstev na ustrezno upravičene zahteve. Organ Unije v zahtevkih za plačilo predloži podrobne in posodobljene napovedi o dejanskih denarnih potrebah skozi leto, vključno s podatki o namenskih prejemkih.

1.   Če je proračunski rezultat v smislu člena 99 pozitiven, se vrne Komisiji v višini zneska prispevka, plačanega med letom. Del proračunskega rezultata, ki presega znesek prispevka Unije, plačanega med letom, se knjiži v proračun organa Unije za naslednje proračunsko leto kot prihodek.

Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar prihodke organa Unije poleg prispevka Unije sestavljajo tudi pristojbine in stroški.

Razlika med prispevkom, knjiženim v proračun, in prispevkom, ki je bil dejansko plačan organu Unije, se razveljavi.

2.   V izjemnih primerih, kadar akt o ustanovitvi določa, da se prihodki iz pristojbin in stroškov namenijo posebnim odhodkovnim postavkam, lahko organ Unije prenese razliko pristojbin in stroškov kot namenske prejemke za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem storitev, za katere je treba plačati pristojbine.

3.   Če je proračunski rezultat v smislu člena 99 negativen, se v proračun organa Unije knjiži za naslednje proračunsko leto v obliki odobritev plačil ali, če je primerno, se izravna s pozitivnim proračunskim rezultatom organa Unije v naslednjih proračunskih letih.

Kadar so pristojbine in stroški namenski prejemki, se lahko negativen rezultat v zvezi s temi namenskimi prejemki izravna z nakopičenim presežkom iz prejšnjih let, če je na voljo.

4.   Prihodki ali odobritve plačil se knjižijo v proračun organa Unije v proračunskem postopku na podlagi postopka dopolnilnega pisma, opisanega v členu 42 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ali, če se proračun organa Unije že izvršuje, s spremembo proračuna.

Organ Unije bo predložil oceno proračunskega rezultata iz leta N–1 najpozneje do 31. januarja leta N. Komisija te informacije ustrezno upošteva pri ocenjevanju finančnih potreb organa Unije za leto N+1.

1.   Proračun se pripravi in izvrši v eurih, prav tako se v eurih pripravi zaključni račun. Vendar lahko za namene denarnega toka iz člena 49 računovodja in, v primeru računov izločenih sredstev, skrbnik računov izločenih sredstev in, za potrebe upravnega poslovodenja organa Unije, odgovorni odredbodajalec izvajajo posle v drugih valutah.

2.   Brez poseganja v posebne določbe, določene v pravilih za posamezni sektor ali v posebnih naročilih, sporazumih o nepovratnih sredstvih, sporazumih o prispevkih in sporazumih o financiranju, odgovorni odredbodajalec izvede preračun po dnevnem deviznem tečaju eura, ki je objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije, na dan, na katerega služba za odobravanje pripravi nalog za plačilo ali nalog za izterjavo.

Če takšen dnevni tečaj ni objavljen, odgovorni odredbodajalec uporabi tečaj iz odstavka 3.

3.   Za namene zaključnih računov iz členov 82, 83 in 84 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se preračun med eurom in drugo valuto izvede na podlagi mesečnega računovodskega deviznega tečaja eura. Ta računovodski devizni tečaj določi računovodja Komisije iz katerega koli vira informacij, za katerega se meni, da je zanesljiv, na podlagi deviznega tečaja na predzadnji delovni dan v mesecu pred mesecem, za katerega se določa devizni tečaj.

4.   Preračun valut se izvede tako, da se prepreči znaten vpliv preračuna na raven sofinanciranja Unije ali škodljiv vpliv na proračun. Kadar je to ustrezno, se menjalno razmerje med eurom in drugimi valutami lahko izračuna z uporabo povprečja dnevnih deviznih tečajev v danem obdobju.

1.   Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki.

2.   Zunanji namenski prejemki so:

3.   Notranji namenski prejemki so:

4.   Namenski prejemki se prenesejo in prerazporejajo v skladu z določbami točk (a) in (b) člena 12(4) in s členom 27.

5.   Brez poseganja v točko (f) drugega odstavka lahko zadevni akt o ustanovitvi za namenske prejemke določi posebne postavke odhodkov. Če v ustreznem aktu o ustanovitvi ni določeno drugače, so taki prihodki notranji namenski prejemki.

6.   Vse postavke prihodkov v smislu točk (a) do (c) odstavka 2 ter točk (a) in (c) odstavka 3 zajemajo vse neposredne ali posredne odhodke za zadevno dejavnost ali namen.

7.   Proračun organa Unije vsebuje postavke, v katere se uvrščajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki, po možnosti pa se navede tudi znesek.

V načrt prihodkov in odhodkov se lahko vključijo samo zneski namenskih prejemkov, ki so na dan določitve načrta nedvoumni.

1.   Struktura, v katero se uvrščajo namenski prejemki v proračunu organa Unije, obsega:

V primeru iz točke (a) prvega pododstavka se vpiše zaznamek „pro memoria“, znesek ocenjenega prejemka pa se navede kot informacija v pripombah.

2.   Ko organ Unije prejme prejemek, se odobritve v višini namenskih prejemkov samodejno dajo na razpolago kot odobritve za prevzem obveznosti in kot odobritve plačil.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko, kadar namenski prejemek izhaja iz izvajanja sporazuma o prispevkih, sklenjenega v skladu s členom 7, ob začetku veljavnosti zadevnega sporazuma da na razpolago skupni znesek odobritev za prevzem obveznosti, pod pogojem, da temeljni akt v zvezi s sredstvi, ki se prenesejo na organ Unije, omogoča uporabo letnih obrokov.

1.   Direktor lahko sprejme kakršno koli donacijo v korist organa Unije, kot so ustanove, subvencije, darila in volila.

2.   Sprejem donacije v vrednosti 50 000 EUR ali več, ki pomeni tudi finančno obremenitev ali kakršno koli vrsto obveznosti, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presega 10 % vrednosti izplačane donacije, mora predhodno odobriti upravni odbor ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbor. Upravni ali izvršilni odbor, kakor je ustrezno, sprejme odločitev v dveh mesecih od datuma, na katerega mu je bila predložena zahteva za odobritev. Če upravni odbor ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbor ne sprejme odločitve v tem roku, se donacija šteje za sprejeto.

3.   Direktor na zahtevo upravnega odbora ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilnega odbora analizira, oceni in ustrezno pojasni finančne obremenitve, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, ter kakršne koli druge obveznosti iz odstavka 1, ki izhajajo iz sprejema donacije.

1.   Odobritve se določijo za posebne namene po naslovu in poglavju. Poglavja se dalje razčlenijo na člene in vrstice.

2.   V proračunu organa Unije se lahko odobritve prerazporedijo samo na postavke, za katere so v proračunu organa Unije odobritve ali imajo zaznamek „pro memoria“.

3.   Omejitve iz člena 26 se izračunajo, ko se pripravi zahtevek za prerazporeditev in z upoštevanjem odobritev, določenih v proračunu organa Unije, skupaj s spremembami proračuna.

4.   Za zadevni znesek za namene izračunavanja omejitev iz člena 26 se šteje vsota sredstev za prerazporeditev z vrstice, s katere se prerazporeja, po prilagoditvi zaradi prejšnjih prerazporeditev.

1.   Direktor lahko odobritve prerazporedi:

2.   Nad mejo iz odstavka 1 lahko direktor predlaga upravnemu odboru ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilnemu odboru prerazporeditve odobritev z enega naslova na drugega. Upravni odbor ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbor ima na voljo dva tedna, da predlaganim prerazporeditvam ugovarja. Po tem roku se predlagane prerazporeditve štejejo za sprejete.

3.   Predlogom za prerazporeditev in prerazporeditvam po odstavkih 1 in 2 so priložena ustrezna in podrobna dokazila, ki prikazujejo izvrševanje odobritev in ocene potreb do konca proračunskega leta za postavke, na katere naj bi se odobritve prerazporedile, pa tudi za postavke, s katerih naj bi se prerazporedile.

4.   Odredbodajalec o vseh izvršenih prerazporeditvah čim prej obvesti upravni odbor. Odredbodajalec obvesti Evropski parlament in Svet o vseh prerazporeditvah, izvršenih v skladu z odstavkom 2.

1.   Odobritve se uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kar pomeni, da se izvršujejo ob upoštevanju naslednjih načel:

2.   V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je poudarek porabe odobritev na smotrnosti, zaradi česar se:

3.   Kadar je to ustrezno, se opredelijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno določeni cilji iz odstavkov 1 in 2 ter ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi kazalniki. Kazalniki, ki se uporabljajo za spremljanje uresničevanja ciljev, zajemajo vse sektorje. Direktor upravnemu odboru vsako leto predloži ustrezne informacije. Te informacije se vključijo v enotni programski dokument iz člena 32.

4.   Organ Unije izvede primerjalno analizo iz člena 38 te uredbe.

Primerjalna analiza vključuje:

Pri izvajanju primerjalne analize iz prvega in drugega pododstavka organ Unije sprejme potrebne ukrepe, da se prepreči kakršno koli nasprotje interesov.

1.   Za programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, se izvedeta predhodna in naknadna ocena (v nadaljnjem besedilu: ocena), ki sta sorazmerni s cilji in odhodki.

2.   Predhodne ocene, ki so podlaga za pripravo programov in dejavnosti, temeljijo na dokazilih, če so na voljo, glede smotrnosti povezanih programov ali dejavnosti ter opredeljujejo in analizirajo vprašanja, ki jih je treba obravnavati, dodano vrednost udeležbe Unije, cilje, pričakovane učinke različnih možnosti ter ureditve spremljanja in ocenjevanja.

3.   Z naknadnimi ocenami se ocenjuje smotrnost programa ali dejavnosti, vključno z vidiki, kot so uspešnost, učinkovitost, skladnost, relevantnost in dodana vrednost EU. Naknadne ocene temeljijo na informacijah, pridobljenih na podlagi ureditev spremljanja in kazalnikov, določenih za zadevni ukrep. Izvajajo se redno in dovolj zgodaj, da je ugotovitve mogoče upoštevati pri predhodnih ocenah ali ocenah učinka, na podlagi katerih se pripravijo povezani programi in dejavnosti.

4.   Direktor pripravi akcijski načrt za spremljanje zaključkov ocen iz odstavka 3 in Komisiji poroča o njegovem napredku v konsolidiranem letnem poročilu o dejavnostih iz člena 48, poleg tega pa redno poroča tudi upravnemu odboru.

5.   Upravni odbor nadzira izvajanje akcijskega načrta iz odstavka 4.

1.   Na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja se proračun organa Unije izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo.

2.   Za namene izvrševanja proračuna organa Unije se notranja kontrola izvaja na vseh ravneh upravljanja in je namenjena razumnemu zagotovilu o doseganju naslednjih ciljev:

3.   Uspešna notranja kontrola temelji na najboljših mednarodnih praksah in okviru notranje kontrole, ki ga določi Komisija za svoje službe, ter vključuje zlasti naslednje elemente:

4.   Učinkovita notranja kontrola temelji na naslednjih elementih:

5.   Če organ Unije upravlja tudi urade, ki so ločeni od glavnega sedeža, se oblikuje sistem notranje kontrole, da se zmanjšajo posebna tveganja, povezana z dejavnostmi navedenih uradov.

1.   Proračun organa Unije se določi in izvršuje ter zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.

2.   Povzetek proračuna organa Unije in katere koli spremembe proračuna organa Unije v njihovi dokončni obliki se objavi v Uradnem listu Evropske unije v treh mesecih po sprejetju.

Povzetek prikazuje skupne številke za vsak naslov proračuna organa Unije, kadrovski načrt ter oceno števila pogodbenih uslužbencev, izraženega v ekvivalentih polnega delovnega časa, za katerega so knjižene odobritve, in napotenih nacionalnih strokovnjakov. Poleg tega navaja enakovredne informacije za prejšnje proračunsko leto.

3.   Dokončno sprejeti proračun organa Unije, vključno s kadrovskim načrtom in vsemi spremembami proračuna organa Unije, podatki o številu pogodbenega osebja v ekvivalentih polnega delovnega časa, za katerega so knjižene odobritve, in številu napotenih nacionalnih strokovnjakov, se pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu, Računskemu sodišču in Komisiji ter se objavi na spletnem mestu organa Unije v štirih tednih od njegovega sprejetja.

4.   Organ Unije na svojem spletnem mestu v standardni obliki objavi najpozneje do 30. junija v letu, ki sledi proračunskemu letu, v katerem so bile za sredstva prevzete pravne obveznosti, informacije o prejemnikih sredstev, ki se financirajo iz proračuna organa Unije, vključno s strokovnjaki, najetimi na podlagi člena 93 te uredbe, v skladu s členom 38 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Objavljene informacije so lahko dostopne, pregledne in celostne. Dostop do teh informacij se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti in varnosti, zlasti varstva osebnih podatkov, določenega v Uredbi (EU) 2018/1725.

1.   V skladu s členom 40 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 organ Unije Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje do 31. januarja vsako leto osnutek enotnega programskega dokumenta, kakor ga je potrdil njegov upravni odbor in ki vsebuje:

Strategije iz prvega pododstavka se ocenijo vsako leto in po potrebi posodobijo.

Enotni programski dokument se pripravi ob upoštevanju smernic, ki jih določi Komisija.

2.   Večletni program dela določa skupno strateško načrtovanje programov za leta N+1 do N+3, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki smotrnosti za spremljanje doseganja ciljev in rezultatov.

To skupno strateško načrtovanje programov prikazuje tudi okvirne finančne in človeške vire po posameznih dejavnostih, ki štejejo za potrebne za doseganje zastavljenih ciljev, ter prispevek organa Unije k uresničevanju političnih prednostnih nalog EU.

Strateško načrtovanje programov se bo po potrebi posodabljalo, zlasti da bi se upoštevali rezultati skupnih ocen iz akta o ustanovitvi.

3.   Letni program dela za leto N+1 določa:

Jasno navaja, katere od nalog organa Unije so bile dodane, spremenjene ali črtane v primerjavi s sprejetim letnim programom dela prejšnjega proračunskega leta. Rezultati ocen se upoštevajo kot dokazilo morebitnih prednosti povečanja ali zmanjšanja predlaganega proračuna organa Unije v primerjavi z njegovim proračunom za prejšnje proračunsko leto.

Letni program dela je skladen z večletnim programom iz odstavka 2.

Vse bistvene spremembe letnega programa dela se sprejmejo po istem postopku kot prvotni delovni program v skladu z določbami akta o ustanovitvi.

Upravni odbor lahko prenese pooblastilo za vnašanje nebistvenih sprememb v letni program dela na odredbodajalca organa Unije.

4.   Načrt prihodkov in odhodkov organa Unije, podprt s splošnimi smernicami, na katerih temelji, vključuje:

Enake informacije se zagotovijo v zvezi s številom pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov, ki se izrazi v ekvivalentih polnega delovnega časa.

5.   Načrtovanje virov vključuje kvalitativne in kvantitativne informacije o človeških virih in proračunskih zadevah za namene poročanja, zlasti:

Programski dokument v zvezi z viri se posodablja letno.

6.   Informacije o nepremičninski politiki organa Unije vključujejo:

7.   Komisija pravočasno pošlje svoje mnenje o osnutku enotnega programskega dokumenta organu Unije, v vsakem primeru pa najpozneje do 1. julija leta N.

Če organ Unije mnenja Komisije ne upošteva v celoti, predloži Komisiji ustrezna pojasnila.

8.   Končni enotni programski dokument sprejme upravni odbor.

9.   Organ Unije kakršno koli poznejšo posodobljeno različico enotnega programskega dokumenta, zlasti da se upošteva mnenje Komisije in izid letnega proračunskega postopka, pošlje Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu.

1.   Proračun organa Unije se določi v skladu z določbami akta o ustanovitvi.

2.   Komisija pošlje načrt prihodkov in odhodkov organa Unije Evropskemu parlamentu in Svetu kot del postopka za sprejetje proračuna in predlaga znesek prispevka za organ Unije ter število zaposlenih, ki jih po njeni presoji organ Unije potrebuje.

Komisija predloži osnutek kadrovskega načrta organov Unije in oceno števila pogodbenega osebja in napotenih nacionalnih strokovnjakov v ekvivalentih polnega delovnega časa, za katere se predlagajo odobritve takoj, ko Komisija pripravi predlog proračuna.

3.   Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt organa Unije in vse naknadne spremembe tega načrta v skladu s členom 34.

4.   Po tem, ko Komisija sprejme predlog proračuna, upravni odbor sprejme enotni programski dokument. Ta dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju proračuna Unije, ki določa znesek prispevka in kadrovski načrt. Po potrebi se proračun organa Unije in njegov kadrovski načrt ustrezno prilagodita.

5.   Ob predlogu za prenos novih nalog na organ Unije Komisija brez poseganja v zakonodajne postopke za spremembo akta o ustanovitvi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži potrebne informacije, da lahko ocenita vpliv novih nalog na vire organa Unije, da se po potrebi pregleda njegovo financiranje in število zaposlenih.

1.   Kadrovski načrt iz člena 32(4) poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za zadevno proračunsko leto, prikazuje tudi število, ki je bilo odobreno za predhodno leto, in število dejansko zapolnjenih delovnih mest. Ta načrt predstavlja absolutno omejitev za organ Unije. Nad to omejitvijo ni mogoče nobeno imenovanje.

Razen za plačne razrede AD 16, AD 15, AD 14 in AD 13 pa lahko upravni odbor spremeni kadrovski načrt za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

2.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 se lahko učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje v skladu s kadrovskimi predpisi, izravnajo z drugimi imenovanji. Če član osebja zahteva preklic odobritve skrajšanega delovnega časa pred iztekom dodeljenega obdobja, organ Unije čim prej sprejme ustrezne ukrepe za spoštovanje omejitev iz točke (b) drugega pododstavka odstavka 1.

1.   Direktor opravlja naloge odredbodajalca. Direktor ali direktorica izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s finančnimi pravili organa Unije in načelom dobrega finančnega poslovodenja na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.

2.   Organ Unije brez poseganja v odgovornosti odredbodajalca glede preprečevanja in odkrivanja goljufij in nepravilnosti sodeluje pri dejavnostih preprečevanja goljufij Evropskega urada za boj proti goljufijam.

1.   Direktor lahko prenese pooblastila za izvrševanje proračuna na osebje organa Unije, za katerega veljajo kadrovski predpisi, v skladu s pogoji, določenimi v finančnih pravilih organa Unije, ki jih sprejme upravni odbor. Tisti, na katere se prenesejo pooblastila, lahko delujejo le v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

2.   Delavec, na katerega se prenesejo naloge, lahko te prenesene naloge nadalje prenese z izrecnim soglasjem direktorja.

1.   Finančni udeleženci v smislu poglavja 3 tega naslova in druge osebe, vključno s člani upravnega odbora, ki sodelujejo pri izvrševanju in upravljanju proračuna, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, ter reviziji ali kontroli, se vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo nasprotje njihovih interesov z interesi organa Unije. Sprejmejo tudi ustrezne ukrepe, da preprečijo pojav nasprotja interesov pri nalogah v njihovi odgovornosti in odpravijo situacije, ki bi se lahko objektivno dojemale kot nasprotje interesov.

Kadar obstaja tveganje za nasprotje interesov, zadevna oseba zadevo predloži pristojnemu organu. Pristojni organ pisno potrdi, ali obstaja nasprotje interesov. V tem primeru pristojni organ zagotovi, da zadevna oseba preneha z vsemi dejavnosti v zvezi z zadevo. Pristojni organ sprejme vse nadaljnje ustrezne ukrepe.

2.   Za namene odstavka 1 nasprotje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega neposrednega ali posrednega osebnega interesa.

3.   Pristojni organ iz odstavka 1 je direktor. Če je ta zadevni član osebja direktor, je pristojni organ upravni odbor ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbor. V primeru nasprotja interesov, ki vključuje člana upravnega odbora, je pristojni organ upravni odbor brez zadevnega člana.

4.   Organ Unije sprejme pravila o preprečevanju in obvladovanju nasprotja interesov ter na svojem spletišču vsako leto objavi izjavo o interesih članov upravnega odbora.

1.   Proračun organa Unije izvršuje direktor v službah pod njegovim vodstvom.

2.   Organi Unije lahko za lažje izvrševanje svojih odobritev sklenejo sporazume o ravni storitve iz člena 59 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3.   Kadar se to izkaže za nujno, se lahko tehnično strokovne naloge ter upravne, pripravljalne in pomožne naloge, ki ne zahtevajo niti izvajanja javne oblasti niti uporabe pooblastila za diskrecijsko odločanje, s pogodbo prenesejo na zunanje zasebne subjekte.

1.   Odredbodajalec je odgovoren za izvrševanje prihodkov in odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, tudi z zagotavljanjem poročanja o smotrnosti, in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti ter enaki obravnavi prejemnikov sredstev Unije.

2.   Odredbodajalec vzpostavi organizacijsko strukturo in sisteme notranje kontrole, ki so ustrezni za opravljanje njegovih nalog, v skladu z minimalnimi standardi ali načeli, ki jih sprejme upravni odbor, ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbor na podlagi okvira notranje kontrole, ki ga določi Komisija za svoje službe, in ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem, vključno s posebnimi tveganji, povezanimi z decentraliziranimi uradi, kadar je to primerno, in naravo financiranih ukrepov.

Vzpostavitev take strukture in sistemov mora temeljiti na celoviti analizi tveganj, pri kateri se upoštevajo vprašanja, povezana s stroškovno učinkovitostjo in uspešnostjo.

Odredbodajalec lahko v svojih službah vzpostavi strokovno in svetovalno funkcijo, ki mu pomaga obvladovati tveganja, povezana z njegovimi aktivnostmi.

3.   Za izvrševanje odhodkov odredbodajalec prevzema proračunske in zakonske obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter sprejme predhodne ukrepe za izvrševanje odobritev.

4.   Za izvrševanje prihodkov odredbodajalec pripravi ocene terjatev, ugotovi upravičene zneske, ki jih je treba izterjati, in izda naloge za izterjavo. Kadar je to ustrezno, odredbodajalec odloči, da se ugotovljeni upravičeni zneski ne izterjajo.

5.   Da bi preprečili napake in nepravilnosti pred odobritvijo operacij ter zmanjšali tveganje za neizpolnitev ciljev, se za vsako operacijo izvede vsaj predhodna kontrola njenih operativnih in finančnih vidikov, ki temelji na strategiji kontrol ob upoštevanju tveganj in stroškovne učinkovitosti.

Odredbodajalec določi obseg predhodnih kontrol z vidika pogostosti in temeljitosti, pri tem pa upošteva rezultate že opravljenih kontrol ter vprašanja, povezana s tveganji in stroškovno učinkovitostjo, na podlagi lastne analize tveganj. V primeru dvomov odredbodajalec, odgovoren za potrditev zadevnih operacij, v okviru predhodne kontrole zahteva dodatne informacije ali opravi kontrolo na kraju samem, da dobi razumno zagotovilo.

6.   Za namen kontrol lahko odredbodajalec obravnava vrsto podobnih posameznih transakcij, ki se nanašajo na rutinske odhodke v zvezi s plačami, pokojninami, povračili stroškov službenih potovanj ter zdravstvenih stroškov, kot eno operacijo.

7.   Posameznih operacij ne preverjajo uslužbenci, ki so operacijo začeli. Uslužbenci, ki izvajajo preverjanje, niso podrejeni uslužbencem, ki so operacijo začeli.

8.   Odredbodajalec lahko vzpostavi naknadne kontrole za odkrivanje in popravljanje napak in nepravilnosti pri operacijah, potem ko so bile odobrene. Takšne kontrole se lahko organizirajo na podlagi vzorca glede na tveganje in upoštevajo rezultate že opravljenih kontrol, pa tudi vprašanja stroškovne učinkovitosti in uspešnosti.

9.   Naknadnih kontrol ne smejo opravljati uslužbenci, ki so odgovorni za predhodne kontrole. Uslužbenci, odgovorni za naknadne kontrole, niso podrejeni uslužbencem, odgovornim za predhodne kontrole.

Naknadne kontrole se lahko izvajajo v obliki finančnih revizij v prostorih upravičencev.

Pravila in postopki, vključno s časovnimi okviri, za izvedbo revizij upravičencev so jasni, dosledni in pregledni ter se dajo na razpolago ob podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih.

10.   Odredbodajalci in uslužbenci, odgovorni za izvrševanje proračuna, so ustrezno strokovno usposobljeni. Upoštevati morajo poseben kodeks o strokovnem ravnanju, ki ga sprejme organ Unije in temelji na standardih, ki jih določi Komisija za svoje službe.

11.   Če uslužbenec, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij, meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora ta uslužbenec upoštevati, o tem obvesti direktorja, ki mu, če je bil o tem obveščen pisno, tudi pisno odgovori. Če direktor ne ukrepa v razumnem času glede na okoliščine zadeve, v vsakem primeru pa v enem mesecu, ali potrdi prvotno odločitev oziroma navodila, uslužbenec pa meni, da takšna potrditev ni ustrezen odgovor na njegove pomisleke, uslužbenec pisno obvesti zadevno posebno komisijo iz člena 143 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in upravni odbor.

12.   V primeru kakršnega koli nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije, uslužbenec ali drug zaposleni, vključno z nacionalnimi strokovnjaki, napotenimi na organ Unije, obvesti svojega neposredno nadrejenega, direktorja ali upravni odbor organa Unije ali neposredno Evropski urad za boj proti goljufijam ali Evropsko javno tožilstvo. Pogodbe z zunanjimi revizorji, ki opravljajo revizije finančnega poslovodenja organa Unije, določajo, da mora zunanji revizor obvestiti direktorja ali, če je slednji morda vpleten, upravni odbor o sumu nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije.

1.   Odredbodajalec vzpostavi papirne ali elektronske sisteme za hranjenje izvirnikov dokazil, ki se nanašajo na izvrševanje proračuna. Takšna dokazila se hranijo najmanj pet let od datuma, ko Evropski parlament podeli razrešnico za proračunsko leto, na katero se dokazila nanašajo.

2.   Dokazila v zvezi s postopki, ki še niso dokončno zaključeni, se hranijo dlje, kot je določeno v odstavku 1, in sicer do konca leta, ki sledi letu, v katerem se postopki končajo.

3.   Osebni podatki, vsebovani v dokazilih, se, kadar je mogoče, izbrišejo, ko ti podatki niso potrebni za namene proračunske razrešnice, kontrole in revizije. Za shranjevanje podatkov se uporablja člen 88 Uredbe (EU) 2018/1725.

1.   Odredbodajalec poroča upravnemu odboru o izvajanju svojih nalog v obliki konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje:

Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih opisuje rezultate operacij glede na zastavljene cilje in vprašanja v zvezi s smotrnostjo, tveganja, povezana z operacijami, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistemov notranje kontrole, vključno s splošno oceno stroškov in koristi kontrol.

Konsolidirano letno poročilo se predloži v presojo upravnemu odboru.

2.   Upravni odbor vsako leto najpozneje do 1. julija konsolidirano letno poročilo o dejavnostih skupaj s svojo oceno pošlje Računskemu sodišču, Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.   Dodatne zahteve po poročanju se lahko določi v aktu o ustanovitvi v ustrezno utemeljenih primerih, zlasti kadar je to potrebno zaradi področja, na katerem organ deluje.

1.   Upravni odbor imenuje računovodjo, za katerega veljajo kadrovski predpisi, ki je popolnoma neodvisen pri opravljanju svojih nalog. Upravni odbor računovodjo izbere na podlagi njegove konkretne usposobljenosti, ki jo dokazuje z diplomami ali enakovrednimi strokovnimi izkušnjami.

2.   Dva ali več organov Unije lahko za računovodjo imenujejo isto osebo. V takšnem primeru sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev nasprotja interesov.

Organi Unije se lahko prav tako dogovorijo s Komisijo, da bo računovodja Komisije deloval tudi kot računovodja organa Unije.

Organi Unije lahko na računovodjo Komisije prenesejo tudi del nalog računovodje organa Unije, pri čemer upoštevajo analizo stroškov in koristi iz člena 28.

3.   V primeru razrešitve računovodje se nemudoma pripravi bruto bilanca.

Računovodja, ki je razrešen, ali, če to ni mogoče, uslužbenec iz njegove službe novemu računovodji predloži bruto bilanco, ki ji priloži poročilo o prevzemu nalog.

Novi računovodja v enem mesecu od datuma predložitve pisno potrdi, da sprejema bruto bilanco, lahko pa izrazi pridržke.

Poročilo o prevzemu nalog mora vsebovati tudi rezultat bruto bilance in morebitne pridržke.

1.   Pred prevzemom proračunske obveznosti se sprejme sklep o financiranju. Upravne odobritve se lahko izvršujejo brez predhodnega sklepa o financiranju.

2.   Letni in večletni programi dela organa Unije, ki so vključeni v enotni programski dokument iz člena 32, so enakovredni sklepu o financiranju za dejavnosti, ki jih pokrivajo, če so elementi iz člena 32(2) in (3) jasno opredeljeni. Večletni sklep o financiranju določa, da je izvajanje sklepa odvisno od razpoložljivosti proračunskih odobritev za posamezna proračunska leta po sprejetju proračuna ali kakor je določeno v sistemu začasnih dvanajstin.

3.   Sklep o financiranju določa tudi naslednje:

1.   Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

Ob koncu obdobij iz člena 75 se neporabljene proračunske obveznosti sprostijo.

Odredbodajalec pri izvrševanju odhodkov zagotovi, da so odhodki skladni s Pogodbama, proračunom, to uredbo in drugimi akti, sprejetimi na podlagi Pogodb, in spoštujejo načelo dobrega finančnega poslovodenja.

2.   Odredbodajalec prevzame proračunsko obveznost, preden sklene pravno obveznost s tretjimi stranmi.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pravne obveznosti, sklenjene po razglasitvi kriznih razmer v okviru načrta neprekinjenega poslovanja, v skladu s postopki, ki jih sprejme organ Unije.

3.   Odredbodajalec potrdi odhodke, s tem da sprejme, da se odhodkovna postavka knjiži v proračun organa Unije, potem ko je preveril dokazila, ki potrjujejo upnikovo upravičenost pod pogoji, določenimi v pravni obveznosti, če pravna obveznost obstaja. Za ta namen odgovorni odredbodajalec:

Ne glede na prvi pododstavek se potrditev odhodkov uporablja tudi za vmesna ali končna poročila, ki niso povezana z zahtevkom za plačilo, in v tem primeru bo učinek na računovodski sistem omejen na splošno računovodstvo.

4.   Odločitev o potrditvi se izrazi s pomočjo elektronsko zaščitenega podpisa v skladu s členom 146 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 odredbodajalca ali strokovno usposobljenega uslužbenca, ki ga je odredbodajalec za to ustrezno pooblastil s formalnim sklepom, izjemoma pa se v papirni obliki izrazi z žigom, ki vsebuje ta podpis.

Z zaznamkom „potrjujem pravilnost“ odredbodajalec ali strokovno usposobljen uslužbenec, ki ga je odredbodajalec za to ustrezno pooblastil, potrjuje:

V primeru iz točke (c) drugega pododstavka se šteje, da ocene stroškov ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost iz člena 186(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Isto načelo se uporablja tudi za vmesna in končna poročila, ki niso povezana z zahtevkom za plačilo.

5.   Da se odobrijo odhodki, odredbodajalec, potem ko je preveril, da so odobritve na voljo, izda nalog za plačilo in s tem da navodilo računovodji, da plača znesek odhodka, ki je bil pred tem potrjen.

6.   Kadar se za opravljene storitve, vključno s storitvami najemanja, ali dostavljeno blago izvršujejo periodična plačila, lahko odredbodajalec ob upoštevanju svoje analize tveganja odredi uporabo sistema trajnika iz računa izločenih sredstev.

1.   Proračunske obveznosti spadajo v eno od naslednjih treh kategorij:

2.   Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke, samo kadar tako določa akt o ustanovitvi ali temeljni akt ali kadar se nanašajo na upravne odhodke.

3.   Celotna proračunska obveznost se prevzame na podlagi sklepa o financiranju.

Celotna proračunska obveznost se prevzame najpozneje pred sprejetjem sklepa o prejemnikih in zneskih ter, kadar je za izvrševanje zadevnih odobritev potrebno sprejetje programa dela, po tem, ko je bil tak program sprejet.

4.   Celotne proračunske obveznosti se izvršujejo s sklenitvijo ene ali več pravnih obveznosti.

5.   Vsako posamezno pravno obveznost, sprejeto na podlagi celotne proračunske obveznosti, odredbodajalec pred podpisom evidentira v proračunskem računovodstvu in knjiži v celotno proračunsko obveznost.

6.   Začasne proračunske obveznosti se izvršujejo s sklenitvijo ene ali več pravnih obveznosti, na podlagi katerih nastane upravičenost do poznejših plačil. Vendar se v primerih, ki se nanašajo na odhodke za upravljanje kadrov, lahko izvršujejo neposredno s plačili.

1.   Brez poseganja v člena 73(2) in 109(2) se pravne obveznosti, ki se nanašajo na posamezne ali začasne proračunske obveznosti, sklenejo do 31. decembra leta n, pri čemer je leto n tisto, v katerem je bila prevzeta proračunska obveznost.

2.   Celotne proračunske obveznosti zajemajo skupne stroške ustreznih pravnih obveznosti, sklenjenih do 31. decembra leta n+1.

3.   Ob koncu obdobij iz odstavkov 1 in 2 odredbodajalec sprosti takšne neporabljene proračunske obveznosti.

4.   Za posamezne in začasne proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, razen v primeru odhodkov za zaposlene, se končni datum za izvršitev določi v skladu s pogoji v pravni obveznosti, na katero se nanašajo, pri čemer se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

5.   Kateri koli deli proračunskih obveznosti, ki niso bili izvršeni s plačili v šestih mesecih po končnem datumu za izvršitev, se sprostijo v skladu s členom 14.

6.   Znesek proračunske obveznosti, za katero v obdobju dveh let od podpisa pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 76, se sprosti, razen kadar se ta znesek nanaša na sporne zadeve, ki jih obravnavajo sodišča ali arbitražni organi, ali kadar obstajajo posebne določbe v pravilih za posamezni sektor.

1.   Plačilo odhodkov izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

2.   Plačilo se izvrši na podlagi predložitve potrdila, da je ustrezni ukrep v skladu z naročilom, sporazumom ali temeljnim aktom, in zajema enega ali več naslednjih dejanj:

S plačilom razlike se obračunajo vsi predhodni odhodki. Za izterjavo neporabljenih zneskov se izda nalog za izterjavo.

3.   V proračunskem računovodstvu se pri vsakem plačilu razlikuje med različnimi vrstami plačil iz odstavka 2.

4.   Računovodska pravila iz člena 51 vključujejo pravila za obračun predhodnega financiranja v zaključnem računu in za potrditev upravičenosti stroškov.

5.   Odgovorni odredbodajalec redno obračunava plačila predhodnega financiranja v skladu z ekonomsko naravo projekta in najpozneje ob koncu projekta. Obračun se izvede na podlagi informacij o nastalih stroških ali potrditve izpolnitve pogojev za plačilo v skladu s členom 125 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kot jih je potrdil odredbodajalec v skladu s členom 73(3) te uredbe.

Za sporazume o nepovratnih sredstvih ali naročila v vrednosti več kot 5 000 000 EUR odredbodajalec ob koncu vsakega leta pridobi vsaj informacije, potrebne za izračun razumne ocene stroškov. Te informacije se ne uporabijo pri obračunu predhodnega financiranja, lahko pa jih uporabita odredbodajalec in računovodja za zagotovitev skladnosti s členom 82(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Za namene drugega pododstavka se v sklenjene pravne obveznosti vključijo ustrezne določbe.

1.   Vsak organ Unije vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi.

2.   Notranjerevizijsko funkcijo izvaja notranji revizor Komisije. Notranji revizor ne sme biti niti odredbodajalec organa Unije ali Komisije niti njun računovodja.

3.   Notranji revizor svetuje organu Unije glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti upravljavskih in kontrolnih sistemov ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja operacij in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Notranji revizor je odgovoren zlasti za:

4.   Notranji revizor opravlja svoje naloge v zvezi z vsemi dejavnostmi in službami organa Unije. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi dostop na kraju samem, tudi v državah članicah in tretjih državah.

5.   Notranji revizor se seznani s konsolidiranim letnim poročilom o dejavnostih odredbodajalca in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami.

6.   Notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju organa Unije o svojih ugotovitvah in priporočilih. Organ Unije zagotovi, da se sprejmejo ukrepi ob upoštevanju priporočil, izdanih pri revizijah.

7.   Notranji revizor poroča tudi v katerem koli od naslednjih primerov:

Upravni odbor ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbor in direktor zagotovita redno spremljanje izvajanja revizijskih priporočil. Upravni odbor ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbor preuči informacije iz člena 48(1)(a) in, ali so bila priporočila v celoti in pravočasno izvedena.

Vsak organ Unije preuči, ali so priporočila, dana v poročilih njenega notranjega revizorja, ustrezna za izmenjavo dobrih praks z drugimi organi Unije.

8.   Organ unije da kontaktne podatke notranjega revizorja na razpolago vsaki fizični ali pravni osebi, ki sodeluje pri odhodkih, da lahko na zaupen način stopi v stik z notranjim revizorjem.

9.   Poročila in ugotovitve notranjega revizorja postanejo dostopni javnosti šele po tem, ko notranji revizor potrdi ukrep, uveden za njihovo izvajanje.

1.   Notranji revizor je pri izvajanju revizij popolnoma neodvisen. Komisija določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki so taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih nalog in določajo odgovornost notranjega revizorja.

2.   Notranjemu revizorju se ne sme dajati navodil niti se ga ne sme na kakršen koli način omejevati pri izvajanju funkcij, ki so mu na podlagi njegovega imenovanja dodeljene v skladu s finančno uredbo.

1.   Upravni odbor ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbor lahko ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti in dodane vrednosti ustanovi oddelek za notranjo revizijo, ki opravlja svoje naloge v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi.

Namen, pooblastila in pristojnosti oddelka za notranjo revizijo je treba določiti v listini o notranji reviziji, ki jo mora odobriti upravni odbor ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbor.

Letni revizijski načrt oddelka za notranjo revizijo pripravi vodja oddelka za notranjo revizijo in pri tem med drugim upošteva oceno tveganja v organu Unije, ki jo pripravi direktor.

Načrt pregleda in odobri upravni odbor ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbor.

Oddelek za notranjo revizijo poroča upravnemu odboru in direktorju o svojih ugotovitvah in priporočilih.

2.   Če oddelek za notranjo revizijo enega organa Unije ni stroškovno učinkovit ali ne more izpolnjevati mednarodnih standardov, se lahko organ Unije odloči, da oddelek za notranjo revizijo deli z drugimi organi Unije, ki delujejo na istem področju.

V takih primerih se upravni odbori ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbori zadevnih organov Unije dogovorijo o praktičnih podrobnostih skupnega oddelka za notranjo revizijo.

3.   Akterji notranje revizije učinkovito sodelujejo z izmenjavo informacij in revizijskih poročil in, kadar je to primerno, s pripravo skupnih ocen tveganja ter opravljanjem skupnih revizij.

Upravni odbor ali, če to dopušča akt o ustanovitvi, izvršilni odbor in direktor zagotovita redno spremljanje izvajanja priporočil oddelka za notranjo revizijo.

1.   Prispevki organov Unije pomagajo dosegati cilj politike Unije in zastavljene rezultate ter so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

Prispevki organov Unije iz točk (c), (d) in (e) prvega pododstavka tega odstavka se določijo v skladu s členom 181 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 ali v skladu s pravili za posamezni sektor. Prispevki organov Unije iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka se določijo v skladu s členom 181 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, v skladu s pravili za posamezni sektor ali v skladu s sklepom Komisije.

2.   Pri določanju ustrezne oblike prispevka se v največji možni meri upoštevajo interesi in računovodske metode morebitnih prejemnikov.

3.   Odgovorni odredbodajalec v letnem poročilu o dejavnostih iz člena 48 poroča o financiranju, ki ni povezano s stroški v skladu s točkama (a) in (f) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.

1.   Računovodski izkazi se pripravijo v eurih in v skladu z računovodskimi pravili iz člena 51 te uredbe ter vključujejo:

2.   Računovodski izkazi predstavljajo informacije, tudi informacije glede računovodske usmeritve, na način, ki zagotavlja, da so ustrezne, zanesljive, primerljive in razumljive.

3.   Pojasnila k računovodskim izkazom dopolnjujejo in pojasnjujejo informacije, predstavljene v izkazih iz odstavka 1 tega člena, ter dajejo vse dodatne informacije, predpisane z računovodskimi pravili iz člena 51 te uredbe in mednarodno sprejeto računovodsko prakso, kadar so take informacije pomembne za dejavnosti organa Unije.

Pojasnila vključujejo vsaj naslednje informacije:

4.   Računovodja po izteku proračunskega leta in do datuma predložitve splošnega računovodstva sprejme vse morebitne popravke, ki ne vsebujejo izdatkov ali prihodkov za navedeno leto in so potrebni za resnično in pošteno sliko tega računovodstva.

1.   Poročila o izvrševanju proračuna se pripravijo v eurih in so primerljiva po letih. Sestavljena so iz:

2.   Struktura poročil o izvrševanju proračuna je enaka tisti, ki se uporablja za sam proračun organa Unije.

3.   Poročila o izvrševanju proračuna vsebujejo:

4.   Proračunski rezultat je sestavljen iz razlike med:

Razlika iz prvega pododstavka se po eni strani poveča ali zmanjša za neto znesek odobritev, prenesenih iz prejšnjih proračunskih let, ki so bile razveljavljene, in po drugi strani za:

1.   Računovodja organa Unije računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta pošlje svoj začasni zaključni račun.

2.   Računovodja organa Unije do 1. marca naslednjega leta računovodji Komisije pošlje, in sicer na način ter v obliki, ki jih ta določi, tudi zahtevane računovodske informacije za namene konsolidacije.

1.   V skladu s členom 246 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Računsko sodišče do 1. junija izrazi svoja opažanja o začasnem zaključnem računu organa Unije.

2.   Računovodja organa Unije zaradi priprave končnega konsolidiranega zaključnega računa do 15. junija pošlje zahtevane računovodske informacije računovodji Komisije, in sicer na način ter v obliki, ki jih določi Komisija.

3.   Po prejemu opažanj Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu organa Unije, računovodja pripravi končni zaključni račun organa Unije v skladu s členom 49 te uredbe. Direktor zaključni račun pošlje upravnemu odboru, ki nato o njem poda svoje mnenje.

4.   Direktor pošlje končni zaključni račun, skupaj z mnenjem upravnega odbora, računovodji Komisije ter Računskemu sodišču, Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija naslednjega proračunskega leta.

5.   Računovodja organa Unije pošlje Računskemu sodišču in v vednost računovodji Komisije tudi spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami k temu končnemu zaključnemu računu. Ta spremni dopis se oblikuje na isti dan, kot se pripravi končni zaključni račun organa Unije.

Končnemu zaključnemu računu se priloži izjava računovodje, s katero ta potrjuje, da je bil končni zaključni račun pripravljen v skladu s tem naslovom ter veljavnimi računovodskimi načeli, pravili in postopki.

Povezava do spletnih strani s končnim zaključnim računom organa Unije se razkrije in objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

6.   Direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na opažanja iz letnega poročila najpozneje do 30. septembra naslednjega proračunskega leta. Odgovori direktorja se istočasno pošljejo tudi Komisiji.

1.   Vsak organ Unije pripravi poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v proračunskem letu.

2.   Direktor pošlje poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču do 31. marca naslednjega proračunskega leta.

3.   Poročilo iz odstavka 2 poroča, tako v obliki absolutne vrednosti kot v obliki odstotkov, vsaj o obsegu izvrševanja odobritev in vsebuje povzetek o prerazporeditvi odobritev med različnimi proračunskimi postavkami.

1.   Neodvisni zunanji revizor preveri, da letni zaključni račun organa Unije ustrezno prikazuje prihodke, odhodke in finančni položaj organa Unije pred konsolidacijo v končnem zaključnem računu Komisije.

Če v aktu o ustanovitvi ni določeno drugače, Računsko sodišče pripravi posebno letno poročilo za organ Unije v skladu z zahtevami iz člena 287(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Pri pripravi tega poročila Računsko sodišče upošteva revizijsko delo, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor iz prvega pododstavka, in ukrepe, sprejete na podlagi ugotovitev revizorja.

2.   Organ Unije pošlje Računskemu sodišču proračun organa Unije, kakor je bil dokončno sprejet. Čim prej obvesti Računsko sodišče o vseh odločitvah in aktih, sprejetih na podlagi členov 10, 14, 19 in 23.

3.   Nadzor, ki ga opravlja Računsko sodišče, urejajo členi 254 do 259 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

1.   Na priporočilo Sveta da Evropski parlament, razen kadar je določeno drugače v aktu o ustanovitvi, direktorju razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N do 15. maja leta N+2. Direktor upravni odbor obvesti o ugotovitvah Evropskega parlamenta, navedenih v resoluciji, ki se sprejme ob sklepu o razrešnici.

2.   Če datuma iz odstavka 1 ni mogoče spoštovati, Evropski parlament ali Svet obvesti direktorja o razlogih za odložitev.

3.   Če Evropski parlament odloži sprejetje sklepa o razrešnici, direktor v sodelovanju z upravnim odborom stori vse potrebno, da čim prej sprejme ukrepe za odpravo ali za lažjo odpravo ovir za sprejetje navedenega sklepa.

1.   Sklep o razrešnici zajema zaključni račun vseh prihodkov in odhodkov organa Unije, proračunski rezultat ter sredstva in obveznosti organa Unije, prikazane v računovodskih izkazih.

2.   Za podelitev razrešnice Evropski parlament, potem ko je to storil tudi Svet, pregleda zaključni račun in računovodske izkaze organa Unije. Pregleda tudi letno poročilo Računskega sodišča skupaj z odgovori direktorja organa Unije, ustrezna posebna poročila Računskega sodišča za zadevno proračunsko leto ter izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij.

3.   Direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo na enak način, kot je določen v členu 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, predloži vse potrebne informacije za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

1.   Direktor sprejme vse potrebne ukrepe kot odziv na opažanja, izražena v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta, ter na pripombe, priložene priporočilu glede razrešnice, ki ga je sprejel Svet.

2.   Na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta direktor poroča o ukrepih, ki so bili sprejeti na podlagi navedenih opažanj in pripomb. Direktor pošlje kopijo poročila Komisiji in Računskemu sodišču.

1.   Organ EU osebju Komisije in drugim osebam, ki jih je pooblastila Komisija, ter Računskemu sodišču omogoči dostop, potreben za opravljanje revizije, do objektov in prostorov ter do vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki.

2.   Evropski urad za boj proti goljufijam lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (10), da se ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

1.   Upravne odobritve so nediferencirana sredstva.

2.   Upravni odhodki na podlagi pogodb, ki – bodisi skladno z lokalno prakso bodisi ker se nanašajo na dobavo opreme – zajemajo obdobja, ki so daljša od proračunskega leta, bremenijo proračun organa Unije za proračunsko leto, v katerem nastanejo.

3.   Odhodki, ki jih je treba plačati vnaprej v skladu s pravnimi ali pogodbenimi določbami, se lahko od 1. decembra dalje plačujejo v breme odobritev za naslednje proračunsko leto. V tem primeru se omejitev iz člena 11(2) ne uporablja.