5.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 208/10

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (2) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz polietilen tereftalata („PET“) s poreklom, med drugim, iz Indije. Svet je z Uredbo (ES) št. 1645/2005 (3) spremenil raven veljavnih izravnalnih ukrepov proti uvozu PET iz Indije. Spremembe so se uvedle na podlagi pospešenega pregleda, začetega v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 597/2009. Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 193/2007 (4) uvedel dokončno izravnalno dajatev za nadaljnjih pet let. Izravnalni ukrepi so bili nato po delnih vmesnih pregledih spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1286/2008 (5) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 906/2011 (6). Poznejši delni vmesni pregled se je zaključil brez spremembe veljavnih ukrepov z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 559/2012 (7). Svet je po drugem pregledu zaradi izteka ukrepa z Izvedbeno uredbo (EU) št. 461/2013 (8) uvedel dokončno izravnalno dajatev za nadaljnjih pet let. Komisija je s Sklepom 2000/745/ES (9) sprejela ponudbe o zavezi treh proizvajalcev izvoznikov iz Indije, v katerih je bila določena minimalna uvozna cena. Z Izvedbenim sklepom 2014/109/EU (10) je Komisija umaknila sprejetje zavez zaradi spremenjenih okoliščin v primerjavi s tistimi, v katerih so bile zaveze sprejete.

(2)

Veljavni ukrepi vključujejo posebno izravnalno dajatev, ki znaša od 0 do 106,5 EUR na tono za poimensko navedene indijske proizvajalce, s stopnjo preostale dajatve 69,4 EUR na tono, uvedene na uvoz vseh drugih proizvajalcev.

(3)

Vložena sta bila dva zahtevka za delni vmesni pregled v skladu s členom 19 osnovne uredbe, ki sta ju vložila indijska proizvajalca izvoznika PET („vložnika“), in sicer najprej družba Dhunseri Petrochem & Tea Limited („Dhunseri“), nato pa družba Reliance Industries Limited („Reliance“). Kar zadeva vložnika, sta bila zahtevka omejena na proučitev zadevnega subvencioniranja.

(4)

Vložnika sta predložila dokaze prima facie, da nadaljevanje ukrepov na sedanji ravni ni več potrebno za preprečevanje subvencioniranja, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Vložnika sta zlasti predložila dokaze prima facie, ki kažejo, da sta se njuna zneska subvencije zmanjšala precej pod stopnji dajatve, ki se zdaj uporabljata zanju.

(5)

V primeru družbe Dhunseri naj bi do tega zmanjšanja splošnega zneska subvencije prišlo zaradi izteka njegovega statusa izvozno usmerjene enote in zmanjšanja uvoznih dajatev za surovine za proizvodnjo zadevnega izdelka po preiskavi, ki je privedla do obstoječih ukrepov.

(6)

V primeru družbe Reliance naj bi do tega zmanjšanja splošnega zneska subvencije prišlo zaradi izteka sheme za preložitev plačila uvoznih dajatev in sheme dobropisa za spodbudo imetnikom statusa ter zmanjšanja zneskov, ki jih je vložnik prejemal iz drugih shem, kot so shema ciljnega trga, shema ciljnega izdelka, shema za vnaprejšnje odobritve in shema za podporo izvozu investicijskega blaga.

(7)

Komisija je po ugotovitvi, da vsak zahtevek vsebuje ustrezne dokaze prima facie, z obvestiloma z dne 6. junija 2014 (11) oziroma 1. avgusta 2014 (12) napovedala začetek delnih vmesnih pregledov v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Pregleda sta bila omejena na proučitev subvencioniranja posameznega vložnika.

(8)

Komisija je o začetku pregledov uradno obvestila vložnika, predstavnike države izvoznice in združenje proizvajalcev Unije. Zainteresiranim strankam se je omogočilo, da v roku, določenem v obvestilih o začetku, v pisni obliki predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(9)

Družba Reliance je zahtevala zaslišanje, ki ji je bilo odobreno.

(10)

Komisija je vložnikoma in vladi Indije poslala vprašalnike, da bi dobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njeno preiskavo, ti pa so izpolnjene vprašalnike vrnili v predpisanem roku.

(11)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja. Komisija je opravila preveritvene obiske v prostorih družbe Dhunseri v Kalkuti in družbe Reliance v Mumbaju ter v prostorih vlade Indije v New Delhiju (generalni direktorat za zunanjo trgovino in ministrstvo za trgovino) in Kalkuti (ministrstvo za trgovino in industrijo vlade Zahodne Bengalije).

(12)

Preiskava subvencioniranja je zajela obdobje od 1. aprila 2013 do 31. marca 2014 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“).

(13)

Dne 16. junija in 1. julija 2015 so bile vlada Indije in druge zainteresirane strani obveščene o bistvenih dejstvih in pomislekih, na podlagi katerih je Komisija nameravala predlagati spremembo stopenj dajatev, ki se uporabljajo za družbi Dhunseri in Reliance. Prav tako so imele dovolj časa za predložitev pripomb. Vsa stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kot je navedeno v nadaljevanju.

(14)

Izdelek, ki ga zajema ta pregled, je PET z viskoznim številom 78 ml/g ali več, v skladu s standardom ISO 1628-5, ki se zdaj uvršča pod oznako KN 3907 60 20 in je po poreklu iz Indije („zadevni izdelek“).

(15)

Preiskava je razkrila, da ima zadevni izdelek enake fizikalne in kemične lastnosti ter uporabe kot izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Indije. Zato se sklene, da so izdelki, ki se prodajajo na domačem trgu in izvoznih trgih, podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(16)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili vlada Indije in vložnika, ter izpolnjenih vprašalnikov Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

Državne sheme:

Regionalne sheme:

Domnevno prekinjene/neveljavne sheme na nacionalni ravni, ki sta jih prej uporabljala pritožnika:

Domnevno prekinjene/neveljavne sheme na regionalni ravni, ki sta jih prej uporabljala pritožnika:

(17)

Sheme iz uvodne izjave 16(a), (c) do (f) in (i) do (k), temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča vlado Indije, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Na obdobje preiskave v zvezi s pregledom se nanaša dokument „Zunanjetrgovinska politika 2009–2014“ („FTP 09-14“). Poleg tega vlada Indije v dokumentu „Priročnik o postopkih, Zvezek I“ („HOP I 09-14“), določa tudi postopke, ki urejajo FTP 09-14. Priročnik o postopkih se redno posodablja. Vlada Indije je 1. aprila 2015 izdala novo zunanjetrgovinsko politiko za obdobje 2015–2020, s čimer sta se prekinili FMS in FPS.

(18)

Shema iz uvodne izjave 16(b) temelji na oddelku 75 zakona o carini iz leta 1962, oddelku 37 zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, oddelkih 93A in 94 zakona o javnih financah iz leta 1994 ter pravilih o povračilu carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo.

(19)

Shema iz uvodne izjave 16(g) temelji na zakonu o davku od dohodka iz leta 1961 („ZDD“), ki se vsako leto spreminja z zakonom o javnih financah.

(20)

Shemo iz uvodne izjave 16(h) upravlja vlada Zahodne Bengalije, kakor je določeno v poročilu oddelka vlade Zahodne Bengalije za trgovino in industrijo št. 580-CI/H z dne 22. junija 1999.

(21)

Shemo iz uvodne izjave 16(l) upravlja vlada Gudžarata in temelji na politiki industrijskih spodbud Gudžarata.

(22)

Preiskava je razkrila, da so sheme iz uvodne izjave 16(i) do (l) prekinjene ali pa jih vložnika ne moreta več uporabljati.

(23)

Komisija je ugotovila, da je družba Reliance uporabljala AAS med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom.

(24)

Podroben opis sheme vsebujejo odstavki od 4.1.1 do 4.1.14 dokumenta FTP 09-14 in poglavja od 4.1 do 4.30 dokumenta HOP I 09-14.

(25)

AAS sestavlja šest podshem, ki so podrobneje opisane v uvodni izjavi 26. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do AAS za fizični izvoz in podshem AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“ iz odstavka 8.2 dokumenta FTP 09-14, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov, so upravičeni do podsheme AAS za predvideni izvoz. Vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov pa so upravičeni do ugodnosti za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil (Advance Release Order – ARO) in vzajemnega notranjega akreditiva (back to back inland letter of credit).

(26)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(a)   fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz vhodnih materialov za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. „fizični“ v tem primeru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Uvozno nadomestilo in izvozna obveznost, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta navedena v dovoljenju;

(b)   letno potrebo: taka odobritev ni vezana na določen izvozni izdelek, temveč na širšo skupino izdelkov (npr. kemične in sorodne izdelke). Imetnik dovoljenja lahko – do določene mejne vrednosti, določene glede na pretekle izvozne rezultate – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v tako skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v tako skupino izdelkov;

(c)   vmesne dobave: ta podshema zajema primere, v katerih nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni proces. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko brez dajatev uvaža surovine in v ta namen prejme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je obvezan izvoziti dokončani izdelek;

(d)   predvideni izvoz: ta podshema omogoča glavnemu izvajalcu brez dajatev uvažati surovine, potrebne za proizvodnjo blaga, ki se kot „predviden izvoz“ prodajo kategorijam kupcev, ki so omenjeni v odstavkih 8.2.(b) do (f),(g),(i) in (j) dokumenta FTP 09-14. Po trditvah vlade Indije se predvideni izvoz nanaša na tiste transakcije, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Če je blago izdelano v Indiji, za predvideni izvoz veljajo številne kategorije dobav, npr. dobava blaga izvozno usmerjeni enoti ali družbi, ki ima sedež v posebni ekonomski coni;

(e)   ARO: imetnik AAS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, lahko surovine pridobiva prek ARO. V takem primeru je vnaprejšnja odobritev validirana kot ARO in potrjena domačemu dobavitelju ob dobavi v njej določenih izdelkov. S potrditvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot so določene v odstavku 8.3 dokumenta FTP 09-14 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestil za končne trošarine). V okviru mehanizma ARO dobavitelj prejme nadomestilo za plačane davke in dajatve, namesto da bi bila ta vrnjena končnemu izvozniku v obliki povračil/nadomestil dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine;

(f)   vzajemni notranji akreditiv: ta podshema ponovno zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka validira odobritev za neposreden uvoz le za vrednosti in količine domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kakor je določeno v odstavku 8.3 dokumenta FTP 09-14 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila končne trošarine).

(27)

Komisija je ugotovila, da je v celotnem obdobju preiskave v zvezi s pregledom družba Reliance za zadevni izdelek še naprej uporabljala le eno od teh podshem, in sicer AAS za fizični izvoz. Zato ni treba ugotavljati, ali so neuporabljene sheme takšne, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep.

(28)

Pri AAS za fizični izvoz iz uvodne izjave 26(a) vlada Indije določi količino in vrednost, ki veljata za nadomestilo za uvoz in obveznosti izvoza ter sta navedeni v vnaprejšnji odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu v vnaprejšnjo odobritev vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega v okviru AAS, določi vlada Indije na osnovi standardnih vhodno-izhodnih normativov (Standard Input Output Norms – SION), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom.

(29)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan, da vodi evidenco dejanske potrošnje blaga, ki ga na podlagi vsakega dovoljenja brez dajatev uvozi ali nabavi na domačem trgu, evidenco pa je treba voditi v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Dodatek 23 in HOP I 09-14). To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu z Dodatkom 23, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(30)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(31)

Komisija je ugotovila, da ni bilo tesne povezave med uvoženimi surovinami in izvoženimi končnimi izdelki. Domnevne surovine so tudi uvožene in uporabljene za izdelke, ki niso zadevni izdelek. Poleg tega se licence za različne izdelke lahko (in tudi se) združujejo. To pomeni, da izvoz v okviru dovoljenja AAS za en izdelek lahko daje pravico za uvoz surovin brez dajatev v okviru dovoljenja AAS za drug izdelek. Med preveritvenim obiskom, ki ga je opravila Komisija, je družba Reliance potrdila, da se zaradi odsotnosti jasne povezave o porabi surovin poroča na podlagi SION. V zvezi z zahtevami glede preverjanja iz uvodne izjave 29 te uredbe družba ni vodila evidenc, ki bi dokazovale, da je bila izvedena zunanja revizija. Komisija je na podlagi vsega navedenega sklenila, da družba Reliance ni dokazala, da so bile izpolnjene ustrezne določbe zunanjetrgovinske politike.

(32)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, saj predstavlja finančni prispevek vlade Indije, s katerim se zmanjša njen prihodek od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, in preiskovanim izvoznikom zagotavlja ugodnosti, saj izboljša njihovo likvidnost.

(33)

Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz te sheme. Zadevna podshema v tem primeru je torej očitno zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(34)

Poleg tega se v tem primeru zadevne podsheme ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Vlada Indije ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Poleg tega SION za zadevni izdelek niso bili dovolj natančni in sami ne morejo predstavljati sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardov vladi Indije ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Poleg tega vlada Indije ni izvedla nadaljnjega pregleda na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to v odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(35)

Proti podshemi iz uvodne izjave 26(a) se zato lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(36)

Ker dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil ni, je ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. Glede tega se opozarja, da osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi je mogoče izravnati le presežne odpuste dajatev, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če ustrezen postopek spremljanja ni vzpostavljen, se ta izjema za sheme povračil ne uporablja in se uporablja običajno pravilo za izravnavanje zneska neplačanih dajatev (izpada prihodka), ne pa kakršen koli domnevni presežni odpust. Kakor je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni odgovoren preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne ustreznost domnevnega sistema preverjanja.

(37)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31, sta upravičenost do ugodnosti (tj. izvoza v okviru dovoljenja) in dodelitev ugodnosti (tj. uvoz surovine brez dajatev) med seboj le ohlapno povezani. Ni treba, da se nastopita v določenem vrstnem redu ali časovnem okviru. Zato je mogoče, da upravičenost nastopi med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, povezana dodelitev pa lahko nastopi pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ali po njem. Poleg tega se lahko s povezovanjem upravičenost do ugodnosti v okviru dovoljenja za en izdelek prenese, tako da se na koncu ugodnost dodeli za drug izdelek.

(38)

V preiskavi, ki je privedla do sedanje ravni dajatve za družbo Reliance, tj. Uredba (EU) št. 906/2011 („prejšnja uredba“), se je znesek subvencije, izpeljan iz AAS, za družbo Reliance izračunal na podlagi opuščenih uvoznih dajatev za ves uvožen material za vse izdelke v okviru sheme med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Znesek subvencije je bil nato dodeljen za celotni prihodek od izvoza med obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(39)

Komisija med tem pregledom ni imela na voljo podatkov za celoten uvoz na podlagi dovoljenj AAS, ki se je izvajal v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ti podatki so se uporabili med prejšnjo preiskavo, ko se je za družbo Reliance prvič vzpostavila stopnja subvencije v okviru AAS. Namesto tega je družba Reliance zagotovila le podatke v zvezi s tistimi odobritvami v okviru sheme AAS, ki so bile razpisane med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom in le za zadevni izdelek. Komisija je družbo Reliance obvestila, da so bili ti podatki iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah od 31 do 37 te uredbe, nezadostni, pri čemer je družbo Reliance pozvala, naj predloži ustrezne informacije, zahtevane v vprašalniku. Družba Reliance ni predložila zahtevanih informacij, pri čemer je pojasnila, da so bile surovine, uvožene v okviru AAS za proizvodnjo PET, uvožene tudi v okviru odobritev AAS, razpisanih za več drugih izdelkov, vključno s tistimi, ki jih proizvajajo drugi poslovni sektorji družbe.

(40)

Komisija zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov ni mogla izračunati zneska subvencije na podlagi opuščenih uvoznih dajatev za ves material, uvožen za vse izdelke v okviru sheme med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, kakor v prejšnji preiskavi. V teh okoliščinah se je po navedbah družbe Reliance izračun izvedel na podlagi skupnih izvoznih transakcij, za katere je bil opravljen kliring, med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom v okviru dovoljenj AAS v zvezi z zadevnim izdelkom. Vlada Indije je potrdila, da ni verjetno, da družba ne bi zahtevala pravice do ugodnosti, do katere je upravičena v okviru dovoljenja AAS. Na podlagi tega je z uporabo SION znesek dajatve, privarčevane ob uvoženih surovinah, mogoče zanesljivo izračunati.

(41)

Stopnja subvencije za družbo Reliance, ugotovljena v zvezi s to shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, znaša 4,67 %.

(42)

Družba Reliance se ni strinjala z uporabo SION za izračun ugodnosti v okviru AAS. Družba je izpostavila, da je Komisija to metodo uporabila, ker bi lahko družba Reliance za uvoz surovin za proizvodnjo PET hipotetično uporabila dovoljenja AAS, dodeljena za druge izdelke. Družba Reliance je trdila, da Komisija ni podprla te trditve. Družba je poleg tega trdila, da je Komisija z uporabo metode, ki temelji na SION, izračunala najvišji možni znesek ugodnosti, ki bi jo lahko družba Reliance hipotetično prejela. Družba Reliance je trdila tudi, da je Komisija v prejšnjih preiskavah upoštevala le dejansko ugodnost, prejeto za zadevni izdelek, ne pa hipotetičnih ugodnosti, ki bi lahko bile prejete za druge izdelke. Družba Reliance je trdila, da bi morala Komisija pri izračunu ugodnosti v okviru AAS upoštevati le opuščeno dajatev na ves uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki se je uporabila v okviru veljavnih dovoljenj AAS, razpisanih za PET.

(43)

Komisija najprej opozarja, da je metodologijo, ki se uporablja v sedanji preiskavi, razvila družba Reliance. Komisija opozarja tudi, da ni zgolj hipoteza, da se surovine, ki se uvažajo v okviru dovoljenj AAS, razpisanih za izdelke, ki niso PET, uporabljajo pri proizvodnji PET in da se surovine, ki se uvažajo v okviru dovoljenj PET, ne uporabljajo. Zaradi svoje strukture surovine, ki jih je družba Reliance uvažala brez dajatev v okviru dovoljenj AAS za PET, niso neposredne surovine, temveč so osnovne surovine, kot je nafta. Kot je družba Reliance potrdila med preiskavo in kot je navedeno v uvodni izjavi 31 zgoraj, se navedene osnovne surovine uvažajo v okviru dovoljenj AAS za druge izdelke (in se uporabljajo za proizvodnjo drugih izdelkov) v petrokemičnem sektorju in zunaj njega. Posamezni zaprti sistemi za proizvodnjo vsakega od teh izdelkov ne obstajajo, zato so surovine, uvožene v okviru dovoljenj AAS za PET, zmešane med drugim z drugimi surovinami, uvoženimi v okviru dovoljenj AAS za druge izdelke. Na podlagi te mešanice se proizvajajo številni različni izdelki za izvoz v okviru dovoljenj AAS ali drugih shem oziroma za domači trg. V nasprotju s trditvami družbe Reliance ta položaj skupaj s pomisleki iz uvodne izjave 37 zgoraj potrjuje, da ugotavljanja dejanske ugodnosti za izvoz PET v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni mogoče omejiti le na proučitev uvoza surovin v okviru dovoljenj AAS za PET v navedenem obdobju.

(44)

V zvezi s prakso iz prejšnjih preiskav, ki jo navaja družba Reliance, je relevantna preiskava, ki je privedla do sedanje ravni dajatve. Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 38 do 40 zgoraj, Komisiji ni bilo predloženih dovolj podatkov za uporabo te metodologije. Zato je Komisija ob upoštevanju tega dejstva ugotovila, da metodologija, ki se uporablja v sedanji preiskavi, vseeno točno izraža dejansko ugodnost, ki jo je dodelila AAS, za izvoz PET v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(45)

Komisija se ne strinja, da se je z izbrano metodologijo izračunal najvišji možni znesek ugodnosti, ki bi ga družba Reliance lahko prejela za izvoz PET. Izračuni temeljijo na cenah in dajatvah, ki so se uporabljale v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, medtem ko bi se lahko zadevni izvoz izvajal pred navedenim obdobjem, v navedenem obdobju ali po njem, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 37. V zvezi s trditvijo, da je ugodnost, ki jo je Komisija izračunala, hipotetična, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 40 zgoraj, je vlada Indije potrdila, da ni verjetno, da družba ne bi zahtevala pravice do ugodnosti, do katere je upravičena v okviru dovoljenja AAS. Družba bi izvažala v okviru AAS le, če je že uvozila zadevne surovine ali to namerava storiti v bližnji prihodnosti. V nasprotnem primeru bi se družba odločila za shemo DDS, ki je opisana spodaj in pri kateri ni potrebno, da so surovine uvožene. Po končnem razkritju družba Reliance ni predložila argumentov, zakaj ne bi mogla uveljavljati ugodnosti, do katere je upravičena na podlagi izvoza v okviru AAS.

(46)

Družba Reliance in vlada Indije sta trdili, da bi bilo treba ugodnost, izračunano na podlagi AAS, omejiti na presežno plačilo, ki ga je prejela družba Reliance. Družba Reliance in vlada Indije sta trdili, da bi bilo treba AAS obravnavati kot shemo za povračilo dajatev, ki je dovoljena v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe zaradi obstoja sistema, ki temelji na Dodatku 23, v katerem se poroča o dejanskih porabljenih vrednostih. Po navedbah družbe Reliance in vlade Indije je skupaj s potrjevanjem Dodatka 23, ki ga opravijo neodvisni revizorji, in možnostjo revizije, ki jo izvede vlada Indije, to ustrezen postopek spremljanja. Družba Reliance je trdila tudi, da je vlada Indije, dokler se SION upoštevajo, zaradi njihove učinkovitosti lahko prepričana, da ni bilo dodeljeno nakazilo presežne dajatve.

(47)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 31 zgoraj, se o porabi surovin zaradi okoliščin družbe Reliance, ki so dodatno opisane v uvodni izjavi 43 zgoraj, poroča na podlagi SION. Med preverjanjem na kraju samem, ki ga je izvedla Komisija, ji družba ni predložila Dodatka 23 za zadevni izdelek. Tak Dodatek 23 je Komisiji predložila šele vlada Indije po preverjanjih na kraju samem, ki so bila izvedena v prostorih družbe Reliance in vlade Indije. Kot je navedeno v Dodatku 23, potrdilo neodvisnega revizorja vsebuje izjavo o neprevzemanju odgovornosti, da „dejansko porabljena revidirana količina temelji na evidencah stroškov družbe“. Komisija ni našla dokazov o tem, da je vlada Indije revidirala informacije, predložene v Dodatku 23, za PET ali kateri koli drug izdelek, ki ga proizvaja družba Reliance. V teh okoliščinah se Komisija ne strinja, da je vzpostavljen ustrezen postopek spremljanja. Kot je navedeno v uvodni izjavi 34 zgoraj, SION sami ne morejo predstavljati sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardov vladi Indije ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Iz razlogov, navedenih v tej uvodni izjavi, se Komisija ne strinja, da bi bilo treba AAS obravnavati kot shemo za povračilo dajatev, ki je dovoljena v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(48)

Družba Reliance je navedla tudi, da se je uvozna dajatev za reformate od julija 2014 zmanjšala z 10 % na 2,5 %. Ker je bila ugodnost v okviru AAS izračunana na podlagi opuščene uvozne dajatve, je družba Reliance trdila, da bi morala biti ta sprememba, ki je trajne narave, izražena v izračunu ugodnosti, dodeljene v okviru sheme.

(49)

Komisija opozarja, da se v skladu s členom 5 osnovne uredbe znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračuna glede na ugodnost za prejemnika, ki se ugotovi v obdobju preiskave o subvencioniranju. V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe se lahko spremembe, ki so se zgodile po obdobju preiskave v zvezi s pregledom, upoštevajo le, če se subvencija ali subvencije ukinejo ali če je dokazano, da subvencije ne zagotavljajo več nobenih ugodnosti zadevnim izvoznikom. V obravnavanem primeru temu ni tako.

(50)

Vlada Indije je trdila, da je Komisija upoštevala ugodnost AAS in DDS za iste izvozne transakcije. Vlada Indije je navedla, da družba lahko uporablja AAS za uvoz surovin za PET, vendar pozneje lahko izvozi nekaj proizvedenega PET v okviru DDS. V tem primeru bi morala družba izvajati drug izvoz za neplačano dajatev na surovine. Vlada Indije je trdila, da bi Komisija, če bi v tem primeru ugodnost izračunala na podlagi skupne neplačane uvozne dajatve v okviru AAS za surovine in skupnega povračila dajatve za izvoz v okviru DDS, isto ugodnost štela dvakrat.

(51)

Komisija navaja, da argument vlade Indije temelji na predpostavki, da se je ugodnost v okviru AAS izračunala le na podlagi uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in da se je ugodnost v okviru DDS izračunala na podlagi izvoza. Vendar je bila ugodnost v okviru AAS, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 40 zgoraj, izračunana na podlagi izvoza PET v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in opuščene dajatve na uvoz, do katerega daje pravico navedeni izvoz. V tem primeru dvojno štetje ni mogoče. Komisija opozarja tudi, da možnost, ki je na voljo v okviru te sheme, da se surovine uvažajo v okviru ene sheme in da se posledična proizvodnja izvaža v okviru druge, dodatno kaže, da je metoda, ki jo je uporabila Komisija, ustrezna za točen izračun ugodnosti v okviru AAS. Prav tako kaže pomanjkanje sledljivosti dejanske izkoriščenosti surovin, kar je dodaten dokaz, da se AAS ne bi smelo obravnavati kot sheme za povračilo dajatev, ki je dovoljena v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(52)

Družba Reliance je trdila tudi, da bi bilo treba, ker se shemi AAS in DDS med seboj izključujeta, ugodnost v okviru teh shem izračunati le za njuna zadevna obsega in sicer z uporabo povprečne ugodnosti, ki se lahko pridobi z AAS in DDS.

(53)

Kot je navedla družba Reliance v svojih pripombah na končno razkritje, je Komisija ugodnost izračunala v okviru navedenih shem na podlagi skupnega obsega zadevnega izdelka, izvoženega iz Indije. Ta metodologija je skladna s členom 7(2) osnovne uredbe. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 51 zgoraj, metode, ki jih je Komisija uporabila za izračun ugodnosti v okviru AAS in DDS, upoštevajo medsebojno izključevanje navedenih shem. Zato je bil ta argument družbe Reliance zavrnjen.

(54)

Komisija je ugotovila, da sta vložnika uporabljala DDS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(55)

Podrobni opis sheme DDS vsebujejo Predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995, kakor je bil spremenjen s poznejšimi uradnimi obvestili.

(56)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(57)

Upravičen izvoznik lahko zaprosi za znesek povračila, ki je izračunan kot delež vrednosti FOB izdelkov, izvoženih v okviru te sheme. Vlada Indije je določila stopnje vračil za številne izdelke, vključno z zadevnim izdelkom. Te stopnje so določene glede na povprečno količino ali vrednost materiala, uporabljenega kot surovine za proizvodnjo izdelka, in glede na povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine. Uporabljajo se ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. Stopnja DDS za zadevni izdelek v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila 3,9 % vrednosti FOB do 21. septembra 2013, po tem datumu pa 3 %.

(58)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik, se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek DDS pa se nepreklicno določi. Potem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun ali z denarnim nakazilom.

(59)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (Bank Realisation Certificate – BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar bo vlada Indije izterjala izplačani znesek, če izvoznik ne predloži BRC v določenem roku.

(60)

Znesek povračila se lahko porabi za kakršen koli namen.

(61)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi znesek povračila dajatev po obračunskem načelu lahko knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(62)

Shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek vlade Indije, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani vlade Indije. V zvezi z uporabo teh sredstev ni omejitev. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(63)

Vlada Indije stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Gotovinsko plačilo izvozniku ni povezano z dejanskim plačilom uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin.

(64)

Plačilo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki ga izplača vlada Indije po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, je treba šteti za nepovratna sredstva vlade Indije, ki so zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifično in da se proti njemu lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(65)

Na podlagi navedenega se sklene, da se proti DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(66)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija znesek subvencij, za katere se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat mora vlada Indije izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, vlada Indije nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno Komisija šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS izračunajo kot vsota zneskov povračil, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(67)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je Komisija te zneske subvencij dodelila za skupni promet od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(68)

Komisija je tako ugotovila, da sta stopnji subvencije glede na zadevno shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašali 3,27 % za družbo Dhunseri in 1,09 % za družbo Reliance.

(69)

Družba Reliance je navedla, da se je ugodnost v okviru DDS po obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala s 3 % na 2,4 %. Družba Reliance je trdila, da je ta sprememba trajne narave, zato bi bilo treba to upoštevati pri izračunu ugodnosti v okviru DDS. Družba Reliance je trdila tudi, da bi morala biti ugodnost, izračunana na podlagi DDS, omejena na presežna plačila, ki jih je prejela družba Reliance, saj bi bilo treba DDS obravnavati kot shemo za povračilo dajatev, ki je dovoljena v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(70)

V zvezi z zmanjšanjem ugodnosti v okviru DDS Komisija opozarja, da se v skladu s členom 5 osnovne uredbe znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračuna glede na ugodnost za prejemnika, ki se ugotovi v obdobju preiskave o subvencioniranju. V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe se spremembe, ki so se zgodile po obdobju preiskave v zvezi s pregledom, lahko upoštevajo le, če se subvencija ali subvencije ukinejo ali če je dokazano, da subvencije ne zagotavljajo več nobenih ugodnosti zadevnim izvoznikom. To ne velja pri trenutni preiskavi, zato bi bilo treba ta argument zavrniti.

(71)

V zvezi s trditvijo, da bi se morala DDS obravnavati kot shema za povračilo dajatev, ki je dovoljena v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, niso bili predloženi dodatni argumenti, ki bi podpirali to trditev. Ta trditev je zato zavrnjena.

(72)

Komisija je ugotovila, da je družba Reliance v okviru sheme EPCGS prejela koncesije, ki bi lahko bile dodeljene zadevnemu izdelku v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(73)

Podroben opis EPCGS je v poglavju 5 dokumenta FTP 09-14 in poglavju 5 dokumenta HOP I 09-14.

(74)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, povezani s podpornimi izdelovalci, ter izvajalci storitev.

(75)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in do 10 let starega) po znižani stopnji dajatve. Vlada Indije v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 3 % za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se mora uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. V skladu s FTP 09-14 se investicijsko blago lahko uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru EPCGS, vendar je v tem primeru čas za izpolnitev obveznosti izvoza krajši.

(76)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V takem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Domači proizvajalec lahko zahteva tudi ugodnosti iz predvidenega izvoza v zvezi z dobavo investicijskega blaga lastniku dovoljenja EPCGS.

(77)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve je finančni prispevek vlade Indije, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade Indije od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve pomeni ugodnost za izvoznika, saj ob uvozu privarčevane dajatve izboljšajo likvidnost družbe.

(78)

Shema EPCGS je poleg tega zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez zaveze za izvoz. Zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(79)

EPCGS ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(80)

Komisija je znesek subvencije izračunala v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki kaže običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Znesek subvencije za obdobje preiskave v zvezi s pregledom se je nato izračunal tako, da se je celotni znesek neplačanih carinskih dajatev delil z obdobjem amortizacije. Tako izračunan znesek, ki se nanaša na obdobje preiskave v zvezi s pregledom, je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da izraža celotno vrednost ugodnosti med tem obdobjem. V ta namen se je štela za primerno komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave. Ob predložitvi upravičenih zahtev so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete obvezne pristojbine za pridobitev subvencije, tako dobljen znesek subvencije pa določen kot števec.

(81)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije dodelila za promet od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(82)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je za družbo Reliance stopnja subvencije glede na zadevno shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 0,43 %.

(83)

Komisija je ugotovila, da sta vložnika uporabljala FMS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(84)

Shema FMS je podrobno opisana v odstavku 3.14 dokumenta FTP 09-14 in odstavku 3.8 dokumenta HOP I 09-14.

(85)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(86)

V skladu s to shemo je izvoz vseh izdelkov, vključno z izvozom rezanih PET, v države, navedene v preglednicah 1 in 2 v Dodatku 37(C) dokumenta HOP I 09-14, upravičen do dobropisa za dajatve v višini 3 % vrednosti FOB. Od 1. aprila 2011 je izvoz vseh izdelkov v države, navedene v preglednici 3 v Dodatku 37(C) (trgi posebne usmeritve), upravičen do dobropisa za dajatve v višini 4 % vrednosti FOB. Nekatere izvozne dejavnosti so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah.

(87)

Dobropisi za dajatve po FMS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje zadevnega certifikata o upravičenju do dobropisa. Lahko se uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom.

(88)

Certifikat o upravičenju do dobropisa se izda iz pristanišča, iz katerega je bil opravljen izvoz, in po izvedbi izvoza ali odpremi blaga. Dokler vložnik organom zagotavlja izvode vse ustrezne izvozne dokumentacije (npr. izvoznega naloga, računov, odpremnic, bančnih potrdil o realizaciji), vlada Indije nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(89)

FMS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve FMS je finančni prispevek vlade Indije, ker bo ta dobropis na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev in se bo zato zmanjšal prihodek vlade Indije od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve FMS pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(90)

Poleg tega je shema FMS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(91)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, in znesek kredita ni izračunan glede na porabljene surovine. Ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti iz sheme FMS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi moral dokazati, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, upravičeni do ugodnosti iz sheme FMS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za dajatve v okviru FMS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(92)

Znesek subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, je bil izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kakor sta jo vložnika knjižila po načelu nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za zadevne prihodke od izvoza med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(93)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je stopnja subvencije na podlagi zadevne sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 0,41 % za družbo Dhunseri in 1,16 % za družbo Reliance.

(94)

Vlada Indije je 1. aprila 2015 izdala novo zunanjetrgovinsko politiko za obdobje 2015–2020. V tej novi zunanjetrgovinski politiki se FMS, skupaj s štirimi drugimi shemami, nadomesti s shemo spodbud za izvoz trgovskega blaga („MEIS“). MEIS se ne uporablja za izvoz zadevnega izdelka, saj PET ni na seznamu priglašenih izdelkov. V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe se v zvezi s to shemo subvencij ne sme uvesti noben ukrep.

(95)

Komisija je ugotovila, da sta vložnika uporabljala FPS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(96)

Podroben opis te sheme je opredeljen v odstavkih od 3.15 do 3.17 dokumenta FTP 09-14 in poglavjih od 3.9 do 3.11 dokumenta HOP I 09-14.

(97)

V skladu z odstavkom 3.15.2 dokumenta FTP 09-14 so do te sheme upravičeni izvozniki priglašenih izdelkov iz Dodatka 37D dokumenta HOP I 09-14.

(98)

Izvoznik izdelkov iz seznama Dodatka 37D dokumenta HOP I 09-14 lahko zaprosi za dobropis za dajatve v okviru FPS v višini 2 % ali 5 % vrednosti FOB izvoza. Zadevni izdelek je naveden v preglednici 1 Dodatka 37D in je upravičen do 2-odstotnega dobropisa za dajatve.

(99)

FPS je shema dobropisov po izvozu, kar pomeni, da mora družba za upravičenost do ugodnosti iz te sheme izvažati. Zato družba pri zadevnem organu vloži spletno vlogo, skupaj z izvodi izvoznega naloga in računa, bančnega potrdila, ki izkazuje plačilo pristojbine za vlogo, izvod izvozne odpremnice in bančnega potrdila o prejemu plačila ali potrdila o izvršitvi nakazila v primeru neposrednega pogajanja za dokumente. V primerih, kadar se predložijo izvirniki izvozne odpremnice in/ali bančna potrdila za prejem plačila za pridobitev ugodnosti po kateri koli drugi shemi, lahko družba predloži izvode, ki jih je sama potrdila, pri čemer navede ustrezen organ, kateremu so bili predloženi izvirniki. Spletna vloga za dobropise v okviru sheme FPS lahko zajema največ 50 izvoznih odpremnic.

(100)

Komisija je ugotovila, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi dobropisi FPS po obračunskem načelu lahko knjižijo kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza. Taki dobropisi se lahko uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, razen investicijskega blaga in blaga, za katero veljajo omejitve glede uvoza. Blago, uvoženo s takimi dobropisi, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Dobropisi DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje.

(101)

FPS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis FPS je finančni prispevek vlade Indije, saj bo dobropis na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek vlade Indije od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega kredit FPS zagotavlja ugodnost za izvoznika, ker izboljša njegovo likvidnost.

(102)

Shema FPS je tudi zakonsko pogojena z opravljenim izvozom in zato specifična, proti njej pa se lahko v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(103)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan v proizvodnem procesu dejansko porabiti blago, uvoženo brez dajatev, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Nadalje ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, kateri vložki se porabijo v proizvodnem postopku izvoženega izdelka ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v pomenu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru FPS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi moral dokazati, da so bili uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, še vedno upravičeni do ugodnosti iz sheme FPS.

(104)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija izračunala znesek subvencij, za katere se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tistem trenutku se lahko vlada Indije odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek dobropisa FPS, ki se dodeli za navedeno izvozno transakcijo, vlada Indije nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno je po mnenju Komisije ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme FPS izračunajo kot vsota kreditov, prejetih za izvozne posle v okviru te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(105)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je stopnja subvencije glede na zadevno shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 1,66 % za družbo Dhunseri in 1,27 % za družbo Reliance.

(106)

Vlada Indije je 1. aprila 2015 objavila novo zunanjetrgovinsko politiko za obdobje 2015–2020. V tej novi zunanjetrgovinski politiki se FPS, skupaj s štirimi drugimi shemami, nadomesti s shemo spodbud za izvoz trgovskega blaga (Merchandise Export Incentive Scheme – MEIS). MEIS se ne uporablja za izvoz zadevnega izdelka, saj PET ni na seznamu priglašenih izdelkov. V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe se v zvezi s to shemo subvencij ne sme uvesti noben ukrep.

(107)

Komisija je ugotovila, da je družba Dhunseri v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabljala shemo IEIS.

(108)

Podroben opis IEIS je opredeljen v odstavku 3.14.4 poglavja 3 dokumenta FTP in odstavku 3.8.3 poglavja 3 dokumenta HOP I 09-14.

(109)

Shema je na voljo izvoznikom, ki so izvažali v fiskalnih letih 2011–2012 in 2012–2013.

(110)

Cilj sheme je spodbuditi dodaten izvoz. Shema je prilagojena regiji in zajema izvoz v ZDA, Evropo in Azijo, pa tudi v 53 držav Latinske Amerike in Afrike.

(111)

Izvoznik bi bil upravičen do dobropisa za dajatve v višini 2 % dodatne rasti v finančnem letu v primerjavi s prejšnjim finančnim letom glede na vrednost FOB izvoza. Izvoznik mora predložiti vlogo za uveljavljanje ugodnosti ob koncu ustreznega finančnega leta. Znesek ugodnosti se izračuna na podlagi skupnega prometa od izvoza, ki ga je dosegel izvoznik. Dobropis za dajatve, izračunan in dodeljen na tej podlagi, se lahko prosto prenaša. Tak dobropis se lahko uporabi tudi za nabavo na notranjem trgu in plačilo davka na storitve.

(112)

IEIS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis IEIS je finančni prispevek vlade Indije, saj bo dobropis na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek vlade Indije od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis IEIS zagotavlja ugodnost za izvoznika, ker izboljša njegovo likvidnost.

(113)

Shema IEIS je tudi zakonsko odvisna od opravljenega izvoza in zato specifična, proti njej pa se lahko v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(114)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik zlasti nikakor ni zavezan, da v proizvodnem procesu dejansko porabi blago, uvoženo brez dajatev, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Nadalje ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, kateri vložki se porabijo v proizvodnem postopku izvoženega izdelka ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v pomenu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru sheme IEIS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so do ugodnosti iz sheme IEIS upravičeni celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina.

(115)

Komisija je izračunala znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije (števec) dodelila za promet od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(116)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je stopnja subvencije glede na zadevno shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za družbo Dhunseri znašala 0,74 %.

(117)

V svojih pripombah na končno razkritje je družba Dhunseri trdila, da se je shema iztekla in da ni bila ponovno uvedena z novim dokumentom o zunanjetrgovinski politiki za obdobje 2015–2020.

(118)

Komisija je potrdila, da shema ni bila ponovno uvedena z novo zunanjetrgovinsko politiko in da se v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe zato ne bi smelo uvesti ukrepov v zvezi z IEIS. Komisija je ustrezno spremenila splošno stopnjo subvencije, ki se uporablja za družbo Dhunseri.

(119)

Komisija je ugotovila, da je družba Reliance uporabljala ITIRAD v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(120)

Shema ITIRAD je podrobno opisana v členu 35(2AB) ZDD.

(121)

Do ugodnosti v okviru te sheme so upravičene družbe, ki poslujejo na področju biotehnologije ali na katerem koli področju izdelave ali proizvodnje katerega koli izdelka ali blaga, ki ni izdelek ali blago na seznamu enajstega programa. Shema zajema družbe, ki sodelujejo v proizvodnji PET.

(122)

Za vsak izdatek (razen stroškov zemljišča ali zgradbe) za interne objekte za raziskave in razvoj, ki ga odobri ministrstvo za znanstveno in industrijsko raziskovanje vlade Indije, je za namene davka na dohodek dovoljen odbitek zneska v višini 200 % dejansko nastalih stroškov.

(123)

Shema ITIRAD zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje davka iz člena 35(2AB) ZDD pomeni finančni prispevek vlade Indije, saj zmanjšuje prihodke vlade Indije od davka od dohodka, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega znižanje davka od dohodka družbi prinese korist, saj izboljša njeno likvidnost.

(124)

Besedilo člena 35(2AB) ZDD dokazuje, da je ITIRAD s pravnega vidika specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe in torej takšna, da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Upravičenost do te sheme ni določena z objektivnimi merili, ki so nevtralna v smislu člena 4(2)(b) osnovne uredbe. Subvencije iz te sheme so dostopne samo nekaterim sektorjem, saj vlada Indije dostopa do nje ni omogočila vsem sektorjem. Taka omejitev pomeni specifičnost, ker kategorija „skupina industrij“ iz člena 4(2) osnovne uredbe enako opisuje sektorske omejitve. Ta omejitev ni gospodarske narave in horizontalne uporabe, kakršna sta omejevanje števila zaposlenih v podjetju ali velikost podjetja.

(125)

Komisija je izračunala znesek subvencije na podlagi razlike med zapadlim davkom od dohodka za obdobje preiskave v zvezi s pregledom z uporabo določbe člena 35(2AB) ZDD in brez nje. Ta subvencija se nanaša na celotno prodajo zadevnega izdelka, tj. domačo prodajo in izvoz. Zato je bil znesek subvencije (števec) dodeljen za promet družbe v zvezi z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe.

(126)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je za družbo Reliance stopnja subvencije glede na zadevno shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 0,04 %.

(127)

V svojih pripombah o končnem razkritju je družba Reliance trdila, da je kljub zgornjim navedbam, da shema ITIRAD velja za vso prodajo zadevnega izdelka, Komisija kot imenovalec pri izračunu stopnje subvencije za shemo uporabila le izvozno prodajo zadevnega izdelka.

(128)

Po proučitvi te pripombe je Komisija ponovno ustrezno izračunala stopnjo subvencije. Komisija je tako ugotovila, da je stopnja subvencije glede na zadevno shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za družbo Reliance znašala 0,01 %.

(129)

Komisija je ugotovila, da je družba Dhunseri uporabljala WBIS 1999 v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(130)

Ta shema, kot jo izvaja vlada Zahodne Bengalije („VZB“), je podrobno opisana v uradnem obvestilu št. 580-CI/H z dne 22. junija 1999 ministrstva za trgovino in industrijo VZB.

(131)

Do ugodnosti iz te sheme. so upravičene družbe, ki ustanavljajo nove industrijske obrate ali izvajajo veliko širitev obstoječega industrijskega obrata na zaostalih območjih. Kljub temu obstaja izčrpni seznam industrij, ki do teh ugodnosti niso upravičene (negativni seznam industrij), kar družbam z nekaterih področij delovanja onemogoča koriščenje teh spodbud.

(132)

Država Zahodna Bengalija upravičenim industrijskim podjetjem priznava spodbude v obliki številnih ugodnosti, vključno z oprostitvijo centralnega prometnega davka in odpustom centralnega davka na dodano vrednost na prodajo končnega blaga, da bi spodbudila industrijski razvoj gospodarsko zaostalih območij te države.

(133)

V okviru te sheme morajo družbe vlagati v zaostala območja. Ta območja, ki predstavljajo nekatere ozemeljske enote v Zahodni Bengaliji, so glede na gospodarski razvoj razdeljena na različne kategorije, hkrati pa obstajajo razvita območja, ki so iz uporabe teh shem spodbud izključena. Glavni merili za določitev višine spodbud sta velikost naložbe in območje, kjer družba ima sedež ali ga bo imela.

(134)

Ta shema določa subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Pomeni finančni prispevek VZB, ker dodeljene spodbude, v tem primeru oprostitev centralnega prometnega davka in odpust centralnega davka na dodano vrednost na prodajo končnega blaga, zmanjšajo prihodek od davka, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega te spodbude pomenijo ugodnost za družbo, saj izboljšajo njeno finančno stanje, ker sicer zapadli davki niso plačani.

(135)

Nadalje je ta shema regionalno specifična v smislu člena 4(2)(a) in člena 4(3) osnovne uredbe, ker je na voljo samo tistim družbam, ki so vlagale v nekatera geografska območja v pristojnosti zadevne države. Ni na voljo družbam zunaj teh območij, poleg tega je stopnja ugodnosti odvisna od zadevnega območja.

(136)

Proti shemi WBIS 1999 se zato lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(137)

Komisija je izračunala znesek subvencije na osnovi zneska prometnega davka in CENVAT na prodajo končnega blaga, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadel v plačilo, vendar je v okviru te sheme ostal neplačan. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je ta višina subvencije (števec) dodeljena na celotno prodajo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(138)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je za družbo Dhunseri stopnja subvencije glede na zadevno shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 0,09 %.

(139)

Družba Dhunseri je bila upravičena do ugodnosti iz sheme za obdobje 11 let po upravičeni veliki širitvi zmogljivosti. Ta upravičenost se je iztekla maja 2014 in ni bila obnovljena. Od tega datuma shema družbi Dhunseri ne omogoča več ugodnosti.

(140)

V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe se v zvezi s to shemo subvencij ne sme uvesti noben ukrep.

(141)

Komisija poudarja, da je subvencijska stopnja, ugotovljena za družbo Dhunseri z Uredbo (ES) št. 1645/2005, znašala 13,9 %, subvencijska stopnja, ugotovljena za družbo Reliance z Uredbo (ES) št. 906/2011 pa je znašala 10,7 %.

(142)

Med sedanjim delnim vmesnim pregledom je Komisija ugotovila, da je bil znesek subvencij, za katere se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, 3,2 % za družbo Dhunseri in 6,2 % za družbo Reliance.

Razpredelnica 1

Stopnje subvencije za posamezne sheme, za katere so se uvedli izravnalni ukrepi

(143)

Komisija opozarja, da trenutno veljavne izravnalne ukrepe, uvedene proti uvozu PET iz Indije, sestavljajo posebne dajatve. Komisija je ugotovila, da posebne izravnalne dajatve znašajo 35,69 EUR/tono za družbo Dhunseri in 69,39 EUR/tono za družbo Reliance.

(144)

V skladu s členom 19(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so se okoliščine glede subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno spremenile.

(145)

Komisija je ugotovila, da sta v obdobju preiskave v zvezi s pregledom vložnika še naprej imela ugodnosti od subvencioniranja s strani vlade Indije, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Poleg tega so stopnje subvencije, ugotovljene med sedanjim pregledom, nižje od stopenj iz Uredbe (ES) št. 1645/2005 oziroma Uredbe (ES) št. 906/2011. Dokazov o tem, da se sheme, za katere so se uvedli izravnalni ukrepi, v bližnji prihodnosti ne bodo nadaljevale ali da bodo uvedene nove sheme, ni na voljo.

(146)

Ker je bilo dokazano, da sta vložnika deležna mnogo manjšega subvencioniranja kot prej in da obstaja verjetnost, da bosta še naprej prejemala zneske subvencij, ki so nižji od ugotovljenih v zadnji preiskavi v zvezi s pregledom, se sklene, da je nadaljevanje veljavnih ukrepov višje od subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzročajo škodo, ter da je zaradi novih ugotovitev treba spremeniti raven ukrepov.

(147)

Družba Dhunseri je obvestila Komisijo, da je 1. aprila 2014 zaradi reorganizacije spremenila ime v Dhunseri Petrochem Limited.

(148)

Družba je trdila, da reorganizacija in sprememba imena nimata bistvenega vpliva na sedanji pregled, saj sta oddelek za čaje in petrokemični oddelek družbe že delovala kot ločeni enoti znotraj družbe, z ločenima računovodskima izkazoma.

(149)

Komisija je proučila predložene informacije in sklenila, da sprememba imena nikakor ne vpliva na sedanje ugotovitve.

(150)

Po končnem razkritju sta družbi Dhunseri in Reliance predložili ponudbi glede cenovne zaveze. Obe ponudbi sta bili zavrnjeni, saj narava subvencioniranja ustvarja položaj, pri katerem bi uporaba najnižje cenovne zaveze v zvezi z uvozom povzročila večje subvencioniranje. Do tega bi prišlo, ker je raven subvencioniranja v okviru DDS, ki jo uporabljata obe družbi, odvisna od vrednosti FOB izdelkov, ki se izvažajo v okviru te sheme. Poleg tega bi bilo zaradi strukture obeh družb in njunih skupin učinkovito spremljanje zaveze praktično neizvedljivo.

(151)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (13) –