(a)

seznam MFI za statistične namene (za opredelitev nekaterih MFI glej del 1); in

(b)

specifikacijo statističnih informacij, ki jih te MFI poročajo z mesečno, četrtletno in letno frekvenco (glej dele 2, 3, 4, 5, 6 in 7).

1.1

Finančne institucije razen kreditnih institucij, ki izdajajo finančne instrumente, ki štejejo za bližnje substitute za vloge, se razvrstijo kot MFI, pod pogojem, da so tudi z drugih vidikov v skladu z opredelitvijo MFI. Razvrstitev temelji na merilih za zamenljivost vlog, tj. ali so obveznosti razvrščene kot vloge, kar se določi po njihovi likvidnosti, pri čemer se kombinirajo značilnosti prenosljivosti, pretvorljivosti, gotovosti in tržnosti ter upošteva, kjer je primerno, obdobje njihove izdaje.

Ta merila za zamenljivost vlog se uporabljajo tudi pri ugotavljanju, ali je treba obveznosti razvrstiti kot vloge, razen če za te obveznosti obstaja ločena kategorija.

1.2

Za namene ugotavljanja zamenljivosti vlog in razvrščanja obveznosti kot vloge:

(a)

se šteje, da ima instrument denarnega trga visoko kreditno kvaliteto, če je prejel eno od dveh najvišjih možnih kratkoročnih bonitetnih ocen od vsake priznane bonitetne agencije, ki ga je ocenila, v primeru neocenjenega instrumenta pa, če ima enakovredno kvaliteto, ki se določi po internem ocenjevalnem postopku družbe za upravljanje. Kadar priznana bonitetna agencija deli svojo najvišjo kratkoročno oceno v dve kategoriji, se ti dve oceni štejeta kot ena kategorija in torej kot najvišja možna ocena;

(b)

lahko sklad denarnega trga, ne glede na zahtevo iz točke (a), ima državne instrumente, katerih kvaliteta je najmanj v naložbenem razredu, pri čemer „državni instrumenti“ pomenijo instrumente denarnega trga, ki jih izda ali zanje jamči centralni, regionalni ali lokalni organ ali centralna banka države članice, ECB, Unija ali Evropska investicijska banka;

(c)

pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja za vrednostne papirje, vključno s strukturiranimi finančnimi instrumenti, izračun zapadlosti temelji na preostali zapadlosti do rednega odplačila instrumentov. Kadar pa finančni instrument vsebuje prodajno opcijo, se lahko namesto te preostale zapadlosti uporabi datum izvršitve prodajne opcije, vendar samo, če so ves čas izpolnjeni naslednji pogoji:

(d)

se pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja in tehtane povprečne zapadlosti upošteva vpliv izvedenih finančnih instrumentov, vlog in tehnik učinkovitega upravljanja portfelja;

(e)

„tehtana povprečna zapadlost“ pomeni meritev povprečnega časa do zapadlosti vseh vrednostnih papirjev v skladu in je tehtana tako, da odraža relativne deleže posameznih instrumentov, pri čemer se domneva, da je zapadlost instrumenta s spremenljivo obrestno mero preostali čas do naslednje uskladitve obrestne mere z obrestno mero na denarnem trgu in ne preostali čas do takrat, ko mora biti vrnjena vrednost glavnice vrednostnega papirja. V praksi se tehtana povprečna zapadlost uporablja za merjenje občutljivosti SDT na spreminjanje obrestnih mer na denarnem trgu;

(f)

„tehtano povprečno trajanje“ pomeni tehtano povprečje preostale zapadlosti posameznih vrednostnih papirjev v skladu, kar pomeni čas do popolnega vračila glavnice, brez upoštevanja obresti in brez diskontiranja. V nasprotju z izračunom tehtane povprečne zapadlosti pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja za vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero in strukturirane finančne instrumente ni mogoče uporabiti datumov sprememb obrestne mere, temveč se uporablja samo končna zapadlost, določena za vrednostni papir. Tehtano povprečno trajanje se uporablja za merjenje kreditnega tveganja, kajti dlje kot je odloženo vračilo glavnice, večje je kreditno tveganje. Tehtano povprečno trajanje se uporablja tudi za omejevanje likvidnostnega tveganja;

(g)

„instrumenti denarnega trga“ pomenijo instrumente, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, in ki so likvidni, njihovo vrednost pa je mogoče kadar koli natančno določiti;

(h)

„družba za upravljanje“ pomeni družbo, katere redna dejavnost je upravljanje portfelja SDT.

5.1

Pripravljanje denarnih agregatov in protipostavk za euroobmočje zahteva določitev tistih nasprotnih strank na ozemlju euroobmočja, ki tvorijo sektor imetnikov denarja. Za ta namen se nasprotne stranke, ki niso MFI, delijo, kot je določeno v revidiranem Evropskem sistemu računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010) iz Uredbe (EU) št. 549/2013 (glej del 3 Priloge ΙΙ), na državo (S.13), pri čemer je centralna država (S.1311) v skupnih obveznostih iz naslova vlog opredeljena ločeno, in druge rezidenčne sektorje. Da bi izračunali mesečno sektorsko razčlenitev denarnih agregatov in kreditnih protipostavk, se drugi rezidenčni sektorji naprej razčlenijo na naslednje podsektorje: investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124), drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127), zavarovalne družbe (S.128), pokojninski skladi (S.129), nefinančne družbe (S.11) in gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15). Združeni nasprotni sektorji (S.125 + S.126 + S.127) se dodatno razčlenijo na nasprotne stranke, ki so DPFS, in centralne klirinške nasprotne stranke. Za individualne lastnike/partnerska podjetja brez pravnega statusa glej oddelek 3. Skupne obveznosti iz naslova vlog in kategorije vlog „vezane vloge nad dvema letoma“, „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ in „repo“ se za namene sistema obveznih rezerv ECB dodatno razčlenijo na kreditne institucije, druge nasprotne stranke, ki so MFI, in centralno državo.

5.2

Skupne obveznosti iz naslova vlog in kategorija sredstev „skupna posojila“ se dodatno razčlenijo za centralne banke (S.121) in institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122) ter tuje banke in ne-banke, da se omogoči boljše razumevanje posojilnih politik in politik financiranja v bančnem sektorju ter boljše spremljanje medbančne aktivnosti.

5.3

V zvezi s postavkami znotraj skupine se doda razčlenitev za postavke posojil in vlog ter transakcije med institucijami, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122), da se omogoči ugotavljanje povezav med kreditnimi institucijami, ki pripadajo isti skupini (domači in druge države članice euroobmočja).

5.4

V zvezi z imetji dolžniških vrednostih papirjev s prvotno zapadlostjo do enega leta se, z razčlenitvijo po valutah, doda razčlenitev za državo (S.13), da se zagotovi boljši pregled nad povezavami med državo in bankami.

5.5

Nekatere vloge/posojila, ki izhajajo iz repo/povratnih repo poslov ali sorodnih operacij z drugimi finančnimi posredniki (S.125) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) + lastnimi finančnimi institucijami in posojilodajalci (S.127), so lahko povezani s transakcijami s centralno nasprotno stranko. Centralna nasprotna stranka je subjekt, ki se pravno umesti med nasprotne stranke pri pogodbah na finančnih trgih, tako da postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca. Ker take transakcije pogosto nadomeščajo dvostranske posle med MFI, se kategorija obveznosti „repo“ dodatno razčleni glede na posle s temi nasprotnimi strankami. Podobno se dodatno razčleni kategorija sredstev „posojila“ v zvezi s povratnimi repo posli s temi nasprotnimi strankami.

5.6

Domače nasprotne stranke so opredeljene ločeno od nasprotnih strank iz euroobmočja, razen domačih, v vseh statističnih razčlenitvah. Nasprotne stranke, ki se nahajajo v euroobmočju, se opredelijo glede na njihov domači sektor ali institucionalno klasifikacijo v skladu s seznami, ki jih za statistične namene vzdržuje ECB, in njenim priročnikom Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank), ki sledi načelom klasifikacije, ki so skladna z ESR 2010, kolikor je mogoče. Ne zahteva se geografska razčlenitev za nasprotne stranke, ki se nahajajo zunaj euroobmočja.

5.7

V primeru delnic/enot SDT, ki so jih izdale MFI držav članic euroobmočja, poročevalske enote poročajo najmanj podatke o rezidenčnosti imetnikov po razčlenitvi domači/euroobmočje razen domači/tujina, da bi se omogočila izključitev imetij nerezidentov euroobmočja. NCB lahko izpeljejo potrebne statistične informacije tudi iz podatkov, zbranih na podlagi Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), kolikor so ti podatki skladni z roki iz člena 7 te uredbe in z minimalnimi standardi iz Priloge IV.

1.

Razčlenitev po podsektorjih, zapadlosti in nepremičninskem zavarovanju za posojila subjektom iz euroobmočja, ki niso MFI (glej tabelo 2).

To se zahteva, da bi omogočili spremljanje popolne strukture celotnega kreditnega financiranja MFI (posojila in vrednostni papirji) v razmerju do sektorja imetnikov denarja po podsektorjih in zapadlosti. Za nefinančne družbe in gospodinjstva se zahtevajo nadaljnje postavke „od tega“, ki izkazujejo posojila, zavarovana z nepremičninami.

Za posojila, denominirana v eurih, s prvotno zapadlostjo nad enim letom in nad dvema letoma v razmerju do nefinančnih družb in gospodinjstev se zahtevajo nadaljnje postavke „od tega“ glede določenih preostalih zapadlosti in obdobij sprememb obrestne mere (glej tabelo 2). Sprememba obrestne mere se razume kot sprememba obrestne mere za posojilo, ki je določena v trenutni posojilni pogodbi. Posojila, za katera je določena sprememba obrestne mere, med drugim vključujejo posojila z obrestnimi merami, ki se periodično revidirajo v skladu s spreminjanjem indeksa, npr. EURIBOR, posojila, katerih obrestna mera se redno revidira, tj. spremenljiva obrestna mera, in posojila, katerih obrestna mera se revidira po diskreciji MFI.

2.

Razčlenitev obveznosti iz naslova vlog, ki jih imajo MFI do države (razen do centralne države) v državah članicah euroobmočja po podsektorjih (glej tabelo 2).

To se zahteva kot dopolnilna informacija k mesečnemu poročanju.

3.

Sektorska razčlenitev postavk z nasprotnimi strankami zunaj euroobmočja (glej tabelo 2).

Sektorska klasifikacija v skladu s sistemom nacionalnih računov (v nadaljnjem besedilu: SNR 2008) se uporabi, kjer ESR 2010 ne velja.

4.

Opredelitev bilančnih postavk za izvedene finančne instrumente in obračunane obresti na posojila in vloge med preostalimi sredstvi in preostalimi obveznostmi (glej tabelo 2).

Ta razčlenitev je potrebna, da se poveča skladnost statistik.

5.

Razčlenitev po državah, vključno s postavkami v razmerju do Evropske investicijske banke in Evropskega mehanizma za stabilnost (glej tabelo 3).

Ta razčlenitev se zahteva zaradi nadaljnje analize denarnih gibanj, pa tudi za namene prehodnih zahtev in za preverjanje kakovosti podatkov.

6.

Sektorska razčlenitev za čezmejne vloge in posojila v euroobmočju, ki jih deponirajo oziroma prejmejo ne-MFI (glej tabelo 3).

Ta razčlenitev se zahteva zaradi ocene postavk sektorjev MFI v posameznih državah članicah v razmerju do preostalih držav članic euroobmočja.

7.

Razčlenitev po valutah (glej tabelo 4).

Ta razčlenitev se zahteva, da bi se omogočil izračun transakcij za denarne agregate in protipostavke, prilagojene za tečajne razlike, kadar ti agregati vključujejo vse valute združeno.

2.1

MFI za namene člena 6(a) izračunavajo postavke v delih 1 in 2 tabele 5 kot neto tokove v upoštevnem obdobju olistinjenih ali drugače odsvojenih posojil, zmanjšano za posojila, pridobljena v upoštevnem obdobju. Posojila, ki so bila prenesena na drugo domačo MFI ali pridobljena od nje, in posojila, katerih prenos je bil posledica delitve poročevalske enote ali združitve ali prevzema, v kateri sta sodelovala poročevalska enota in še ena domača MFI, niso vključena v izračun. Posojila, ki so bila prenesena na MFI, ki niso domače MFI, ali pridobljena od njih, so vključena v izračun.

2.2

Postavke, navedene v oddelku 3.1, se razporedijo k deloma 1 in 2 tabele 5, kot sledi:

2.3

Postavke v delu 1 tabele 5 so, mesečno, naprej razčlenjene glede na nasprotno stranko pri prenosu posojila, pri čemer se razlikuje med DPFS, od tega DPFS, ki so rezidenčne v euroobmočju, in drugimi nasprotnimi strankami. Nadaljnji razčlenitvi po prvotni zapadlosti in namenu posojila se zahtevata četrtletno za določene postavke, kakor je prikazano v tabeli 5(b).

3.1

MFI v skladu z delom 3 tabele 5 zagotavljajo podatke o olistinjenih posojilih, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno, če pri njih delujejo kot serviser, kot sledi:

3.2

Namesto navedenega v oddelku 3.1(b) lahko NCB zahtevajo, da MFI poročajo o neto tokovih, ki nastanejo ob odsvojitvi in pridobitvi posojil, pri katerih delujejo kot serviser, tako da lahko NCB izpelje finančne transakcije iz oddelka 3.1(b).

3.3

NCB lahko poročevalskim enotam odobrijo odstopanje od zahtev iz oddelka 3.1(b), če neto tokovi, zbrani v delu 1.1 tabele 5, ustrezajo namenu oddelka 3.2, tj., če je nacionalna praksa, da olistinjena posojila, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno, servisirajo MFI. NCB zagotovijo, da so omenjeni neto tokovi skladni z nameni izračunavanja finančnih transakcij brez odsvojitev in pridobitev posojil iz oddelka 3.1(b). NCB lahko od MFI zahtevajo dodatne informacije, da bi izvedle potrebne popravke.

3.4

NCB lahko razširijo zahteve za statistično poročanje po tem oddelku na vsa posojila, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno, in ki jih servisirajo MFI ter so bila olistinjena ali drugače prenesena. V tem primeru NCB obvestijo MFI o zahtevah za statistično poročanje po delu 3 tabele 5.

4.1

MFI zagotovijo četrtletne podatke o vseh servisiranih posojilih pri listinjenju v skladu z delom 4 tabele 5, ne glede na to, ali so servisirana posojila ali njim odgovarjajoče pravice servisiranja pripoznane v bilanci stanja poročevalske enote.

4.2

V zvezi s posojili, servisiranimi za DPFS, ki so rezidenti v drugih državah članicah euroobmočja, MFI zagotavljajo nadaljnje razčlenitve z agregiranjem servisiranih posojil ločeno za vsako državo članico, v kateri je DPFS rezident.

4.3

NCB lahko zbirajo podatke iz člena 6(b) ali del teh podatkov po posameznih DPFS od MFI rezidentov, ki delujejo kot serviserji listinjenih posojil. Če NCB meni, da se podatki iz oddelka 4.4 in razčlenitve iz oddelka 4.2 lahko zbirajo po posameznih DPFS, obvesti MFI, ali se poročanje iz oddelkov 4.1 in 4.2 zahteva in v kakšnem obsegu.

5.1

MFI, ki uporabljajo MRS 39, MSRP 9 ali podobna pravila, poročajo o neporavnanih zneskih posojil ob koncu meseca, odsvojenih pri listinjenju, ki niso bila predmet odprave pripoznanja, v skladu z delom 5 tabele 5.

5.2

MFI, za katere se uporablja odstopanje iz člena 9(6), poročajo o neporavnanih zneskih posojil ob koncu četrtletja, odsvojenih pri listinjenju, ki so bila predmet odprave pripoznanja, a se še vedno pripoznavajo v računovodskih izkazih, v skladu z delom 5 tabele 5.

1.

Razčlenitev po valutah, navedena v oddelku 4 dela 2.

2.

Ločena opredelitev:

3.

Sektorska razčlenitev, navedena v oddelku 3 dela 3.

4.

Razčlenitev po državah, navedena v oddelku 4 dela 3.

5.

Razčlenitev po valutah, navedena v oddelku 5 dela 3.

1.

Poročevalska populacija je za vsako državo članico, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: država članica euroobmočja), sestavljena iz MFI, ki so vključene na seznam MFI za statistične namene in so rezidenti na ozemlju držav članic euroobmočja (1). To so:

Institucije, ki se nahajajo v finančnih središčih offshore, se statistično obravnavajo kot rezidenti ozemelj, na katerih se ta središča nahajajo.

2.

MFI za statistične namene konsolidirajo posle vseh svojih domačih poslovnih enot (registriranega sedeža ali glavne uprave in/ali podružnic), ki se nahajajo v isti državi članici. Konsolidiranje za statistične namene čez nacionalne meje ni dovoljeno.

1.

Ta tabela določa podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih nacionalne centralne banke (NCB) pretvorijo v kategorije, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, v skladu s to uredbo. Tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso izčrpni. Opredelitve pojmov se nanašajo na ESR 2010.

2.

Prvotna zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred koncem katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni, npr. nekatere vrste vlog. Odpovedni rok ustreza obdobju med trenutkom, ko imetnik odda obvestilo o nameri, da bo odkupil instrument, in datumom, na katerega je imetniku dopuščeno ta instrument brez kazni pretvoriti v gotovino. Finančni instrumenti se razvrščajo glede na odpovedni rok samo, če zapadlost ni dogovorjena.

3.

Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se izravna, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se načeloma lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

Tabela

Kategorije instrumentov

KATEGORIJE SREDSTEV

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

1.

Polja, ki so v tabeli 1 Priloge I označena z *, se uporabijo za izračun osnove za obvezne rezerve. V zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji kreditne institucije bodisi predložijo dokazilo o obveznostih, ki naj se izvzamejo iz osnove za obvezne rezerve, ali uporabijo standardizirani odbitek v višini fiksnega odstotka, ki ga določi Evropska centralna banka (ECB). Polja z vzorcem poročajo izključno kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve.

2.

Stolpec „od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in nacionalne centralne banke“ (NCB) ne vključuje obveznosti poročevalskih enot do institucij, ki so izvzete iz sistema obveznih rezerv ECB, tj. institucij, ki so izvzete iz drugih razlogov, kot da so pri njih uvedeni reorganizacijski ukrepi. Institucije, ki so začasno izvzete iz zahtev glede obveznih rezerv, ker so pri njih uvedeni reorganizacijski ukrepi, se obravnavajo kot institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, in so zato obveznosti do teh institucij vključene v stolpcu „od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“. V tem stolpcu so vključene tudi obveznosti do institucij, od katerih se zaradi uporabe pavšalne olajšave dejansko ne zahteva vodenje rezervnih imetij pri Evropskem sistemu centralnih bank.

3.

Poročevalci v polnem obsegu lahko poročajo tudi postavke do „MFI razen kreditnih institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“ ter ne do „MFI“ in „kreditnih institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB“, pod pogojem, da se pri tem ne izgubijo podrobnosti in da to ne vpliva na nobeno postavko v poljih brez vzorca. Poleg tega lahko glede na nacionalni sistem zbiranja in brez poseganja v polno skladnost z opredelitvami in načeli razvrstitve v bilanci stanja MFI, določenimi v tej uredbi, kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, alternativno poročajo podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, razen tistih o tržnih vrednostnih papirjih, v skladu s spodnjo tabelo, pod pogojem, da to ne vpliva na nobeno postavko v poljih brez vzorca v tabeli 1 iz Priloge I.

4.

Institucije „na repu“ poročajo vsaj četrtletne podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, v skladu spodnjo tabelo.

5.

Za poročanje v skladu s spodnjo tabelo se mora zagotoviti stroga skladnost s tabelo 1 iz Priloge I.

1.1

Izvršilni odbor ECB lahko dovoli kreditnim institucijam, ki so obvezniki za obvezne rezerve, da opravijo agregirano statistično poročanje kot skupina znotraj ene države članice, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Vse zadevne institucije so ločeno vključene na seznam MFI Evropske centralne banke.

1.2

Če je bilo kreditnim institucijam dovoljeno, da izpolnjujejo obvezne rezerve preko posrednika v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9), in če ne opravljajo skupinskega poročanja, omenjenega v tem oddelku, lahko zadevna NCB pooblasti posrednika, da opravi agregirano statistično poročanje (razen glede osnove za obvezne rezerve) v imenu teh kreditnih institucij. Vse zadevne institucije so ločeno vključene na seznam MFI Evropske centralne banke.

1.3

Če skupina kreditnih institucij vključuje samo institucije „na repu“, se od nje zahteva samo poenostavljeno poročanje za institucije „na repu“. V nasprotnem primeru se za skupino kot celoto uporablja sistem poročanja, kakršen velja za poročevalce v polnem obsegu.

2.1

V tej prilogi imajo pojmi „združitev“, „prevzete institucije“ in „prevzemna institucija“ pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

2.2

Za obdobje izpolnjevanja, v katerem se izvrši združitev, se zahteve glede obveznih rezerv prevzemne institucije izračunajo in morajo biti izpolnjene, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

2.3

Za nadaljnja obdobja izpolnjevanja se zahteve glede obveznih rezerv prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve in statističnih informacij, poročanih v skladu s pravili, določenimi v spodnji tabeli. V nasprotnem primeru se uporabijo običajna pravila za poročanje statističnih informacij in izračun zahtev glede obveznih rezerv, kakor so določena v členu 3 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

2.4

Brez poseganja v obveznosti, ki so določene v prejšnjih odstavkih, lahko zadevna NCB dovoli prevzemni instituciji, da izpolni svojo obveznost poročanja statističnih informacij po začasnih postopkih, na primer z ločenim obrazcem za vsako od prevzetih institucij v več obdobjih po izvršitvi združitve. To odstopanje od običajnih postopkov poročanja mora biti omejeno na najkrajši možni čas in ne sme presegati šest mesecev po izvršitvi združitve. To odstopanje ne posega v obveznost prevzemne institucije, da izpolni svoje obveznosti poročanja v skladu s to uredbo in, če to pride v poštev, svojo obveznost glede prevzema obveznosti poročanja prevzetih institucij v skladu s to prilogo.

Tabela

Posebna pravila za izračun obveznih rezerv kreditnih institucij, vključenih v združitev (1)

1.

Minimalni standardi za prenos:

2.

Minimalni standardi za točnost:

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

4.

Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.

Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)

(UL L 15, 20.1.2009, str. 14).

Uredba (EU) št. 883/2011

(UL L 228, 3.9.2011, str. 13).